VESTNIK
SOKOIIKIH iup
LETO Vil._______CELJE, 11. MARCA 1937______ŠTEV. 3
VSEBINA
Miloš Prelog:
Vzgoja novih vaditeljev in mladinski vaditeljski zbor kot pripomoček k tej vzgoji
TEHNIČNI DEL
M. Prelog: Vadbene ure za deco obojega spola S. Burja: Vadbena snov
OBJAVE Iz župe Celje
Sokolska Petrova petletka v župi Celje S. K.: Sokolska Petrova petletka Sokolskega društva Sv. Pavel pri Preboldu Župna prednjaška tečaja Iz tehničnega odbora Savezne smučarske tekme v Planici Iz župne uprave Iz župe Kranj Sokolski tisk
Naročnina za 10 številk v letu din 20-
IZHAJA MESEČNO
Urejuje in Izdaja za Sokolsko župo Celje Franjo Čepih Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Četina
Ustanovljena leta )88t	Lastna hiša Narodni dom
Celjska posojilnica d. d. v Celju, Celje
Glavnica in rezerve nad Din 16,500.000’—
Podružnici: Maribor, Šoštanj
NA DROBNO! Pooblaščena knjigarna NA VELIKO!
Franc Leskovšek, Celje, Glavni trg 16
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, umetninami in muzikalijami Prodaja monopolnih zvezkov in tiskovin Poit. hran. rač. Ljubljana 16.143
Poravnajte naročnino!
SAVINJSKA POSOJILNICA V ŽALCU
RBGI8TROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO
Ustanovljena leta 1881
nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem računa ter jih obrestuje najugodneje — Hmeljarji S Nalagajte denar pri domačem zavodu!
Račan poštne hranilnice it. 10.994	Brzojavi: „Posojilnica"	Telefon it. J.
--------- BLAGAJNIŠKE URE	^	---
Ob delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure
FRANJO DOLŽAN, lEUE. za kresijo
kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave
Se priporoča vsem bratom in bratskim e (linicam v slučaja potrebe za c. naročila Prevzemam vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dola in popravila — Cene zmerne — Postrežba točna in solidna
VESTNIK____________________________
_____________SOKOLSKIH ŽUP CELJE IN KRANJ
LETO VII.	ŠTEV. 3
CELJE, 11. MAREC 1937
Tilifoš Vre tog:
VZGOJA NOVIH VADITELJEV IN MLADINSKI VADITELJSKI ZBOR KOT PRIPOMOČEK V TEJ VZGOJI
Bratje, mi bomo pa začeli delati drugače, posebno še v jačjih društvih. Ogledali se bomo po bratih telovadcih; in delavcih, preštudirali njih vrline in slabosti, duševno se vsakemu približali.. Ko jih bomo tako spoznali, nam ne bo iz njih težko dobiti nekaj fantov, ki bodo odslej deležni naše posebne pozornosti; ne mislim tu, da bi jim nudili kakšne privilegije, ampak vzgajali jih bomo v bodoče vaditelje. Pr? tem izboru nas ne smejo voditi kakšni osebni oziri ali prijateljstvo, pač pa osebnost dotičnika, brez osebnosti je namreč težko biti vaditelj, zlasti pa moramo gledati na splošne pogoje, ki se zahtevajo od dobrega vaditelja. Tako zbranih vaditeljskih gojencev ne smemo preobremenjevati, niti jih siliti h kakršnemu koli delu, za katero še niso sposobni, ali za katero nimajo veselja. Preden izročimo takemu gojencu vaditeljski posel, ga moramo splošno sokolsko vzgojiti. Vemo, da za to splošno in pravilno sokolsko vzgojo ne zadostuje telesna izvežbanost in nekaj tehnične usposobljenosti, vzporedno naj spoznava idejo Sokolstva, naj spoznava, kakšne poglede ima Sokolstvo na druga javna vprašanja, ki nas obkrožajo, predvsem pa se naj pouči o vzgajanju. Sokolski vaditelj mora biti vaditelj-vzgojitelj, kajti vaditelju-nevzgojitelju ni poverjati vzgoje sokolskega članstva.
Največ se doseže pri vzgajanju novih vaditeljev s priložnostnimi razgovori in z osebnim vplivom. Vzbuditi v novincih hrepenenje po kakem samostojnem delu, se pravi, že imeti novega vaditelja. Brat, ki se bo sam ponudil, ali bo brez pritiska vodil vrsto, se bo gotovo za svojo vrsto potrudil, torej se bo na vajo pripravljal, študiral, in iz njega bo rasel nov prednjak s samovzgojo pri vztrajnem in trdem delu. Razumljivo, da taki novinci v dobrih vaditeljskih zborih svojo
"l.uJje
A O J
izobrazbo le izpopolnjujejo, zato le semkaj z njimi, ne strašimo se tega, da so mladi; ker so mladi' so potrebni le še posebne nege in dobrih vplivov. Če smo starejši vaditelji na mestu, ne bojmo se, če vplivamo nanje. Ponekod obešajo bas takim novim močem, ki se razvijajo v najboljše prednjake, prekomerno dela in funkcij, v katerih' potem utonejo. O pre-obloženosti sokolskih delavcev, zlasti pa vaditeljev, za katere je sploh nemogoče dobiti nadomestila, bo še treba posebej izpr ogovoriti.
Po močnejših sokolskih društvih imajo vaditeljski zbori svoje posebne sestanke in vaditeljske ure. Naših vaditeljskih gojencev ne bo treba siliti k sestankom, ker so na pravi poti vaditeljske šole. Le tam, kjer se nenadoma domisli kdo, ki je brez načrtnega dela, da bo potreben društvu zopet kak novi prednjak, se bratje upirajo hoditi na take sestanke, češ: »Saj nisem nespameten, da bom potem moral delati, Vaditi vrsto itd.« Mnogi, nepoučeni bratje, se že vnaprej bojijo preobremenjenosti, ker menda vlada v društvu slaba taktika, da vse delo visi na ramah nekaterih. Oni, ke se branijo preoblo-ženosti, imajo edino prav, vplivati nam je le vzgojno na one, ki se branijo vsakega napora, a bi imeli za delovanje sposobnosti, toda se brez vzroka odtegujejo'. Preobremenjenost vaditeljev po naših društvih nam je napravila veliko škodg Preobremenjeni prednjaki radi omagajo duševno in telesno, ker pač človek ni železo. Stalen prekomerni napor deluje porazno' na živčevje — posledice prej ali slej pridejo, a' mi s,e potem čudimo: »Tako vnet je bil, sedaj pa je pustil, kako smo se motili« — ne sežemo pa v globino, da bi takega omaganca razumeli, za nas je pač odpadnik in delamo mu krivico. Dolžnost vsakega vaditelja je, da se sam otresava prekomernega dela, vodstvo enega oddelka mu je poleg nekaterih manj važnih opravil povsem dovolj, tak vaditelj bo lahko vztrajen, Sokolstvu bo s tem koristil mnogo več, kot pa če bi vadil po 3 oddelke nekaj časa, potem pa se popolno ma odtegnil. Na vaditeljske ripravnike pa že v tem oziru vplivajmo, da si ne bodo nalagali preveč dela, oziroma jim ga ne dajajmo!
Pri vzgoji novih vaditeljev mora imeti poleg vseh ostalih vaditeljev na to vzgojo največ vpliva načelnik. Celo naj bi bila načelnikova prva skrb za vaditelji, druga za vodstvo oddelka itd. Resničen obraz naših edinic pa je drugačen. Posebna sreča je za društvo, ki je dobilo sposobnega načelnika, da mu je lahko obesilo na ramena večino dela, naprtilo vodstvo celo večih oddelkov, da delo zopet gre naprej, da bo zopet mogoče kaj pokazati, poročati itd. Sreča je za drušvo, ki dobi sposobnega načelnika, a nesi*eča za ono društvo, kate-
rega načelnik opravlja vse posle sam, a je na svojo najvažnejšo nalogo, vzgojiti si vaditelje, to je naslednik«, pozabil. Ko tak načelnik zapusti edinico, ne nastane vrzel, ampak praznina, ki jo je še težje izpopolniti. Prva skrb dobrega načelnika naj bo posvečena pridobivanju in vzgajanju vaditeljev in organizaciji vaditeljskega zbora. Morda se boste čudili mojemu nazoru o tem, da se oddelki, za katere ni dobiti primernih vaditeljev, naj raje opuste, kakor pa, da se načelnik prezaposli in pri tem pozabi ali pa nima časa za vzgojo novih vaditeljev. Dokazov za to trditev je več, ozrimo se po edinicah. Tudi marsikatera že danes črtana edinica je lepo cvetela, ko ji je usoda, naklonila marljivega začasnega načelnika, ko je pa omagal ali pa zapustil kraj — se je vse sesulo, delo idealista je bilo zastonj. Načelnik se namreč ni zavedal, da bi Sokolstvu koristil mnogo več, če bi si vzgojil, če ne več, vsaj enega vaditelja, ki bi mu nasledoval.
TEHNIČNI
TU. 'Prefog
(Dalje)-
L
"UL
v /
VADBENE URE ZA DECO OBOJEGA SPOLA
Osnova:
«7. ura
Razgibanje s plazenjem med klini navpičnih lestev. Redovne vaje: vaje v korakanju, tudi korakanje s petjem. Bradlja dočelno: vstopanje, hoja in plazenje. Potiski z dolgo — močno palico (drogom).
Preskoki skrčno in izpomolno; koza na šir, prožna deska.
Igra: »Šepava lisica«.
Razgibanje s plazenjem med klini navpičnih lestev.
Deca je v enem ali dveh redih ob strani lestev. Kjer sta na razpolago dve lestvi ali celo več, se napravi tekmovanje, morajo pa imeti vrste enako število tekmovalcev.
Na dani znak stečejo sprednji, se splazijo pod lestvo in tečejo naprej do zadnje stene, ki se je dotaknejo. Zmaga vedno vrsta, katere telovadci so prej dosegli zadnjo steno (vsi). Radi pestrosti se izmenjava :
sprednja stena
A
A
A
A
A
I.
A
A
A
A
II.
Y
r
zadnja stena
1.	Drug za drugim se plazite med prvim klinom in podom, tecite do zadnje stene, katere se je treba dotakniti! Pomoč pri plazenju ni dovoljena!
2.	Drug za drugim se plazite med drugim in prvim klinom in tecite po štirih do zadnje stene! Pomoč pri plazenju je dovoljena (nerodneže pomagajo naslednji spraviti hitreje med klini)!
3.	Drug za drugim se splazite med drugim in tretjim klinom, skakljajte nato po desni do zadnje stene! Pomoč pri plazenju ni dovoljena!
4.	Drug za drugim se glazite med četrtim in tretjim klinom (že za večje), napravite preval naprej in stecite do zadnje stene! Pomoč pri plazenju je dovoljena!
5.	Splazite se drug za drugim med prvim in drugim klinom z nogami naprej, skakljanje levonožno do zadnje stene!
Dajo se napraviti še razne izmene!
Redovne vaje: vaje v korakanju, tudi korakanje s petjem.
Korakanje se mora z deco večkrat vaditi in to skozi vse leto. Tu in tam pa je še izrazito posvetiti del ure lepemu korakanju in petju med korakanjem. Najbolj je paziti na zavoje (Glej 38. uro!), na enotnost in prožnost koraka, na neprisiljeno držo telesa itd. Na to zapojejo:
Ä) Ponovijo znane pesmi: »Jugoslovanska mati«, »Mladi vojaki« in »Banda svira«.
B) »Neka živi Jugoslavija!« (Sokolska pesmarica od Fr. Juvanca, štev. 15 — založila Jugoslovenska sokolska matica). Da boš pesem preje naučil, priporočam: »Besedilo razmnoži in razdeli deci eno uro prej, da se ga nauči čitati, nekateri tudi na pamet. Ne uči nove pesmi takoj s korakanjem, pač pa deco zberi skupaj in jo nauči najprej napev, potem poskusi s korakom! Najlažji postopek je s klavirjem!
Bradlja dočelno: vstopanje, hoja in plazenje.
R) 1. Na začetku bradlje : Poljuben vstop v stojo na obeh lestvinah, odročiti — stopanje naprej (na obeh) — seskok naprej.
2.	Isto s seskokom naprej z vzročenjem, potem s seskokom v desno in nato v levo stran.
3.	Začetek isti, stopanje do konca — celi obrat v levo — stopanje v nasprotno smer — seskok naprej z raznimi poljubnimi smešnimi držami telesa.
4.	Začetek isti, stopanje do sredine — dvojni obrat v desno
—	stopanje do konca — polobrat v levo v stojo na desni lestvini — seskok naprej (čez sprednjo lestvino).
5.	Čelno: Preplazite se čim hitreje čez bradljo (Kdo bo prej čez ?).
6.	= 5. s tekmovanjem dvojic.
B) 1. Na začetku bradlje: Poljuben vstop v stojo na obeh lestvinah
—	prehod v stojo na desni lestvini — stopanje naprej (z lehtmi love ravnotežje — vaditelj skrbno čuva in deloma pomaga) — seskok naprej.
2.	Isto s seskokom v desno z vzročenjem.
3.	Isto s seskokom v levo (čez levo lestvino)
4.	Stopanje na levi lestvini — seskok v desno (čez desno lestvino).
5.	Stopanje na levi lestvini do konca — polobrat v desno — seskok naprej (čez sprednjo lestvino) z uleknjenjem in od-ročenjem gor.
6.	Stopanje na desni lestvini do konca — polobrat v levo — prestop na sprednjo lestvino — seskok nazaj (čez zadnjo lestvino) z uleknjenjem in odročenjem gor.
7.	Čelno: Preplazite se večkrat zaporedoma čez bradljo!
Potiski z dolgo močno palico (drogom).
Oskrbi si primerno močnejšo daljšo palico — drog. Izriniti se skuša nasprotnika iz pravokotnika ali čez črto, glej skico! Seveda smejo v prvem primeru telovadci smer menjavati in se poljubno obračati v pravokotu, dočim v drugem primeru obdrže smer potiskanja.
O
◄
j _
i
1.	Dva, s čeli k sebi, si naslonita palico pod desnim ramenom in skušata drug drugega potisniti čez črto.
2.	Slično z dvojicama. Eden izmed dvojice si nasloni palico pod ramenom, drugi se prime palice z desne strani.
3.	Zopet z dvojicami. Eden si nasloni palico pod ramenom, drugi se vpre prvemu na hrbet in tako pomaga.
4.	Pri daljšem drogu se slično vadi v trojicah, četvericah in petoricah.
Preskoki skrčno in izpomolno; koza na šir, prožna deska.
Ä) 1. Ponovi raznožko!
2.	Raznožka hitro drug za drugim.
3.	Vadi vskoke skrčno in seskoke na razne načine!
4.	Skrčka (Potrebno je skrbno čuvanje). Ponavljaj skrčko!
B) 1. Ponovi raznožko hitro drug za drugim!
2.	Vskoki skrčno s seskoki na razne načine.
3.	Skrčka (Skrčko radi zamenjavajo s premahom skrčno — pojasni jim in pokaži, da jim bo jasno, da je treba izrazitega odriva z rokami na kozlu in po odrivu uleknjenja!) Večkrat!
4.	Vskok v vzporo čepno odnožno z levo.
5.	Vskok v vzporo čepno odnožno z desno.
6.	Izpomolka v levo in v desno.
7.	Vadi skrčke in izpomolke z višanjem kozla!
Igra: »Šepava lisica«
Ä) Igra je opisana v 5. uri — Ž. V. III. stran 74.
B) Izvaja isto igro s kazenskim begom.
Kdor se pregreši proti pravilom, da udari lisico po krivem, na nepravem kraju, po glavi, jo prime itd., napravi kazenski beg, to je: Na pisk ali na »Mirno« morajo vsi igralci obstati, pregrešenec pa mora iti k nasprotni steni. Na ponoven vaditeljev znak imajo igralci »Voljno«, pregrešenec pa steče proti brlogu, pri čemer ga igralci udarjajo. Sam postane lisica.	(Dalje.)
S.	'Burja
VADBENA SNOV
10.	ura
Bradlja do č e 1 n o. Osnova: kolebanje v opori na lehteb — vzpiranj«.
S pred,skokom predkoleb v opori na lehteb:
1.	V drugem zakolebu opora na lehteb ležno raznožno — poveš v zaveso v nartih — naupor menoma v oporo na lehteb, ležno raznožno — s pritegom vzpona ležno za ro-
kama raznožno — preval sklonjeno naprej v sed raznožno pred rokama — sesed prednožno sonožno' not — zanožka •v desno.
2.	V drugem /akolebu opora na lehteh ležno raznožno, stegna na lestvinah — s pritegom sklek ležno raznožno — kolebanje v skleku — z zakolebom vzpora v sed raznožno za rokama — preprijem za telo — sesed prednožno so^ nožno not v vzporo ležno za rokama raznožno — preval sklonjeno naprej v sed raznožno pred rokama — preprijem naprej na konec lestvin — sesed zanožno sonožno not v predkoleb — z zakolebom premah zanožno z d. v stojo na tleh.
3.	(Na kraju bradlje) v drugem zakolebu opora na lehteh ležno raznožno, stegna na lestvinah — s pritegom sklek ležno raznožno - kolebanje v skleku - z zakolebom vzpora ležno za rokama — preval sklonjeno naprej v stojo na tleh. Ponavljaj prvine, katere še ne izvajajo dobro! Ukvarjaj se veliko z malenkostmi, ki so bistvene za vsako prvino.
V slučaju, da ti 3 ali 4 vaje ne zadostujejo, potem ponavljaj vaje iz prejšnjih ur!
11.	ura
Bradlja d o b o č n o. Osnova: premah: prednožno, zanožno, odbočno.
1.	Naskokoma predkoleb v vzpori — zakoleb — s predko-lebom premah prednožno z 1. čez d. Jestvino1 — premah zanožno z d. v stojo na tleh.
2.	Nasprotno.
3.	Naskokoma predkoleb — zakoleb — s predkolebom premah prednožno z 1. čez d. Jestvino — premah zanožno z d. s pol obratom v 1. v vzporo ležno za rokama, čelno — premah odbočno v 1. v stojo znotraj bradlje.
4.	Naskokoma predkoleb — zakoleb — s predkolebom premah prednožno z d. čez 1. lestvino — premah zanožno z 1., is Vt obratom v d. v sed prednožno snožno na d. lestvino -s Va obrata v 1. v vzporo ležno za rokama — premah odbočno v 1. v stojo znotraj bradlje.
12.	ura
Bradlja doprsno. Osnova: kolebanje v skleku in opori na podlehteh — vzpiranje v zakolebu.
1.	Naskokoma sklek — kolebanje v skleci — z zakolebom sklek ležno za rokama raznožno — preval sklonjeno na-
prej v sed raznožno pred rokama — sesed prednožno so-nožno not v zakoleb — zanožka v d.
2.	Iz koleba v opori na podlehteh — z zakolebom vzpona v sed raznožno za rokama - preprijem za telo - sesed prednožno z d. not, s pol obratom v d. in premahom odnožno z d. nazaj v vzporo ležno za rokama čelno — premah od-bočno v 1. v stojo znotraj bradlje.
3.	Iz koleba v opori na podlehteh — z zakolebom vzpora — predkoleb — z zakolebom vzpora ležno za rokama raznožno — preval sklonjeno naprej v sed raznožno pred rokama — preprijem naprej na konec lestvin v vzporo ležno za rokama raznožno — preval sklonjeno naprej v stojo na tleh.
4.	Preplezaj bradljo na poljuben način! Tekma dvojic.
O_____B	J	A	V	E
IZ ŽUPE CELJE
SOKOLSKA PETROVA PETLETKA V ŽUPI CELJE
Naša župa je z globokim umevanjem važnosti pozdravila sklep savezne uprave, da se do polnoletnosti Nj. Vel. kralja Petra II. izvede sokolska Petrova petletka. Nekatere župne edinice so pričele s pripravami minulo jesen, največ jih je pa sklepalo o njih na rednih glavnih skupščinah meseca januarja. Kakor je bilo pričakovati, so se društva in čete, ki nimajo lastnega krova, lotile zbiranja sredstev za postavitev lastne strehe. Poročila pričajo, de so si za nalogo nadele toliko, kolikor vedo, da bodo zmogle. Tu in tam smo naleteli na sklepe, ki spadajo sicer v okvir rednega društvenega delovanja, toda če bodo to delovanje v dvojni meri poživile, se bomo vsekakor veselili uspeha, ki ga je povzročila uvedba petletke.
Navajamo po abecednem redu vse edinice naše župe, da bomo mogli kasneje ugotoviti, so li postavljeno nalogo izvršile. Prepričani smo, da bodo vsa društva in čete med seboj tekmovale in skušale doseči še več, kakor so si postavile za cilj.
Artiče. Razvitje društvenega prapora, prireditev tekme pevskih zborov v maju 1937.
Bizeljsko. —-------
Boštanj. Postavitev skromnega Sokolskega doma.
Braslovče. Nabava novega odra, znižanje dolga na polovico, to je na Din 22.000.—, nabava 5 članskih krojev, postavitev vodnjaka pri Sokolskem domu, zasaditev ograje ob letnem telovadišču, nabava klavirja, izvršitev potrebne kanalizacije pred domom, pridobivanje novih članov, pomnožitev društvene knjižnice za 100 knjig.
Brežice. Gradnja in dovršitev Sokolskega doma, izdaja obveznic, prostovoljni prispevki bodisi v denarju ali z delom, pomnožitev telovadečega članstva in vzgoja vaditeljskega naraščaja.
Celje. Proslava društvene petdesetletnice, izdaja knjige o društveni zgodovini, vzgoja 20' vaditeljev oz. vaditeljic, realizacija vprašanja letnega telovadišča.
Gomilške. Postavitev skromnega doma z lastnimi sredstvi.
Gornji grad. Sklad za dograditev doma, poglobitev sokolske misli, udeležba, na vseh sokolskih prireditvah po vseh članih
Griže. Zgraditev lastne telovadnice s pomočjo narodne šole v Grižah, zgraditev letnega telovadišča, pridobivanje no-novih članov z zaobljubo, da bo vsak član pridobil vsaj enega novega člana.
Hrastnik. Tehnično: vzgojiti disciplinirano članstvo, ki bo uspešno stopalo v borbo za sokolske ideale in pridobivanje članstva. Finančno: da se sanira dom in reši ogromnega dolga v iznosu Din 240.000.—. Nato se naštevajo prireditve, ki se jih je društvo zavezalo tekom časa prirediti.
Kapele. Društvo se je med tem preosnovalo v četo. Prizadevalo si bo, zgraditi telovadnico in se nato s pomočjo matičnega društva Brežice zopet osamosvojiti.
Kozje. Med prvimi, ki je zahtevalo od župe podroben načrt petletke, sklepa nam pa še ni' sporočilo.
Krška vas. Skliče v najkrajšem času ponoven sestanek vsega članstva, da sklepa o skladu in gradnji Sokolskega doma.
Krško.---------
Laško. Prireditev društvenega vaditeljskega tečaja vsako zimo, udeležba na vsakoletnem saveznem ali župnem tečaju po 3 pripadnikih, povečanje števila telovadečih na 250, ostalih na d00. Odplačilo dolga na Sokolskem domu v znesku Din	200.000.—,	obvezna mesečna predavanja za vse
Cerklje ob Krki. —
Dol pri Hrastniku. — —
oddelke v svrho poglobitve sokolske ideje, zvišanje števila knjig, pridobivanje čimveejega števila naročnikov na sokolski tisk, poživitev orkestra in ustanovitev mladinskega orkestra, ustanovitev pevskega zbora in socijalnega odseka, inštalacija parne kurjave v Sokolskem domu, nabava naraščajske-ga prapora.
Ljubno ob Savinji. Notranja poglobitev med članstvom in ustanovitev fonda za gradnjo Sokolskega doma.
Motnik. Zaobljuba članstva, da bo ostalo vedno zvesto Sokolu. Redno upravno delo. Prireditev javnega nastopa v letih 1937, 1939 in 1941.
Mozirje. Nabava spominske plošče blagopokojnemu Viteškemu kralju, ki se bo vzidala v Sokolskem domu in nabava nove društvene zastave.
Petrovče. Zbiranje prispevkov za Sokolski dom ali vsaj letno telovadišče.
Pišece. —------
Ponikva. Postavitev lepega odra v šoli. Prizadevanje po nakupu letnega telovadišča.
Polzela. Izgradnja doma zunaj in znotraj, ograditev telovadišča, s p o p« 1 n i t e v. telovadnega orodja in povečanje števila članstva.
____Radeče. Zgraditev Sokolskega doma, v tem cilju bo osredotočeno vse društveno delo.
Rajbenburtj. Sanacija zadolženega Sokolskega doma.
Raka. —--------
Rečica ob Savinji. ~ — —
Rimske toplice - Šmarjeta. Pri nas smo se radi načrta sokolske Petrove petletke posebej sestali in o njej do podrobnosti razpravljali. Načrt je bil odobren tudi na društveni glavni skupščini. Podpisali so ga v treh izvodih vsi člani uprave do namestnikov društvenega nadzornega odbora in razsodišča. En izvod ostane v arhivu župe, drugi v arhivu Saveza, enega smo pridržali zase.
Štiri točke vsebujoči načrt je naslednji: 1) V letu 1937. kupi društvo parcelo v izmeri 1000 do 1200 m2 iz sredstev gradben, fonda ter jo preuredi v letno telovadišče, primerno našim potrebam. Postavi sc po navodilih bratov Stoparja Martina in Logarja Jožeta primerno leseno poslopje kot varna shramba za ves naš inventar. Prične se z nabiranjem prispevkov v denarju in materijalu za bodoči dom kralja Aleksandra 1. Zedinitelja. 2) V lotih 1938-39.se postavi »Dom kralja Aleksandra I. Zedinitelja« na kupljeni parceli, ki se mora
nahajati na imenu primernem prostoru. Izmera 12-16X8 m višina po določbah bratskega Saveza. 6) V letu 1940. se nadalje uredi notranjost postavljenega doma ter se zbirajo prispevki pri vseh prijateljih Sokolstva. 4) V letu 1941. se ob priliki letnega nastopa, proglaša slavnostna otvoritev ter se nato z nastopa odpošlje »Spomenica« bi', župi, Savezu in Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II. o slavnostni posvetitvi doma.
Rogaška Slatina. Gradnja Sokolskega doma.
Rogatec. Gradnja skromnega lesenega doma, ako društvu uspe, dobiti oil občine zemljišče. Pomnožitev prednjaškega zbora.
Senovo, Poživljenje društvenega delovanja, povečanje članstva, razširjenje sokolske ideje med rudniškim delavstvom s posebno pažnjo na rudarsko deco.
Sevnica. Pomnožitev telovadnih vrst, nabava naraščaj,-skega prapora, nabava orodja, razširitev Sokolskega doma z izgradnjo stranske dvorane, nove garderobe za telovadeče. Dalje priključitev na vodovod, preložitev stranišč in naprava prh. V letu 1941. nabava popolne opreme za taborenje z najmanj 6 šotori. Stroški se naj krijejo samo iz dečjih prireditev, v sak posameznik je zavezan, v dobi petletke izvršiti kakršnokoli nalogo v korist sokolskega pokreta.
Sv. Jedert nad Laškim. Gradnja lastne telovadnice z izrednimi prispevki in prostovoljnim delom. Pomnožitev števila telovadečih pripadnikov. Za duševni podvig članstva oderske prireditve in predavanja.
Sv. Jurij ob juž. žel. Na letnem telovadišču se postavi ličen paviljon, ki bo služil za shrambo telovadnega orodja in kot oblačilnica, ob društvenih prireditvah pa nadomestoval šotore. Za javno sokolsko knjižnico prispeva krožek 15 članov mesečno Din 10.—, da v petih letih obogati knjižnico.
Sv. Križ pri Kostanjevici. Gradnja Sokolskega doma.
Sv. Pavel pri Preboldu. Program je razviden iz posebnega članka br. Silvestra Košutnika, objavljenega v tej številki.
Sv. Peter od Sv. gorami. Gradnja Sokolskega doma. Obvezni mesečni prispevki in nabiranje izrednih prispevkov v denarju in blagu.
Sv. Peter v Sav. dolini. Dograditev in otvoritev Sokolskega doma v spomin blagopokojnemu Viteškemu kralju. Obvezni mesečni prispevki.
Šoštanj. Končna sanacija doma, ureditev letnega telovadišča, za kar je društvo že prejelo dovoljenje. Ureditev se bo izvršila s prostovoljnim delom in prispevki članstva(.
Šmarje pri Jelšah. 1937: Nakup zemljišča za letno telovadišče, 1938: njegova ureditev, 1939: ustanovitev sklada za Sokolski dom, 1940: proslava 20-letnice z, razvitjem prapora in dokončna ureditev letnega telovadišča, 1941: postavitev telovadnice. Vsako leto je na sporedu prireditev tombole.
Šmartno ob Paki. Preureditev Sokolskega doma s potrebnimi dopolnitvami.
Štore-Teharje. Nabava čim večjega števila krojev, ustanovitev društvene knjižnice, plačilo vseh dolgov.
Trbovlje. Izdan je širši načrt. V glavnem stremi za idejno poglobitvijo članstva S: predavanji, idejnimi tečaji, širjenjem sokolskega časopisja in knjig. Prireditev društvenih prednjaš-kih tečajev. Pomnožitev števila telovadečega članstva. Boj plačanemu delu v sokolstvu. Oživotvorjenje socijalnega odseka. Pomnožitev krojev. V jubilejnem letu 1939. (30-letnica): odkritje spomenika blagopokojnemu Viteškemu kralju Zedi-nitelju, razvitje dečjega prapora. V petih letih zidanje nove dvorane, telovadnice poleg sedanje v izmeri 18X8 m in sie. v višini sedanje. Uredi se mala dvorana za godbo.
Velenje. Zgraditev telovadnice, notranja okrepitev članstva, načrtno zbiranje sklada za sokolske zlete, red v upravnem poslovanju, nabava letno dveh slavnostnih krojev, napeljava vodovoda na letno* telovadišče. Ustanovi se lutkovni odsek in mladinska knjižnica. Priredili se bodo izleti, združeni s predavanji in vaditeljski tečaji. Ustanovi se strelski odsek in nabavi orodje.
Velika Pirešica. — — —
Vitanje. Stalež članstva podvojiti. Pridobitev izvežbanega prednjaškega zbora. Postavitev lastnega doma ali vsaj skromne telovadnice z odrom.
Vojnik. Postavitev telovadnice v poslovnem letu 1937. v sirovem stanju, v nadaljnih letih končna dela.
Vransko. Zgraditev doma oziroma preureditev sedanje telovadnice in oprema z orodjem. Nakup letneg-a telovadišča. Predavanja iz vseh panog življenja, skioptične slike, filmi. Vzgoja vaditeljskega naraščaja, izpopolnitev knjižnice in so-cijalno delo. Za izvršitev načrta ima društvo že določenih Din 40.000.—.
Zabukovca, — — —
Zagorje ob Savi. Utrditev telesne vzgoje v vseh panogah. Dograditev telovadnice na Lokah, kjer se snuje odsek oziroma četa v zamenjavo za črtano društvo Medija-Izlake. V dvorani Sokolskega doma se položijo parketna tla. Ob 50-letnici leta 1940. razvije društvo nov prapor. Vzidalo bo spominsko ploščo
i)	1 ag o po ko j n e m u Viteškemu kralju in Nj. Vel. kralju Petru II., ko zasede prestol. Društv.o je sesta.vilo z obširnejšo razlago poseben zapisnik, katerega je članstvo lastnoročno podpisalo.
Zidanimost. Nabava klavirja, kar se je med tem že zgodilo, graditev poti na »Aleksandrov vrh«, obzidava Sokolskega doma z opeko, dozidava garderobe, pridobitev letnega telovadišča, podvojitev števila članstva.
Žalec. Gradnja Sokolskega doma na lastnem prostranem letnem telovadišču, za kar so priprave že v polnem teku.
Čete:
Dobrna. Nabava krojev za moško in žensko deco. Ker javni nastopi niso mogoči, se priredi vsako leto akademija.
Liboje. Okrepitev v sokolski ideji in skrb, da vsa deea preide tudi k naraščaju. Četa bo dvignila število čebelarjev, ker so v njenem okolišu dani vsi pogoji, in zboljšala sadjarstvo.
Loka pri Zidanem mostu. Nakup zemljišča za telovadnico in letno telovadišče.
Orlavas. Posaditev spominskega sadnega drevoreda na vaški gmajni v Št. Rupertu, nabava dečjega prapora in 20 krojev za deco. Nabava kroja, za načelnico. Vsak član mora pridobiti enega novega člana.
Sromlje. Število zavednega, članstva, ki bo' res aktivno posegalo v društveno življenje, mora doseči 30, število telo-vadečega članstva vsaj 8. Vsak telovadec mora imeti svoj slavnostni kroj. Sokolska četa pomaga dostojno opremiti šolski oder. Knjižnica mora imeti 100 knjig. Leta 1941. morajo vsi telovadci na zlet v Beograd.
Sv. Jurij ob Taboru. Postavitev Sokolskega doma postopoma tako, da bo v petih letih sezidan in plačan. Četa ima že stavbni prostor z letnim telovadiščem, 25.000 komadov opeke in apno. Nabava dečjega prapora. Nabava vsaj dveh članskih krojev, pomnožitev lastnih vrst in notranjega dela z raznimi predavanji.
Sv. Vid pri Grobelnem. — — —
Trnovlje-Ljubečna. Nabava epidioskopa za razna predavanja, ki naj služijo vzgoji in izobrazbi članstva, naraščaja in dece.
Žusem. — — —
Na delo bratje in sestre! Naj ne bo dneva, ki bi ne bil posvečen Petrovi petletki.
Zdravo!	Župna uprava.
S. K.:
SOKOLSKA PETROVA PETLETKA
SOKOLSKEGA DRUŠTVA SV. PAVEL PRI PREBOLDU
Naša sokolska družina je družina, ki je podvržena vsem prirodnim zakonom ravno tako, kakor jim je podvrženo vse ostalo življenje. Tudi pri nas se uveljavlja večni zakon naravnega valovanja, ko se vrstijo uspehi z, neuspehi nazadovanje z napredkom. Težko bi bilo zahtevati od nas, da bi vedno samo napredovali. To je nemogoče. Zopet pa ne smemo obupavati, če dobi razvoja in uspehov sledi doba upadka. To je naravni ritem življenja, katerega moramo razumeti, s katerim moramo računati in ki nas ne sme nikdar zapeljati, niti da svoje moči precenjujemo v dobi konjukture, niti da jih podcenjujemo v dobi upadka. To večno naraščanje in padanje, to večno nemirno valovanje, to je naše življenje in tudi naše sokolsko življenje mu je podvrženo. Tega se moramo vsikdar zavedati.
Vsi čutimo, da je ona dobra doba, ki je bila bolj ali manj ugodna sokolskemu delu za nami. Morda smo svoje moči takrat precenjevali. Danes pa, ko stopamo težkim dnem nasproti, danes se ne smemo podcenjevati. Dobro se moramo zavedati onega prirodnega zakona večnega valovanja, ki pravi da so današnji težki dnevi samo začasen preizkus, samo začasen umik, samo prirodni pojav, ki nas bo v bodočnosti tem silneje zanesel bliže našim ciljem, če smo jih vredni.
In da, se na ta trenutek pripravimo, zato smo si prostovoljno nadeli težko nalogo Sokolske Petrove petletke.
Naš bratski savez se je dobro zavedal svojih dolžnosti in težkih nalog, pred katerimi stojimo, ter usodnih dni, ki nas čakajo. Zato nas hoče združiti v hotenju po samopomoči, zato nam je zadal prostovoljno nalogo pospešenega dela, da se utrdimo, da se sprosti naša volja in da tudi sedaj ne klonemo. Naša petletka bo kamen, na katerem preizkuša zlatar zlato, bo veter ki odpiha plevel, da bo ostalo samo kleno zrnje. V petih letih moramo preizkusiti samega sebe.
Je to potrebno?
Da, za nas sokole je petletka potrebna, potrebna nam je njena četverna funkcija. Čiščenje med nami samimi, zbiranje naših moči, strogo sokolsko idejna koncentracija ter naraščajoča udarnost so oni štirje činitelji, ki nam jih naj da petletka. Sleherno sokolsko društvo bo moralo preizkusiti samo sebe, če je zmožno izvršiti nalogo. Le tedaj, če bo petletko izvedlo, bo vredno velikega poslanstva, ki ga vršimo.
Sami dobro veste, kako neurejene so še naše domače razmere, koliko1 zgodovinskih zablod vedri in se košati širom naše domovine, koliko je še pri nas strupenega sovraštva in kako malo podrejamo svoje malenkostne osebne zadeve najvišjim ciljem složnega dela in skupnosti.
Da podčrtamo svojo voljo do pozitivnega ustvarjanja obče človeških vrlin, ki naj potem služijo edino naši domovini, da s pozitivnim delom podčrtamo ljubezen do naše domovine smo vse svoje hotenje poklonili njenemu najvišjemu predstavniku, prvemu Jugoslovanu in prvemu Sokolu Nj. Vel. kralju Petru II. Karadjordjeviču. On je naš simbol junaške preteklosti, nositelj sedanjosti, a tudi up -naše bodočnosti, naše boljše bodočnosti: V njega, sina junaškega in modrega očeta, gledamo s polnim zaupanjem in njemu poklanjamo svoje delo, potom njega- naši domovini in nam samim.
To je naš cilj, naš program.
Naša petletka zahteva od nas novih žrtev, da nam potoni njih da novih uspehov, katerih pa ni brez novega izrednega dela. To naše obdobje prihodnjih petih let bo nosilo znak dela in pozitivnih uspehov.
Za naše Sokolsko društvo Sv. Pavel pri Preboldu je nova naloga še posebno težka. Mi smo si že sami ustvarili svojo petletko pred petimi leti. Takrat smo si zastavili nalogo, da si postavimo dom in razvijemo prapor. V petih minulih letih smo oboje uresničili in še dodali marsikaj. Naš prostrani dom je postavljen, v kratkem bo čist slehernega dolga, opremljen z orodjem in lepim odrom. Razvili smo društveni prapor. Pri nas delujeta dve sokolski knjižnici -— javna in mladinska in imamo pevski zbor. Gesa hočete več v kraju, kakor je naš Sv. Pavel ki je raztresen na toliko vasic in na tolikšen okoliš? In ne samo- to, celo Gašperček j-e našel na našem lutkoven! odru svojo- domačijo.
Kljub temu hočemo tudi mi k petletki dodati svoje delo, svojo voljo in uspehe, poprijeti se hočemo novega dela in tako vstopiti v drugo petletko, v našo sokolsko Petrovo petletko. K temu nas vzpodbuja zavest, da v svojem hotenju nismo osamljeni, ampak da nas druži pri delu prostovoljna poslušnost in bratska sokolska disciplina veh sokolskih društev'. Zavedamo se, da smo izvršili marsikaj, a (la, še vedno lahko dodamo novih uspehov. Mi živimo v idejno in nacijonalno ekspo-iiiranehi kraju, v kraju, kjer narti hoče val tuje internacijo-nalističue ideologije vzeti našo mladinci, da; jo po svoje preobrazi.
Radi tega delimo naše delo v dva dela — v idejno sokolsko petletko in v- delovno petletko;
Naša idejna petletka se bo bavila predvsem z duševno vzgojo našega članstva vseh kategorij. Strogo bo ločila sokolsko delo od političnega, da tako onemogoči istovetenje Sokolstva in njegovih stremljenj s stremljenji političnih tvorb. Mi moramo biti in stati izven političnega vrveža. Nam je dobrodošel vsak iskren Jugoslovan. Lotiti pa se moramo brezobzirno1 borbe z elementi ki skušajo v naš zdrav narod zanesti bolehne teorije nemogočih utopističnih fantazij. V tem oziru bo naša petletka posvečena ideološki izobrazbi našega članstva, ki mora postati neomajno v svojem nacionalizmu, nedostopno sleherni utopiji. V ta namen bomo poglobili naše prosvetno delo z rednimi nagovori pred vrstami in vsakoletnim prosvetnim dnem. Poglobljeno prosvetno delo bo prineslo smisel za disciplino in vse ostale vrline pravega Sokola. Delo bo sicer težavno in uspehi manj vidni, vendar je potrebno in mi ga hočemo izvršiti.
Naša delovna aii praktična petletka, kakor sem jo samovoljno imenoval, bo skušala doseči predvsem vidne uspehe. Izpopolniti hoče svoj inventar in poslovanje. Sicer se odbor društva zaveda, da je tega, kar bi bilo potrebno, ali kar bi se dalo pod povoljnejšimi pogoji izvršiti mnogo, toda zadal si je cilj, da si sestavu predvsem minimalni program petletke, katerega pa hoče zato tem dosledneje izvesti. Če pa bodo naše moči dopuščale več, bomo prostovoljno dodali še kaj.
Naš program za Sokolsko Petrovo petletko je naslednji:
1)	Naše društveno poslovanje bo točno.
2)	V dobi petletke bomo sestavili društveno kroniko.
3)	Vaditeljski zbor bo skrbel, da bodo oddelki redno telovadili. Vsako drugo leto bomo priredili domač nastop čimprej.
4)	Društvo bo tekom petletke izpopolnilo svoje telovadno orodje. Nabavilo bo najmanj eno kozo in eno lestev.
5)	Posebno pažnjo bo društvo posvečalo mladinskemu odseku. Za deco bo razpisalo posebne letne tekme v prostih vajah, igrah in v posameznih panogah lahke atletike.
6)	Lutkovni odsek si bo v tej dobi dobavil nove enotne lutke ter se obvezuje, da bo prirejal letno vsaj štiri predstave.
7)	Dramski odsek bo izpopolnil svojo opremo z eno kompletno novo scenerijo.
8)	Pevski odsek se obvezuje, da v tej dobi priredi vsaj dve samostojni prireditvi — koncerta.
9)	Društvo1 bo pomnožilo število krojev.
10)	Sporazumno z drugim solastnikom doma bo zasadilo telovadišče z živo mejo.
11)	Na društveno imovino bomo prav posebno pazili.
12)	V spomin na blagopokojnega kralja in mučenika je naše Sokolsko društvo sklenilo, da tekom petletke vzida v dvorani na primernem mestu kraljev relief, da se na ta način oddolži spominu našega največjega kralja in brata, da se oddolži spominu kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
13)	Društvo si bo na prvi odborovi seji’ izvolilo štiričlanski izvršilni odbor za vso dobo petletke, ki bo moralno odgovoren za nadzor in izvršbo tega našega programa.
Takšen je naš načrt. Trdno smo prepričani, da bomo prevzeto nalogo častno izvršili v vseh točkah, ne da bi od nje odstopili niti v obsegu niti v globini.
Zdravo!
ŽUPNA PREDNJAŠKA TEČAJA
Kakršni vaditelji, takšna edinica. Najsi bodo društveni čini-telji še tako marljivi, društvo ne more uspevati, ako nima sposobnih vaditeljev in vaditeljic. Kjerkoli so bila društva in čete primorane ustaviti svoje delo, se je to zgodilo, ker niso imeli bratov in sester, ki bi vodile načelništvo. Ob ustanavljanju novih društev in čet je bilo vsikdar prvo vprašanje župe, je-li na razpolago brat (sestra), ki je v položaju, da uspešno vodi telesno vzgojo pripadnikov in če so dani pogoji, da se v doglednem času vzgojijo nove moči za tehnično vodstvo.
Zavedajoč se velikega pomena dobrega vaditeljskega naraščaja, prireja župa že leta in leta prednjaške tečaje. Letos je priredila dva zaporedna tečaja. V času od 7. do 20. januarja se je vršil 14. župni prednjaški tečaj za člane in od 26. januarja do 10. februarja enak tečaj za članice. Člani kakor članice so bili nastanjeni v Sokolskem domu in tam oskrbovani. Prvega tečaja se je udeležilo 34 bratov iz 22 društev. Tečaj so končali: Brežice: Filipič Ivan, Celje: Blaško Vinko, Griže: Kot Jože, Hrastnik: Mlinarič Martin, Zorčič Ferdinand, Kapele: Veble Ivan, Laško: Golob Karol, Horjak Pepi, Kremžer Leopold, Stepic Mirko, Ljubno ob Savinji: Kovšak Jože, Sem Franc, Motnik: Brvar Stanko, Petrovče: Razboršek Jože, Polzela: Tkavc Ivan, Rajhenburg : Planinc Alojz, Rečica ob Savinji: Strucelj Franjo, Rogaška Slatina : Krivec Alojz, Lavrenčič Karol, Ogrizek Joško, Perger Ivo, Sevnica : Schroll Franc, Sv. Jurij ob j. ž.: Stegenšek Bogdan, Sv. Križ pri Kostanjevici : Kerin Karol, Sv. Peter pod Sv. gorami : Božiček Edvard, Šoštanj: Slomšek Ivo, Trbovlje: Rožaj Jože, Uranič Jože, Va-nelli Karol, Vransko : Praprotnik Vinko, Zagorje ob Savi: Gregl Lado, Pavšar Otmar, Podrenik Drago, Zidanimost: Polak Anton.
Tečaj za članice je dovršilo 19 sester iz 13 društev in sicer: Brežice: Medved Matilda, Veble Matilda, Celje: Cilenšek Breda, Vranjek Iva, Zemljič Tatjana, Gornjigrad: Fedran Marica, Korban Manica, Laško: Hrastnik Marija, Sv. Jurij ob j. ž.: Tovornik Karolina, Sv. Pavel pri Preboldu: Kotnik Kuni, Sv. Peter pod Sv. gorami: Verbančič Marjeta, Šoštanj : Lužnik Otka, Šmartno ob Paki: Steblovnik Bernarda, Štore-Teharje : Gorišek Štefi, Trbovlje : Škrinjar Tilči, Šuštar Darinka, Vojnik: Mühleret Cita, Ribič Justa, Zidanimost: Sterniša Boža.
Bratsko Sokolsko društvo Celje je dalo na razpolago telovadnico v Sokolskem domu in potrebno telovadno orodje. Preskrbelo nam je tudi kurjavo. Vse stroške za udeležence, prehrano in stanovanje je župa sama plačala.
Tečaj za člane je vodil župni prednjak brat Jože Prestor, za članice savezna prednjačica sestra Tončka Štiftarjeva. V tečaju za člane so sodelovali: brata Burja Stane in Poljšak Rastko, prvi je predelaval župne proste vaje za člane, drugi župne proste vaje za moški naraščaj. Oba sta vaje sama sestavila. Brata Klun Franjo in Rupnik Karol sta obravnavala vzgojo naraščaja, prvi tudi orodno telovadbo naraščaja, brat Cergol Izidor je razpravljal o tekmovalnih prostih vajah, brat Prelog Miloš o vzgoji novih vaditeljev, brat poročnik Tkalčec Jakob je imel pouk o streljanju, brat kapetan Toš o vojnih plinih, sestra Grudnova o delovanju ženskih oddelkov v Sokolu. Predaval je tudi župni pro-svetar brat Zdenko Verstovšek. Po eno uro so v obeh tečajih predavali bratje župni starešina Smertnik o sokolski zgodovini in ideji, Radovan Gobec o glasbi v zvezi s telovadbo in Čepin Franjo o organizaciji. Večino snovi je obdeloval vodnik brat Prestor, med drugim je obravnaval telovadni sestav praktično in teoretično, vodstvo vrst in slično. V tečaju za članice so sodelovale sestra župna načelnica Mirka Grudnova in razpravljala o sestavi vadbenih ur, o sojenju pri tekmah, o delokrogu načelnic in vaditeljic in predelala je lestve. Sestra Silva Burja je sestavila župne proste vaje za članice s palicami in jih sama vadila, svojo sestavo župnih prostih vaj za ženski naraščaj je vadila tudi sestra Marjuči Križmaničeva. Sestra Milka Lojkova je poučevala narodna kola, sestra Darinka Klunova dečjo telovadbo. Brat dr. Bregant Marjan je seznanil tečajnice z anatomijo in fiziologijo, br. Tine Novak teoretično s smučanjem. Vodnica sestra Štiftarjeva se je ukvarjala z vadbenimi vrstami na orodju, z igrami, obveznimi tekmovalnimi vajami, z gredmi, z redovnimi vajami, raznoterostmi in drugimi disciplinami.
Tečaja sta imela internatski značaj in je vladala pod skrbnim nadzorstvom vodnika in vodnice disciplina tako med poukom kakor v prostih urah. Pri izbiri tečajnikov so bila društva v pretežni večini skrbna V župne tečaje ni mogoče napotiti začetni-
kov, ker ti no morejo slediti pouku. Bratje, ki pridejo v župni prednjaški tečaj, morajo imeti za seboj precejšen del telovadne vzgoje, predvsem pa volje do dela.
Med naše edinice se je podalo 34 novih vaditeljev in 19 vaditeljic. Naj bi nadaljevali delo z ljubeznijo in veseljem, s kakršnim so sledili pouku v tečaju. Zdravo!
Za lutkove odre. Sokolsko društvo Sv. Pavel pri Preboldu bo z novo sezono spremenilo svoj lutkov oder z novimi, večjimi lutkami. V zvezi z zadnjo okrožnico župnega prosvetnega odbora je tukajšnje društvo pripravljeno odstopiti 30 kompletnih lutk za lastno nabavno ceno društvu, ki bi se zato zanimalo. Lutke zadostujejo za več iger in so kompletno oblečene in opremljene z mehanizmi ter okrog 45 cm visoke, primerne za normalne odre. Društvo lahko nudi tudi načrt za enostaven zložljiv oder, če ima ta višino okrog 1 m.
Vprašanja naslovite na sokolsko društvo Sv. Pavel pri Preboldu.
IZ TEHNIČNEGA ODBORA
SAVEZNE SMUČARSKE TEKME V PLANICI
Brez upa na zmago, se je naša župa udeležila teh tekem, kajti našim severnjakom Gorenjcem ne bomo nikdar kos. Tekem smo se udeležili bolj iz solidarnosti, da povdarimo značaj saveznih tekem. Udeležba ni bila posebno velika ali vendar zadovoljiva. Udeležilo se je skupno 14 članov in 5 naraščajnikov iz sledečih društev:
Celje 5 čl., Laško 5 čl. in 3 n., Vransko 1 n., Velenje 1 n., Zagorje 3 čl., Rimske toplice 1 čl.
Tekmovali so:
Člani 10 km tek: Hauptman Jože, Zagorje, 9 mesto, v času 59.17. — Najboljši čas 48.20, najslabši 1.10.20.
Člani smuk 4 km: Kačič Stanko, 5 mesto, v času 7.15; Stavbe Ivan, Celje, 14 mesto, v času 9.50; Vavpotič Bogo, Laško 17. mesto, v času 10.42.2; Hauptman Jože, Zagorje, 28 mesto, v času 14.26. — Najboljši čas 5.53.3, najslabši čas 18.26.4.
Moški naraščaj smuški liki:	Šipek Stanko, Laško, 10
mesto, v času 1.26.2; Blagotinšek Jože, Laško, 12. mesto, v času 1.28.2; Ževart Edvard, Velenje, 19. mesto, v času 1.37; Koršič Ivo, Laško, 26. mesto, 1.48.4; Pungartnik Rado, Zagorje,
27. mesto, v času 1.49.4; Furlan Zdenko, Laško, 47. mesto, v času 2.47.3. — Najboljši čas 1.03.4, najslabši čas 2.47.3.
Člani smuški liki: Stavbe Ivan, Celje, 16. mesto, v času 2.56.4.; Zadravec Drago, Laško, 23. mesto, v času 3.08.4; Ferlež Saša, Celje, 30. mesto, v času 3.21.4; Kačič Stanko, Laško, 32. mesto, v času 3.23.3; Kordigel Damjan, Celje, 40. mesto, v času 4.35.0. — Najboljši čas 2.07.2, najslabši čas 5.30.1.
Moški naraščaj, izmenski tek 4X2 km (7 predaj): 6 mesto Celje v času 1.14.08. — Najbolši čas 0.58.55, najslabši čas 1.14.08.
Štafeto so tvorili: Šipek, Laško, Koršič, Laško, Pungartnik, Zagorje, Blagotinšek, Laško.
Člani, patrolni tek 12 km (13 patrul): Celje 7 mesto v času 1.11.26.3. Patrolo so tvorili: Pungartnik, Hauptman, Korošec, vsi Zagorje. - Najboljši čas 58.31.1, najslabši čas 1.19.43.1.
V sestavljeni tekmi, t. j. v smuku in likih, sta dosegla Kačič Stanko, Laško, 11. mesto in 70.18 točk, Stavbe Ivan Celje, 13. mesto in 64.82 točk.
Moški naraščaj, tek z ovirami 3 km: Praprotnik Vinko, Vransko, 13. m. v času 16.19. — Najbolj, o. 14.27, najsi. č. 24.15.
IZ ŽUPNE UPRAVE
župna glavna skupščina v Celju. Poročila župnih činite-Ijev smo poslali vsem «dinicam, članom župne uprave, nadzornega odbora, in njihovim namestnikom. Poročilo socijal-nega odseka je spojeno v tajniškem poročilu. Župni prosvetni odbor je vzorno sestavil veliko, pregledno tabelo. Te nismo mogli niti natisniti niti razmnožiti. Na vpogled bo v zboro-valnici na dan skupščine vsem odposlancem. Izročite poročila takoj vsem delegatom, da jih morejo pravočasno preči-tati in proučiti.
Prispevek v poškodbeni sklad. Po stanju izkazanem v statističnem izvestju za leto 1936., predpiše bratski Savez prispevek v poškodbeni sklad. Za vsakega pripadnika, članstvo, naraščaj in deco, plača društvo letno Din 1.—. Ta prispevek je obvezen tudi za čete. Niso redki primeri, ko je br. Savez zavrnil zahtevo po podpori, ker prizadeta edinica ni plačala prispevka. Za letos bi morala župa poravnati ves prispevek do 15. februarja. Edinice, ki še niso plačale, naj to čimpreje storijo.
Čim več novih naročnikov boste pridobili, toliko več bomo nudili.
IZ ZUPE KRANJ
Radovljica. V dneh 30. in 31. januarja so imeli smučarji Sokolske župe Kranj svoj praznik. V Mojstrani so se vršile tekme, katerih rezultati so bili prav dobri, če pomislimo, da nam letošnja zima ni bila naklonjena ter da so tekmovalci prišli na tekme takorekoč brez treninga. Udeležba je pokazala, da imamo lep kader smučarskega naraščaja ter članstva. Organizacija, ki je bila v rokah župnega smučarskega odseka pod vodstvom br. Ravhekarja, je bila prav dobra. Ves čas tekem je bil hotel Triglav podoben čebelnjaku. Uspehi posameznikov so bili objavljeni že v dnevnem časopisju. Edinice pa bodo v kratkem prejele točne rezultate vsakega posameznika. Zdravo!
. SOKOLSKI TISK
»Sokolska prosveta«. Letos smo deležni že dveh številk te odlične prosvetne revije. Mesečnik je prava šola za prosvetne delavce in si je težko misliti prosvetni odbor, ki bi med svojimi člani ne imel več naročnikov. Priznanje za trud in plodonosno delo bomo izkazali uredniškemu odboru najlepše s tem, če pridobimo kar največ naročnikov na naš prosvetni mesečnik.
Spomenica Sokolskega društva Zagreb I. Izšla je ob društveni 15 - letnici. Opisuje razvoj društva od ustanovitve leta 1921. in navaja zgodovinske podatke počenši s 14. majem 1905, ko je bil v Zagrebu ustanovljen Srpski Sokol, ki je predhodnik današnjega Sokola I. Zagreb. Spomenico krasijo slike za društvo zaslužnih bratov in sester, posnetki javnih nastopov, tekem in drugih prireditev. Spomenica je poučna in zanimiva in bo sokolskim knjižnicam dobrodošla,
»Sokolski život«. Išla je prva kot dvojna številka glasila župe Niš. Sedaj imajo z malimi izjemami vse župe, bodisi same ali v zvezi z drugimi svoja glasila.
»Oko Sokolovo«. Prejeli smo 4. številko vestnika Sokolske župe Beograd. Po svoji bogati in raznolični vsebini se je uvrstil med odlične zastopnike sokolskega tiska. Župa Beograd ima dobre sotrudnike tako po strokovni kakor po idejni strani.
»Sokolska volja«. V Ljubljani izhaja že tretji mesec tednik »Sokolska volja«, ki ga izdaja Kolo Sokolov,. Prinaša zanimive članke, piše o vseh važnejših dogodkih v slovanskem Sokolstvu in ne zanemarja ostalih svetovnih dogodkov, kar
daje tedniku vsebinsko pestrost. Župe iz dravske banovine so s svojimi vestmi dobro zatopane. Letna naročnina znaša samo Din 24.—.
Socijalni odsek SKJ. Sokol je že dosedaj podpiral najpotrebnejše svoje člane v slučajih posebne nesreče in potrebe. Vendar pa je bilo doslej vse socijaJno delo nekako neurejeno, sokolska srca so se ganila le na posebne prošnje in v posebej kričečih primerih.
Da se temu odpomore in da pride tudi v socijalno delo Sokola nekak sistem, predlaga Savez poseben pravilnik za socijalni odsek Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije.
Pri vsaki sokolski edinici: župi, društvu in četi se naj osnuje poseben odsek in preko teh odsekov bo prožil tudi Savez, svojo pomoč, in sicer a) za prehrano v zimi siromašnemu članstvu, b) za najnujnejšo obleko revnemu članstvu, e) za prirejanje letovanj v zdravih krajih, d) za podpiranje osirotele dece v ustanovah, e) za podpiranje onemoglih bratov in sester, f) za podpiranje drugih socialnih ustanov v edini-cah, g) za ustanavljanje okrepčališč v ugodnih krajih.
Vse to pa seveda v kolikor bodo sredstva na razpolago. Sredstva bi se stekala iz posebne postavke Saveznega proračuna, 5% odtegljaja od računov, obresti socijalnega fonda Nj. Vel. kralja Aleksandra Uedinitelja I. in slučajnih daril in volil.
Takoj, ko bi bil proračun Saveza odobren, bi se pp predlogih župnih uprav razdelil razpoložljivi denar na župe, le nekaj bi si pridržala savezna uprava za nujne in nepredvidene potrebe. Ta pravilnik bo stopil v veljavo, ko ga po zaslišanju župnih uprav odobri uprava Saveza SKJ.
Popravek k prostim vajam članic.
II.	sestava
XIV. 1. Palica v d. roki v stran ravno, odročiti.
2. in 3. Drža.
III.	sestava
IV.	1. Palico nad glavo ravno — d. zanožiti.
2.	Drža.
3.	Pričeti naslednji gib.
XIX. 1., 2., 3. Cel obrat v 1. s tremi poskoki, 1. d. 1.
Slaua Vam
Ob priliki rednih glavnih skupščin sokolskih žup Celje in Kranj smatramo za svojo dolžnost, da se oddolžimo Vašemu spominu, dragi bratje in sestre, ki ste trpeli kakor mi, ko nam je še tujec gospodaril, ki ste se z nami veselili, ko nam je zasijalo soince svobode! Slava tudi Vam, ki Vas je usoda odpoklicala v najlepši dobi, predno ste se mogli povsem razmahniti v krepkem sokolskem delu!
Ž u p a Celje
Člani
Brežice: Dr. Šmirmaul Matija, zdravnik, soustanovitelj, umrl 16. V. 1930.
Žagar Mihael, šol. upravitelj v p., umrl 1936.
Celje: Česen Franjo, trg. posl., roj. 23. VIL 1901., u. 2. XII. 1930 Krivec Urban, stržm. v p., roj. 5. V. 1870., umrl 1930. Velušček Anton, vrtnar, roj. 10. IV. 1904., u. 20. III. 1936. Gornjigrad: Kandrič Matko, sres. načelnik, roj. 10. IX. 1880. umrl 1. IV. 1930.
Mozirje: Lipold Ivan, zasebnik, roj. 10. IX. 1804, u. 30. X. 1830. Orlavas: Kronovšek Tonček, poljedel., i-. 30. V. 1914, u. 14. V. 1936. Radeče: Podvinec Aleks, tovarnar, umrl 17. IV. 1936.
Trepečnik Bogomir, s. nadof., v p., r.1870., u. 10. 6. 1930. Rimske toplice: Kokalj Franc, v. insp. v p., r. 1854., u. 22. 8.1936. Sevnica: Novoselič Josip, nam. na parni žagi, umrl 1936.
Stalovskv Emil, želez, uradnik, umrl 1936.
Sv. Jurij ob juž. žel.: Šumrada Alojz, km. sin, roj. 17. VIII. 1911. umrl 17. III. 1930.
Šmarje pri Jel.: Orožen Aleksander, r. 14. XII. 1861., u. 5. II. 1936.
Dr. Rupnik Srečko, r. 14. I. 1882., u. 28. V. 1936.
Trbovlje: Uranič Franc, urad. v p., r. 25. III. 1873., u. 14. IX. 1930. Zupan Franc, gostiln., r. 9. 1. 1884., u. 9. XII. 1936.
Žak Franc, urar, r. 20. I. 1873., u. 13. IV. 1936.
Velenje: Tašler Rupert, del. rud., r. 29. IX. 1896., u. 6. X. 1936. Žalec: Kočevar Nikolaj, kolar, r. 6. XII. 1873, u. 5. XI. 1936.
Članice
Celje: Košutnik Nada, dijak., r. 19. X. 1910., u. 17. XII. 1936.
Petrovče: Wudler Ida, upok. učit., r. 1874., u. 1936.
Sv. Pavel pri Preb.: Tajnšek Olga, sopr. zdravn., r. 23. VIL 1886. u. 26. V. 1936.
Naraščaj
Laško: Leskovšek Viktor, briv. pomoč., u. 1. V. 1936.
Sv. Križ pri Kostanj.: Dolmovič Franc, roj. 1918., u. 1936.
D e c a
Orla,vas: Cizej Albin, uč. II. r. o. š., umrl 8. VIL 1936.
Ž u p a Kranj
Člani
Bohinjska Bistrica: Grobotek Mio, trgov, in gostiln., r. 1884.. u. 26. VIL 1936.
Jesenice: Mušič Franc, tov. nam., r. 22. VIII. 1886., u. 18. VI. 1936 Stekar Anton, carin, posr., r. 13. L 1886., u. 25. XII. 1936. Koroška Bela - Javornik: Luznar Franc, tov. del., r. 27. II. 1896., umrl 15. VI. 1936.
Šega Ivan, šol. upr. v p., umrl 11. X. 1936.
Kranj: Chrobath Franc, veletrg., r. 1857., u. 9. X. 1936.
Florjančič Rudolf, ključ, mojster, r. 1877. u. 26. IV. 1936. Majdič Kornelij, inž., r. 1909., u. 3. L 1936.
Podnart: Domenile Anton, žel. usL, r. 31. XII. 1881., m 19. XI. 1936. Predoslje: Zirkelbach Viljem, šol. upr., r. 25. IV. 1880., u. 8. L 1937. Škofja Loka: Ankele France, sodni kane., rojen 1871L Berčič Ivo, sodni kane., rojen 1907.
Deisinger Josip, trgovec, rojen 1879.
Primožič Franc, čevljar, rojen 1864.
Dežen Gregor, sodavičar, rojen 1858.
Tržič: Pirc Franc, prediln. urad., r. 28. XII. 1868, u. okt, 1936.
Članice
Jesenice: Kogoj Albina, soproga okrož. zdr., r. 23. XII. 1869., umrla 14. III. 1936.
Kranj: Pavšler Helena, posestn., umrla 22. X. 1936.
Radovljica: Novak Ivanka, žena stroj., r. 4. V. 1864., u. 23. IX. 1936. Škofja Loka: Flis Ivanka, zasebnica, r. 1857.
Tržič: Zaplotnik Antonija, gostiln., r. 1901., u. nov. 1936.
N a r a š č a j n i c a
Kor. Bela - Javornik: Barbarino Bogica, r. 1919., u. 1. VI. 1936.
CELJSKA MESTNA HRANILNICA
Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedoletnih, ki ga vlagajo sodiSČa ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno pažnjo Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplačno
Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice
ŠE MESTO CELJE z vsem premoženjem in z vso davčno močjo
Magnezijo v kockah — Fotografske aparate — Fotografski materijal vse to dobite po ugodnih cenah v drogeriji
„Sanitas“
ČEME . MUBMANA, TVRŽEVA UUCA 5
ali pa v YRBOVUAH
Poslužujta se tvrdk, ki inserirajo v Vestniku!
*== Sokolske potrebščine --------------
sukno kakor tudi že gotove kroje, šajkače, telovadne majce, hlače in čevlje ter vse druge sokolske potrebščine nudi po nizkih cenah trgovina
— Miloš Pšeničnik, Celje »»s
Telovadne potrebščine
t. j. majce, čevlje, hlače in žoge za odbojko in hazeno!
Velika izbira
otroških vozičkov in dečje opreme
KRAMAR & MISLEJ — CELJE
OGLAŠUJTE
v ŽUPNEM VESTNIKU
‘Zvezna tiskarna v Celju
Strossmayerjeva ul. I se priporoča Sokolskim
društvom za naročila lepakov, vakil in vsek drugik tiskovin
LASTNA K N j I G O V E N I C A