Zbornik gozdarstva in lesarstva 80 (2006), s. 31 - 54 UVOD INTRODUCTION Gozdnatost, število zaposlenih v gozdarstvu in v pano- gah, povezanih z gozdom, novo ustvarjena vrednost in velik pomen lesa v gospodinjstvih kažejo na velik pomen gozdar- stva in lesnopredelovalnih dejavnosti. V našem prostoru sta gozdarstvo in predelava lesa organizacijsko ločeni, surovin- sko pa tesno povezani dejavnosti. Za strateško načrtovanje razvoja panog, ki so vezane na les, potrebujemo analizo tokov lesa. Raziskovanje tokov okroglega lesa omogoča tudi pre- gled nad trenutnim stanjem in je osnova za odločanje o ra- zvoju gozdarskega in lesnopredelovalnega sektorja. Nekateri GDK: 332/333:(497.12)(045)=863 Prispelo / Recived: 02. 10. 2006 Izvirni znanstveni članek Sprejeto / Accepted: 15. 10. 2006 Original scientifi c paper TOKOVI OKROGLEGA LESA IN LESNIH OSTANKOV V SLOVENIJI Nike KRAJNC1, Mitja PIŠKUR2 Izvleček Namen raziskave je preučiti tokove in rabe okroglega lesa in lesnih ostankov v Sloveniji za referenčno leto 2004. Izdelan je bil model, na podlagi katerega smo napravili dve bilanci okroglega lesa in bilanco lesnih ostankov v Sloveniji. Opravljen je bil pregled razpoložljivih virov podatkov, ocenjena kakovost in podan predlog izboljšav spremljanja. Rezultati raziskave kažejo, da bilanca okroglega lesa v primeru uporabe uradnih podatkov o poseku izkazuje primanjkljaj v višini 536.000 m3. Rezultati modelne bilance okroglega lesa izkazujejo pozitiven rezultat. V bilanci lesnih ostankov ostaja po namenu evidentirane rabe nerazvrščenih 297.000 ton lesnih ostankov. Viri podatkov in njihova kakovost omogočata pogojno uporabo in sta potrebna izboljšav. Pregled nad tokovi in realnimi podatki o posameznih rabah lesa je pripomoček pri strateških odločitvah na sektorskem, regionalnem in državnem nivoju. Ključne besede: okrogel les, bilanca okroglega lesa, lesni ostanki, bilanca lesnih ostankov, analiza tokov okroglega lesa, MFA, Slovenija ROUNDWOOD AND WOOD WASTE FLOW ANALYSIS FOR SLOVENIA Abstract The main objective of the study was to make a model that identifi es fl ows and use of roundwood and wood wastes in Slovenia in the basic year. A new conceptual model was created. On the basis of this model, two roundwood and one wood waste balance were prepared. A wide range of available data was taken into consideration, the quality of data evaluated and a proposal for improving their quality prepared. The results of roundwood balance showed a defi cit of 536,000 m3, if offi cial data for annual removals were taken into account. In the case of modelled (enlarged) removals, the roundwood balance is positive. The use of 297.000 t of wood wastes in wood wastes balance remains unknown. The gathered data have limited applicability and need to be improved. Wood fl ow and data analysis should play an important role as part of strategic planning and decision making at the sectoral, local, regional and national levels. Key words: roundwood, roundwood balance, wood wastes, wood wastes balance, roundwood fl ow analysis, MFA, Slovenia 1 dr. N. K., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 2 mag. M. P., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO podatki kažejo, da je stanje slabo raziskano in da ne vemo, kaj se dogaja v lesni proizvodni verigi. Gospodarska zbornica Slovenije – Sektor za lesarstvo je za leto 1996 ocenila pora- bo v višini 336.000 m3 hlodov iglavcev in 85.000 m3 hlodov listavcev; za leto 2005 je napovedala porabo lesne industrije v višini 496.000 m3 hlodov iglavcev in 180.000 m3 hlodov listavcev. Tako nizka ocena porabe za leto 1996 in prognoza za leto 2005 kažeta na to, da je stanje na področju informacij o dejanski porabi okroglega lesa v Sloveniji pomanjkljivo. Analiza tokov lesa od vira (gozdov) do primarne predelave in do končne rabe lesa bi morala biti strateški dokument in osnova za kratkoročne in dolgoročne načrte tako v gozdarstvu kot v lesnopredelovalni dejavnosti. Z analizo tokov okroglega lesa ugotavljamo ravnovesje med proizvodnjo in primarno rabo okroglega lesa v Sloveniji. Dobljena razmerja nakazujejo usklajenost med obema proi- zvodnjama, kakovost in razpoložljivost podatkov, uvozno-iz- vozno bilanco in pomen lesa v domači rabi. Glavni namen članka je predstavitev tokov okroglega lesa in lesnih ostankov v Sloveniji za leto 2004. Bilanci okrogle- ga lesa in lesnih ostankov združujeta razpoložljive podatke in ocene ter kažeta na njihovo kakovost. Glavni cilj je bil izdelati model, ki bi zajel vse udeležence v proizvodni verigi iz gozda do primarne rabe lesa. Glede na usklajenost razpoložljivih uradnih virov podatkov in iz njih izvedenih vrednosti smo želeli primerjalno izdelati tudi mo- delno bilanco, ki bi težila k največji usklajenosti bilance virov in porabnikov lesa. Eden izmed pomembnih ciljev študije to- kov lesa v Sloveniji je tudi analiza obstoječih virov podatkov ter njihova primerjalna analiza. V raziskavi smo preverili naslednje hipoteze: 1. model tokov lesa omogoča izdelavo realnih bilanc; 2. uradni podatki so nepopolni; 3. količine poseka niso ustrezne glede na dejansko rabo lesa v Sloveniji. DOSEDANJE RAZISKAVE PREVIOUS STUDIES V zadnjih dvajsetih letih so za številne države izdelali bilance ali analize tokov lesa. Te analize so bile osnove za načrtovanje razvoja ali pa za ocene nelegalnega (ilegalnega) poseka v gozdovih. Model bilance okroglega lesa je na primeru Indonezije pokazal količine nelegalno posekanega lesa v letih 1997 in 1998 (PALMER 2000). Primerjal je potrebe po lesu (izvoz, raba v industriji ter domača raba) z evidentiranimi količinami preskrbe (okrogel les iz gozdov, lesni ostanki in uvoz). Avtor je na podlagi rezultatov modela ugotovil obseg nelegalne seč- nje, in sicer 49 milijonov m3 v letu 1997 in 65 milijonov m3 v letu 1998, ter posledično ekonomsko izgubo zaradi neplače- vanja koncesnin državi v vrednosti 1,14 mio USD v letu 1997 in 1,57 mio USD v letu 1998. Za potrebe regionalnega gospodarjenja z lesom v švicar- skem kantonu Ausserrhoden so Binder in sod. (2003) izdelali analizo materialnih tokov - MFA (material fl ux analysis), ki je vključevala gozdove, lesnopredelovalno industrijo in porabo lesnih proizvodov. Metoda MFA opisuje in analizira materi- alno bilanco sistema. Glavni elementi metode MFA so: meje sistema, notranja in zunanja bilanca volumnov, dobrin ali materialov in tokovi med različnimi procesi (BACCINI IN BADER 1996 cit. v BINDER et al. 2003). Organizaciji Seneca in World Resources Institute sta za potrebe lesne industrije v Ameriki izdelali podrobno študijo o količinah in obsegu nelegalnega lesa na trgu (‘’Illegal’’ … 2004). Rezultat je ekonomska ocena zmanjšanja cen lesa na svetovnem trgu. Za namen izdelave študije so sistematično izdelali analizo tokov lesa znotraj preučevanih držav in tudi tokove med njimi. Podatke za analizo tokov lesa v izbranih državah so črpali iz obstoječih statističnih podatkov, iz inter- vjujev in literature. Hashimoto in Moriguchi (2004) sta preučevala materialne tokove lesa na Japonskem. Namen je bil pridobiti pregled nad tokovi, kar je osnova za izboljšanje rabe lesa z vidikov pro- duktivnosti in recikliranja. Tokove lesa sta preučevala tudi z vidika shranjevanja CO 2 v lesnih izdelkih. Hekkert in sodelavci (2000) so analizirali tokove lesa in papirja na Nizozemskem. Avtorji ugotavljajo, da lahko z me- todo MFA pridobimo vpogled v materialne tokove, kar lahko pripomore k boljšemu razumevanju trajnostne proizvodnje in rabe. Avtorji menijo, da MFA zagotavlja vpogled v volumne, strukturo in regulacijske mehanizme materialnih tokov. METODE DELA WORKING METHODS Zaradi specifi čnih razmer v Sloveniji smo želeli izdelati model, ki bi zajel vso kompleksnost tokov lesa v Sloveniji. Za osnovo smo uporabili model materialnih tokov – MFA (BINDER et al. 2003). Uporabili smo tudi principe ocene življenjskega kroga proizvodov (LCA), ker je analiza tokov materialov njen sestavni del (npr. JENSEN et al. 1997). MFA jasno predstavi materialne tokove in prikaže povezave med viri, porabniki in tokovi. Rezultate MFA kontrolira bilanca okroglega lesa. Za kvantifi ciranje tokov lesa v Sloveniji smo uporabili metodo analize obstoječih in nam dostopnih podatkov o pro- 32 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 80 izvodnji okroglega lesa in njegovi nadaljnji rabi. Z metodo sinteze smo zbrane podatke združili v dve bilanci, in sicer bilanco okroglega lesa in bilanco lesnih ostankov. Osnovne opredelitve našega modela so: • Cilji modela • Meje sistema • Funkcionalne enote • Bazno leto preučevanja • Tokovi in rabe lesa • Viri in porabniki lesa • Bilanca lesa • Viri podatkov Cilj izdelave modela je količinski in strukturni prikaz tokov in rab lesa v Sloveniji. Pri izdelavi bilance je ključna postavitev mej sistema. V našem primeru smo bilanco izdelali na ravni države, poleg domače proizvodnje smo upoštevali še izvoz in uvoz okroglega lesa. V raziskavi smo spremljali le tok okroglega lesa v modelu B 1 in tok lesnih ostankov v mo- delu B 2 . Oba tokova sta ločena in obravnavana samostojno. Funkcionalni enoti predstavljata okrogli les (v m3) v modelu B 1 in lesni ostanki (v tonah) v modelu B 2 . Bazno leto za bilanco lesa je leto 2004. Leto 2004 smo izbrali po pregledu vseh podatkov, a tudi zato, ker smo se izdelave bilance in analize tokov lesa lotili že v letu 2005. Tokovi okroglega lesa na prvi ravni (T okli ) ponazarjajo pot lesa iz gozda do posameznih intermediarnih količin razpo- ložljivega lesa (K 1,2,3 ). Tokovi okroglega lesa na drugi ravni (T ij ) predstavljajo pot iz intermediarnih količin okroglega lesa (K 1,2,3 ) do posameznih rab okroglega lesa (S 1-9 ). Tokovi lesnih ostankov (L 4i ) pomenijo prehode iz skupne količine lesnih ostankov (K 4 ) v posamezne rabe lesnih ostankov (S 10-14 ). Porabniki okroglega lesa v našem modelu opredeljujejo rabe in izvoz lesa. Raba lesa je dejanska poraba lesne suro- vine iz virov v Sloveniji in iz uvoza. Raba okroglega lesa v naši raziskavi zajema posamezne elemente modela B 1 , v ka- tere okrogel les vstopa kot surovina v proizvodnjo bodisi le- snih proizvodov bodisi energije. Raba lesnih ostankov zajema na drugi strani elemente modela B 2 , v katere vstopajo lesni ostanki znotraj opredeljenih mej. Bilanca okroglega lesa (B 1 ) ne vključuje analize količin proizvodov, ampak se zaključi z analizo vhodne surovine (okroglega lesa - OKL) v posamezno rabo. V raziskavi smo uporabljali mednarodno uveljavljeno delitev okroglega lesa. Delitev po EUROSTAT-u in FAO je naslednja (PIŠKUR / MEDVED 2005): • Industrijski (tehnični) okrogel les, ki zajema hlode za žago in furnir (HL), okrogel les za celulozo in plošče (CEL) ter drugi industrijski les (DIL) • Les za kurjavo (DRVA) Hlodi se uporabljajo pri proizvodnji žaganega lesa (vključno z železniškimi pragovi) in pri proizvodnji furnirja. Okrogel les za celulozo in plošče je ves les (razen hlodov) za proizvodnjo celuloze, ivernih plošč in vlaknenih plošč. Drug industrijski les zajema okrogel les, ki bo uporabljen za drogo- ve, pilote, stebre, ograje, jamske opornike (“jamski les“), za pridobivanje tanina, destilacijo in vžigalice. Les za kurjavo je neobdelan les (iz debla in vej), ki bo uporabljen kot gorivo za namene, kot so: kuhanje, ogrevanje in proizvodnja energije. V bilanco B 2 smo zajeli lesne ostanke, ker so pomembna surovina pri proizvodnji ivernih in vlaknenih plošč, pri pro- izvodnji celuloze in pri proizvodnji toplote in elektrike. Ker nismo analizirali celotnega življenjskega cikla lesnih izdel- kov, ampak smo se osredotočili le na proizvodnjo in analizo tokov okroglega lesa do primarne predelave ter na analizo le- snih ostankov, smo bilanci okroglega lesa in lesnih ostankov ločili. Manjkajoči člen za analizo celotnih tokov lesa je anali- za predelave lesa v Sloveniji ter analiza tokov lesnih izdelkov in polizdelkov od primarne predelave do končne rabe. Pri izdelavi bilance OKL smo analizirali količino okro- glega lesa, ki je na voljo v Sloveniji (količine m3 - K i , in uvoz - U i ), kot tudi posamezne porabnike (raba - S i in izvoz - I i ) ter tokove okroglega lesa (T i ) iz gozdov. Osnova za predstavitev bilance okroglega lesa in lesnih ostankov je združen model, ki je prikazan na sliki 1, v katerem so posamezni elementi označeni s kraticami, ki jih bomo uporabljali tudi v tekstu in v formulah. Bilanco okroglega lesa (B 1 ) smo analizirali natanč- neje, pri bilanci lesnih ostankov (B 2 ) pa smo se osredotočili predvsem na analizo evidentirane rabe. Pri izračunu bilance okroglega lesa (OKL) smo upoštevali enačbo (1). Krajnc, N., Piškur, M.,: Tokovi okroglega lesa in lesnih ostankov v Sloveniji 33 OKLOKLOKLneto ISUP +=+ (1) P neto – Neto posek v referenčnem letu (m3) U OKL – Skupni uvoz okroglega lesa S OKL – Evidentirana raba okroglega lesa v industriji, gospodinjstvih in energetiki I OKL - Skupni izvoz okroglega lesa Na desni strani enačbe so viri okroglega lesa (posek in uvoz) na desni pa evidentirana raba in izvoz. Če sta obe strani enaki, imamo uravnoteženo stanje. Če je leva stran enačbe večja, potem smo v baznem letu pridobili več lesa, kot smo ga porabili. Razlaga za takšno stanje so lahko zaloge pri upo- rabnikih, ki niso upoštevane v bilanci, ali pa so podatki za posamezne faktorje v enačbi nepopolni, kar je bolj verjetno. Če je desna stran večja, potem lahko predpostavljamo, da smo v baznem letu porabili več lesa, kot smo ga evidentirali pri poseku v gozdovih in uvozu. Združena vsebinska področja za izdelavo modela tokov lesa in bilanc lesa v Sloveniji so: • Posek in proizvodnja lesa • Izvoz in uvoz okroglega lesa • Raba okroglega lesa • Lesni ostanki V nadaljevanju predstavljamo način zbiranja podatkov in način izračunov za najpomembnejše elemente bilance ter za uvoz in izvoz lesa. LETNI POSEK IN PROIZVODNJA OKROGLEGA LESA ANNUAL REMOVALS AND PRODUCTION OF ROUNDWOOD Podatke o poseku smo zbrali iz različnih virov, in sicer od Zavoda za gozdove Slovenije (2006b), SURS - Popis družin- skih kmetij (SURS 2000, 2003, 2005b), s tem da smo upo- števali rezultate popolnega popisa leta 2000 (SURS 2000), in od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP 2005). Bilanca okroglega lesa temelji na podatkih o poseku lesa v gozdovih, zato smo analizi poseka posvetili posebno pozor- nost. Pri poseku so nas zanimale tako količine kot struktura poseka. Analizo smo razdelili v dva dela, in sicer: • analizo poseka v državnih gozdovih; • analizo poseka v zasebnih gozdovih. Pri oceni dejanskega poseka v gozdovih smo uporabili dva pristopa, in sicer od zgoraj navzdol (»top down«) in od spo- daj navzgor (»bottom up«). Na podlagi obeh pristopov smo izdelali dve bilanci okroglega lesa. V prvem izračunu bilance okroglega lesa smo za neto posek in strukturo gozdnih lesnih sortimentov (GLS) vzeli uradne podatke. V drugem izraču- nu pa smo neto posek ocenili na podlagi skupne evidentirane porabe okroglega lesa, delno smo spremenili tudi strukturo GLS. Glede na evidentirano oziroma ocenjeno porabo smo povečali neto posek v zasebnih gozdovih. Razkorak med evi- dentiranim posekom v zasebnih gozdovih so ugotovili tudi Veselič (2004) ), Medved (2005) in Piškur (2005). Količine poseka v državnih gozdovih nismo spreminjali. Neto posek smo v obeh bilancah okroglega lesa razdelili v tri dele oziroma tri tokove prvega reda (v hlode za žago in furnir - T OKL1 , v les za celulozo in plošče ter drug industrijski les - T OKL2 in v les za kurjavo - T OKL3 ). Tokove okroglega lesa drugega reda smo v bilancah označevali s T ij . Količina razpo- ložljivega okroglega lesa (K i ), ki lahko vstopa v posamezne rabe (S i ), izračunamo po formuli (2). iiOKLii IUTK −+= (2) K i – Količina razpoložljivega okroglega lesa po zdru- ženih skupinah nadaljnje rabe T OKLi – Tok okroglega lesa na prvi ravni U i – Uvoz okroglega lesa po združenih skupinah na- daljnje rabe I i – Izvoz okroglega lesa po združenih skupinah na- daljnje rabe IZVOZ IN UVOZ OKROGLEGA LESA ROUNDWOOD EXPORT AND IMPORT Statistiko uvoza in izvoza blaga spremlja SURS, podatke pa zbira Carinski urad RS (CURS). Uvoz in izvoz v drža- ve EU pokriva sistem Intrastat, podatke o uvozu in izvozu 34 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 80 iz držav, ki niso v EU, pokriva sistem Extrastat. Podatke o količinah posameznih združenih razredov gozdnih lesnih sor- timentov smo spremljali po Kombinirani nomenklaturi (KN). Po vstopu v EU o notranji trgovini poročajo podjetja, ki v po- samezni smeri trgovanja presežejo določen vrednostni prag. Na ta način se zajame 97 % vrednostnega prometa znotraj EU. Poročanje o uvozu iz držav nečlanic EU temelji na carin- skih deklaracijah. Osnovne podatke o uvozu in izvozu okroglega lesa (v kilogramih in m3) smo dobili iz baze statističnih podatkov SURS (2006e). Na podlagi strukture podatkovnih baz smo okrogli les razdelili na les za kurjavo ter ločeno za iglavce in listavce na dve združeni kategoriji: • hlodovina za žago in furnir, • les za celulozo in plošče ter drug okrogli industrijski les. Na podlagi baz podatkov ločeno po KN (leta 2003-2005 in delni podatki v letu 2006) smo izračunali tehtane gostote okroglega lesa po KN. Za leto 2004 smo uporabili prečišče- ne podatke na ravni osem mestne klasifi kacije (KN). Skupne količine uvoza in izvoza okroglega lesa predstavljajo formuli (3) in (4). 321 UUUU OKL ++= (3) U OKL – Skupna količina uvoza okroglega lesa U 1 – Količina uvoza hlodov za žago in furnir U 2 – Količina uvoza okroglega lesa za proizvodnjo celuloze in plošč U 3 – Količina uvoza lesa za kurjavo 321 IIIIOKL ++= (4) I OKL – Skupna količina izvoza okroglega lesa I 1 – Količina izvoza hlodov za žago in furnir I 2 – Količina izvoza okroglega lesa za proizvodnjo celuloze in plošč I 3 – Količina izvoza lesa za kurjavo RABA OKROGLEGA LESA ROUNDWOOD USE Raba okroglega lesa zajema rabo v lesnopredelovalnih dejavnostih, domačo rabo in rabo za proizvodnjo toplote in elektrike. Pri tem je domača raba defi nirana kot raba lesa v gospodinjstvih. Skupna raba okroglega lesa v Sloveniji (S OKL ) je bila izračunana po formuli (5). ∑ = = 9 1i iOKL SS (5) S OKL – Skupna raba okroglega lesa v Sloveniji S 1 – Raba hlodovine za proizvodnjo žaganega lesa S 2 – Raba hlodovine za proizvodnjo furnirja S 3 – Domača raba hlodov za žago in furnir S 4 – Raba okroglega lesa za proizvodnjo celuloze S 5 – Raba okroglega lesa za proizvodnjo ivernih in vlakne- nih plošč S 6 - Domača raba drugega industrijskega lesa S 7 – Raba drugega industrijskega lesa S 8 - Domača raba okroglega lesa za kurjavo S 9 – Raba okroglega lesa za proizvodnjo toplote in elektrike v večjih sistemih Raba okroglega lesa v industriji Roundwood use in industry Količinsko največja in iz vidika gospodarstva tudi najpo- membnejša je raba okroglega lesa v industriji. Raba okroglega lesa v lesnopredelovalnih dejavnostih (S indOKL ) je izračunana po formuli (6). 75421 SSSSSS indOKL ++++= (6) S indOKL – Raba okroglega lesa v lesnopredelovalnih dejav- nostih Ta del bilance je razdeljen na pet sklopov: 1. Proizvodnja žaganega lesa (S 1 ): podatke o žagah in ob- segu žagarske proizvodnje zbira SURS (2006 d), vendar Krajnc, N., Piškur, M.,: Tokovi okroglega lesa in lesnih ostankov v Sloveniji 35 le za podjetja, ki imajo več kot 20 zaposlenih in je ža- garstvo eno izmed njihovih glavnih dejavnosti. Podatke o žagah in njihovih kapacitetah je več kot 5 let (1997 do 2004) zbiralo podjetje Internova d.o.o. (Internova 1998, 2006). Baza je bila zasnovana na prostovoljni želji la- stnikov žag o posredovanju podatkov. V letu 2001 je bil za potrebe Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo na- pravljen popis žag v Sloveniji (ZGS 2006). V letu 2004 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije – GIS (2004a) napravili anketo v podjetjih, registriranih za predelavo in obdelavo lesa. Del rezultatov smo lahko uporabili tudi za analizo količin okroglega lesa, ki ga letno razža- gamo. 2. Proizvodnja vezanega lesa in furnirja (S 2 ): podatke o količinah okroglega lesa, predelanega v proizvodnji ve- zanega lesa in furnirja. smo zbrali iz uradnih podatkov (SURS 2006d) ter neposredno od proizvajalcev. 3. Proizvodnja vlaknin (S 4 ): podatke o količinah okrogle- ga lesa, ki se porabijo pri proizvodnji vlaknin, smo do- bili z Inštituta za celulozo in papir (ICP 2006). 4. Proizvodnja ivernih in vlaknenih plošč (S 5 ): podatke o količinah okroglega lesa smo dobili neposredno od pro- izvajalcev. 5. Raba drugega industrijskega lesa: (S 7 ) podatke o rabi jamskega lesa, pragov, drogov ter lesa za kemično pre- delavo smo dobili neposredno od uporabnikov. Domača raba okroglega lesa Roundwood use in households Podatke o domači rabi smo dobili iz popisa kmetijskih gospodarstev (SURS 2000, 2003, 2005a), rezultatov anketi- ranja lastnikov gozdov v občini Solčava (GIS 2002), rezulta- tov ankete lastnikov gozdov (GIS 1995) ter rezultatov analize rabe lesa za ogrevanje v Sloveniji (SURS 2006a in 2006b). Na podlagi obstoječih podatkov smo ocenili rabo okroglega lesa za ogrevanje ter rabo hlodovine in drugega tehničnega lesa v gospodinjstvih. Celotno domačo rabo smo razdelili na rabo hlodovine za žago in furnir, rabo drugega industrijskega lesa ter rabo lesa za kurjavo. Izračunana je po formuli (7). 853 SSSSdom ++= (7) S dom – Domača raba lesa S 3 – Domača raba hlodov za žago in furnir S 6 - Domača raba drugega industrijskega lesa S 8 - Domača raba lesa za kurjavo Raba okroglega lesa za proizvodnjo energije Roundwood use for energy production Količine okroglega lesa, ki se porabijo kot les za proi- zvodnjo energije, smo ocenili ločeno za gospodinjstva in za energetske sisteme (toplarne, elektrarne, sisteme sočasne pro- izvodnje toplote in elektrike). Podatke o rabi okroglega lesa v energetske namene v večjih sistemih smo dobili iz ankete za proizvajalce lesne biomase (GIS 2004b), ki je zajela le večje in registrirane proizvajalce lesne biomase. Podatke o rabi lesa za kurjavo smo dobili iz ankete o porabi energije v gospo- dinjstvih (SURS 2006a,b). Skupno rabo lesa za proizvodnjo energije smo izračunali po formuli (8). 98 SSSE += (8) S E – Skupna raba lesa za proizvodnjo energije S 8 – Domača raba okroglega lesa za kurjavo S 9 – Raba okroglega lesa za proizvodnjo toplote in elektrike v večjih sistemih LESNI OSTANKI WOOD WASTES Lesni ostanki so pomembna surovina za izdelavo vla- knin, lesnih plošč ter za proizvodnjo energije. Zato smo se odločili, da v model vključimo tudi lesne ostanke, vendar kot ločeno bilanco (B 2 ). Glavni vir podatkov za analizo tokov le- snih ostankov so letna poročila o nastajanju odpadkov v pro- izvodnih in storitvenih dejavnostih (SURS 2006c) in anketa, opravljena na GIS (2004a). V analizo tokov lesnih ostankov smo vključili le podatke o evidentirani rabi. Količine uvoza in izvoza lesnih ostankov smo pridobili iz baze SURS (2006e). V našo bilanco lesnih ostankov (B 2 ) smo vključili oceno količin lesnih ostankov v petih različnih rabah. Skupno evi- 36 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 80 dentirano rabo lesnih ostankov (S LO ) smo ocenili po formuli (9). (9) S 10 – Domača raba lesnih ostankov S 11 – Raba lesnih ostankov za proizvodnjo toplote in elektri- ke v toplarna in elektrarnah S 12 – Raba lesnih ostankov za proizvodnjo celuloze, vlakne- nih in ivernih plošč S 13 – Raba lesnih ostankov pri proizvodnji pelet in briketov S 14 – Lesni ostanki na deponijah Mankajoči člen v bilanci lesnih ostankov je ocena razpo- ložljivih količin lesnih ostankov (K 4 ), ki nastajajo pri posa- meznih rabah okroglega lesa in bi jo lahko izračunali po for- muli (10). Tokovi so v bilanci označeni s T LOi , njihovo oceno puščamo kot izziv za prihodnost. (10) T LO1 - Količina lesnih ostankov, ki nastaja pri proizvodnji žaganega lesa T LO2 - Količina lesnih ostankov, ki nastaja pri proizvodnji vezanega lesa in furnirja T LO3 - Količina lesnih ostankov, ki nastaja pri domači rabi hlodov za žago in furnir T LO4 - Količina lesnih ostankov, ki nastaja pri proizvodnji celuloze ter proizvodnji ivernih in vlaknenih plošč T LO5 - Količina lesnih ostankov, ki nastaja pri domači rabi lesa za celulozo in plošče ter drugega ind. lesa T LO6 - Količina lesnih ostankov, ki nastaja pri rabi drugega industrijskega lesa U 4 - Količina uvoza lesnih ostankov I 4 - Količina izvoza lesnih ostankov Usklajenost bilance lesnih ostankov bi nastopila v prime- ru ravnovesja v enačbi (11). (11) S 10-14 – Rabe lesnih ostankov L 410-114 – Tokovi lesnih ostankov REZULTATI IN RAZPRAVA RESULTS AND DISCUSSION Izdelali smo izviren model s kompleksno shemo tokov lesa za Slovenijo. V osnovi model temelji na MFA, vendar upošteva specifi čnost razmer v Sloveniji. Model ima oprede- ljene meje preučevanega sistema, pregled nad viri, porabniki in tokovi. Na podlagi izdelanega modela in ciljev raziskave smo izdelali dve ločeni bilanci (B 1 in B 2 ). Rezultati so predstavljeni po parcialnih sklopih tokov lesa v Sloveniji. Sklopi se med sabo prepletajo in smiselno do- polnjujejo. Končni in bistveni rezultat je prikaz dveh variant bilance okroglega lesa in bilanca lesnih ostankov v Sloveniji. Osnovna shema tokov okroglega lesa in lesnih ostankov v na- šem modelu je predstavljena na sliki 1. Odločili smo se, da podatke o proizvodnji, rabi, uvozu in izvozu lesa v Sloveniji združimo v tri bilance: 1. Uradna bilanca okroglega lesa 2. Modelna bilanca okroglega lesa 3. Bilanca lesnih ostankov Razmerje med neto posekom v gozdovih ter ocenjeno rabo okroglega lesa, z upoštevanjem uvoza in izvoza, smo poimenovali bilanca okroglega lesa (B 1 ), izračunali pa po for- muli (12). OKLOKLOKLneto UISPB +−−=1 (12) Razmerje med proizvedeno količino lesnih ostankov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih ter ocenjeno rabo, z upoštevanjem uvoza (U lo ) in izvoza (I lo ), je bilanca lesnih ostankov (B 2 ), ki je izračunana po formuli (13). 4442 UISKB LO +−−= (13) TOKOVI IN RABA OKROGLEGA LESA ROUNDWOOD FLOWS AND USE Ocena in analiza vrste in količin tokov okroglega lesa v posamezne identifi cirane rabe omogočata izdelavo bilance in lahko rabita za druge vrste analiz (npr. vrednost tokov in Krajnc, N., Piškur, M.,: Tokovi okroglega lesa in lesnih ostankov v Sloveniji 37 rab, količine vezanega CO 2 v tokovih in rabah). Model tokov okroglega lesa je opredeljen s/z: • Posekom in proizvodnjo okroglega lesa • Uvozom in izvozom okroglega lesa • Rabo lesa v predelovalnih dejavnostih • Rabo okroglega lesa v gospodinjstvih • Rabo lesa za energetske namene 4.1.1 Posek in proizvodnja okroglega lesa Removals and roundwood production Posek smo obravnavali glede na uradne podatke in z ver- jetnim povečanjem obsega poseka pri listavcih in iglavcih v zasebnih gozdovih. Zaradi majhnega vpliva smo druge goz- dove (npr. občinske) obravnavali skupaj z zasebnimi gozdovi. Pri poseku v zasebnih gozdovih smo izhajali iz razpoložljivih podatkov o količinah (SURS 2006c, MKGP 2005) in struktu- ri rabe (SURS 2000), iz potrebnih količin lesnopredelovalne industrije za skupine GLS ter iz potrebnih količin GLS za do- mačo rabo (preglednica 1). Razlika med uradnim in modelnim neto posekom je več kot 590.000 m3. Pri poseku smo upoštevali podmeno, da so podatki o količinah za proizvodnjo gozdnih lesnih sortimen- tov (GLS) v državnih gozdovih realni in jih zato nismo spre- minjali, v modelnem poseku smo spremenili strukturo DIL, CEL in DRV pri listavcih. Bistveno smo spremenili podatke o poseku v drugih gozdovih, in sicer smo posek listavcev v njih povečali s faktorjem 1,8, posek iglavcev pa s faktorjem 1,1. Primerjava med uradnim in modelnim neto posekom je predstavljena v sliki 2. Pri iglavcih prevladujejo hlodi za žago in furnir (več kot 70 % celotnega neto poseka), med listavci pa prevladuje les za kurjavo z več kot 60 % deležem. Slika 1: Model okroglega lesa in lesnih ostankov v Sloveniji Fig. 1: Roundwood and wood wastes model in Slovenia 38 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 80 Preglednica 1: Uradni in modelni neto posek v gozdovih (P neto ) za leto 2004 Table 1: Offi cial and model net removals in forests (P net ) for the year 2004 Uradni neto posek Offi cial net removals (m3) Hlodi / Sawlogs and veneer logs Les za celulozo in plošče / Pulpwood Drug industrijski les / Industrial roundwood Les za kurjavo / Wood fuel Skupaj / Together Državni gozdovi / State forests Iglavci / Conifer. 387.000 172.000 37.000 - 596.000 Listavci / Decid. 128.000 67.000 45.000 135.100 375.100 Skupaj / Sum 515.000 239.000 82.000 135.100 971.100 Drugi gozdovi / Other forests Iglavci / Conifer. 720.000 38.000 77.000 125.000 960.000 Listavci / Decid. 136.000 6.200 12.400 465.000 619.600 Skupaj / Sum 856.000 44.200 89.400 590.000 1.579.600 Skupaj / Together Iglavci / Conifer. 1.107.000 210.000 114.000 125.000 1.556.000 Listavci / Decid. 264.000 73.200 57.400 600.100 994.700 Skupaj / Sum 1.371.000 283.200 171.400 725.100 2.550.700 Modelni neto posek / Model net removals (SURS in preračuni GIS) Državni gozdovi / State forests Iglavci / Conifer. 387.000 172.000 37.000 - 596.000 Listavci / Decid. 128.000 120.000 7.500 119.000 374.500 Skupaj / Sum 515.000 292.000 44.500 119.000 970.500 Drugi gozdovi / Other forests Iglavci / Conifer. 798.000 79.600 65.000 113.000 1.055.600 Listavci / Decid. 270.000 17.000 33.000 796.000 1.116.000 Skupaj / Sum 1.068.000 96.600 98.000 909.000 2.171.600 Skupaj / Together Iglavci / Conifer. 1.185.000 251.600 102.000 113.000 1.651.600 Listavci / Decid. 398.000 137.000 40.500 915.000 1.490.500 Skupaj / Sum 1.583.000 388.600 142.500 1.028.000 3.142.100 Slika 2: Primerjava med uradnim in modelnim neto posekom Fig. 2: Comparison between offi cial and model net removals Krajnc, N., Piškur, M.,: Tokovi okroglega lesa in lesnih ostankov v Sloveniji 39 Uvoz in izvoz okroglega lesa Import and export of roundwood V letu 2004 smo po naših preračunih uvozili 52.000 m3 hlodov, 351.000 m3 okroglega lesa za celulozo in plošče ter drugega industrijskega lesa listavcev in 8.500 m3 lesa za kur- javo (slika 3). V istem letu smo izvozili 108.000 m3 hlodov za žago in furnir, 76.000 m3 okroglega lesa za celulozo in plošče ter drugega industrijskega lesa listavcev in 63.000 m3 lesa za kurjavo (slika 4). Pri preračunu ton pri tarifni številki 44011000 (les za kurjavo) smo uporabili faktor 0,91 t/m3, ki temelji na prečiščenih podatkih o uvozu in izvozu drugega okroglega lesa bukve. V letu 2004 smo bili v celotni uvozno-izvozni bilanci okroglega lesa še neto uvoznik, saj smo uvozili za 165.000 m3 več okroglega lesa, kot smo ga izvozili (vključno z lesom Slika 3: Izvoz okroglega lesa (vir: SURS 2006e, preračun GIS) Fig. 3: Export of roundwood (source: SURS 2006e, recalculated by GIS) Opomba *: v slikah 3 in 4 so pri izvozu in uvozu v letu 2006 upoštevani le podatki za prvih 6 mesecev Slika 4: Uvoz okroglega lesa (vir: SURS 2006e, preračun GIS) Fig. 4: Import of roundwood (source: SURS 2006e, recalculated by GIS) Opomba *: v slikah 3 in 4 so pri izvozu in uvozu v letu 2006 upoštevani le podatki za prvih 6 mesecev 40 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 80 za kurjavo). Ta razlika je nastala predvsem zaradi uvoza ce- luloznega lesa. V letu 2005 se je izrazito povečal izvoz hlodov iglavcev (z 61.000 m3 leta 2004 na 146.000 m3 v letu 2005). Poudariti je treba, da se je v letu 2005 glede na predhodno leto povečal tudi posek iglavcev, in sicer za 181.000 m3 (ZGS 2006) neto zaradi gradacije podlubnikov. Uradni podatki SURSa v Statističnem letopisu RS (2005b) navajajo povsem drugačne številke. V letu 2004 naj bi po SURS-u uvozili skupno 592.000 m3 okroglega lesa, od tega kar 505.000 m3 hlodov. Izvozili naj bi 377.000 m3 okroglega lesa, od tega 250.000 m3 hlodov. Uradni podatki so očitno povsem napačni in zavajajoči. Napaki sta v razvrščanju po KN (SURS uporablja 6-mestno razvrščanje, ki pa združuje hlode in les za celulozo in plošče ter drug okrogel industrijski les, poleg tega pod okrogel les za celulozo in plošče razvr- šča lesne ostanke, ki pa niso gozdni sortiment!) in v uporabi faktorjev pretvorbe iz ton v m3 (SURS uporablja premajhne faktorje gostote svežega lesa). Zanimivo je, da je SURS v Sta- tističnem letopisu RS še leta 1990 podajal smiselne podatke o uvozu in izvozu gozdnih lesnih sortimentov. Izvoz je znašal 270.000 m3, od tega je bilo 120.000 m3 hlodov. Uvoz je v letu 1990 znašal 572.000 m3, od tega je prevladoval okrogli les za proizvodnjo celuloze in plošč (489.000 m3). V mednarodnem vprašalniku JFSQ (Joint Forest Sector Questionnaire), ki je enoten za poročanje organizacijam FAO, UNECE, EURO- STAT in ITTO, SURS pravilno razvršča podatke po 8-me- stni KN (SURS 2006g). Uporabljeni faktorji (gostote svežega lesa) so prenizki za Slovenijo, ker SURS uporablja (preveč) okvirne mednarodne faktorje. Tako so za listavce poročali o okoli 1,5-krat, za iglavce pa 1,24-krat prevelikih količinah okroglega lesa v zunanji trgovini. Pri analizi podatkov o izvozu lesa je treba upoštevati dejstvo, da del izvoza lesa ni vključen v uradne statistike. Neposredna prodaja lesa zasebnega lastnika gozdov tujemu podjetju se ne beleži v Sloveniji, tuji kupec pa poroča v svoji državi. Podatke o uvozu in izvozu smo navzkrižno preverili s podatki EUROSTATa (2006), in sicer o izvozu iz Slovenije v EU (poročevalec je RS Slovenija) in uvozu v EU iz Slovenije (poročajo druge države EU). V letu 2004 je tako v skupnem izvozu skupine KN 4401 do KN 4403 iz Slovenije prišlo do razlike v višini 51.000 ton (faktor 1,18 glede na poročanje Slovenije). Za iste združene skupine je razlika v letu 2005 znašala 35.500 m3 (faktor 0,93 glede na poročanje Slovenije). Pri izvozu okroglega lesa iglavcev v EU v letu 2005 prihaja do nekaterih razlik znotraj osemmestne kombinirane nomen- klature, v celoti pa je razlika 7 % (9.000 ton) glede na poro- čanje Slovenije. Očitno prihaja do različnega razvrščanja lesa znotraj kombinirane nomenklature pri deklarantih v Sloveniji in v EU. Iz primerjave uvoza in izvoza v zadnjih letih lahko zaklju- čimo, da je bila v letu 2004 Slovenija neto izvoznik hlodov in lesa za kurjavo (drva) in velik neto uvoznik okroglega lesa za celulozo, iverne in vlaknene plošče ter drugega industrijskega lesa. Raba okroglega lesa v predelovalnih dejavnostih Roundwood use in forest industry Količinsko največja in iz vidika gospodarstva tudi najpo- membnejša je raba okroglega lesa v industriji (S 1 , S 2 , S 4 , S 5 , S 7 ). Rabo lesa v predelovalnih dejavnostih smo razdelili na: proizvodnjo žaganega lesa in furnirja, ki je tudi največji po- rabnik okroglega lesa, na proizvodnjo celuloze in plošč ter na rabo drugega industrijekega lesa (preglednica 2). Količine razžaganega lesa v Sloveniji so po letu 1989 sla- bo raziskane. Osnutek srednjeročnega plana razvoja gozdar- stva za obdobje 1976-1980 je v poglavju o lesnosurovinski bilanci 1976-1980 v luči kompleksnosti gozdnega in lesnega gospodarstva (1975) ocenjeval porabo (vključno z izvozom) 1.500.000 m3 okroglega lesa za tki. mehansko predelavo (raz- rez in proizvodnja furnirja). Leta 1985 je bila uradna proi- zvodnja žaganega lesa 1.078.000 m3, od tega 72 % žaganega lesa iglavcev. Z upoštevanjem faktorja izkoristka pri razžago- vanju (0,67) to pomeni 1.610.000 hlodov za žago. Zanimivo je, da je tržna proizvodnja hlodov za žago v tem letu znaša- la 1.350.000 m3 (Statistični letopis RS 1991), uvoz hlodov (70.000 m3) in izvoz hlodov (65.000 m3) pa sta bila praktično izenačena. Merzelj (1987) je ocenil, da se je v Sloveniji v obdobju 1981-1985 za mehansko predelavo (vključno s proizvodnjo rezanega in luščenega furnirja ) povprečno letno porabilo 1.737.000 m3 hlodov. Avtor ocenjuje, da je v Sloveniji na vo- ljo 1.700.000 m3 lesa za razrez, od tega 200.000 m3 za netržno proizvodnjo pri lastnikih gozdov. Krajnc, N., Piškur, M.,: Tokovi okroglega lesa in lesnih ostankov v Sloveniji 41 Po letu 1990 je bilo v Sloveniji zaslediti dve zbirki po- datkov o kapacitetah žagarskih obratov. Prve je leta 1998 ob- javila Internova d.o.o. (400 obratov). Na podlagi poročanja obratov so prišli do količine razrezanih hlodov, ki naj bi zna- šala 1.961.815 m3. Ocena ne odseva realnega letnega razreza v Sloveniji, saj so podatki v skupini večjih obratov kapacitete, pri manjših pa dejanski razrez (MERZELJ 1999). Leta 2001 je ZGS opravil popis vseh žag in njihovih le- tnih količinah razreza. Evidentirali so 718 žagarskih obratov, ki naj bi letno razžagali 1.896.960 m3 hlodov. V razrezu naj bi prevladovali iglavci s 66 % deležem. Na podlagi ankete GIS (2004) in podatkov o količinah letnega razreza v nekaterih večjih obratih ocenjujemo, da imajo ti podatki podobno hibo kot zbirka podatkov Internova (1998). Na podlagi uradnih podatkov o količini razžaganega lesa (SURS 2005b) smo z uporabo faktorja izkoristka (0,67) pri razžagovanju (MERZELJ 1987) dobili vhodno količino okroglega lesa, ki znaša 761.000 m3 v letu 2004. Ta podatek velja za podjetja, ki so vključena v letno poročanje SURS-u (poročevalske enote). Poročevalske enote za žagan les imajo kot glavno dejavnost (po standardni klasifi kaciji dejavnosti - SKD) opredeljeno žaganje in skobljanje lesa ter imajo nad 20 zaposlenih. V letu 2004 je bilo takšnih poslovnih subjektov 47. Količino razreza pri poslovnih subjektih z registrirano dejavnostjo žaganja in skobljanja lesa v podjetjih z manj kot 20 zaposlenimi smo ocenili na podlagi podatkov ankete GIS (2004a) in združenih podatkov poslovnih subjektov v Gospo- darski in Obrtni zbornici Slovenije. Točkovna ocena agregata količine okroglega lesa je za registrirana podjetja z manj kot 20 zaposlenimi 479.844 m3 (odklon zaupanja s 5 % tvega- njem je 91.731 m3). Skupno količino hlodov za žago v letu 2004 smo ocenili na podlagi ankete GIS in podatkov SURS (2005b) na 1.243.000 m3 (ocenjena količina hlodov za žago v modelu B 1 ). V tej oceni ni zajet razrez, ki se opravlja za domačo rabo pri neregistriranih žagarskih obratih in pri la- stnikih gozdov. Z vidika ocenjevanja količine hlodov za žago, ki vstopajo v predelovalno dejavnost, je indikativen podatek o uradnem številu registriranih žagarskih obratov v Sloveniji. Podatki o številu registriranih poslovnih subjektov z dejavnostjo Žaga- nje in skobljanje ter impregniranje lesa (SKD 20.100) po virih prikazuje preglednica 3. Najbolj natančne podatke o poslovnih subjektih z registri- rano dejavnostjo Žaganje in skobljanje lesa ima Agencija Re- publike Slovenije za javnopravne evidence in storitve –AJPES (2006). Pri poslovnih subjektih z glavno dejavnostjo žaganja in skobljanja lesa prevladujejo samostojni podjetniki (269) in družbe z omejeno odgovornostjo (176). Nosilcev dopolnilne dejavnosti žaganja in skobljanja lesa na kmetiji je 95. Z vidika razpoložljivih količin hlodov za žago iz zasebnih gozdov je kazalec tudi odkup iz zasebnih gozdov, ki ga spre- mlja SURS (2006f). V letih 2004, 2005 in prvi polovici leta 2006 je v celotnem odkupu polovica hlodov iglavcev. Odkup hlodov listavcev predstavlja 20 % v letu 2005 in 24 % v prvi polovici leta 2006. Skupen odkup hlodov za žago in furnir iz zasebnih gozdov prek poročevalskih enot (gozdarska podje- tja in zadruge) je v letu 2004 znašal 386.000 m3, v letu 2005 438.000 m3 in v prvi polovici leta 2006 pa 187.000 m3. Preglednica 2: Raba okroglega lesa v predelovalnih dejavnostih (v m3) Table 2: Roundwood use by activity (in m3) Raba lesa v predelovalnih dejavnostih Skupaj / Together Evidentirano iz uvoza / Export - verifi ed Domači les / Domestic wood Proizvodnja žaganega lesa (S1) / Sawnwood production (S 1 ) 1.243.000 14.000* 1.229.000 Proizvodnja furnirja (S2) / Veneer production (S 2 ) 91.000 38.000 53.000 Proizvodnja celuloze in plošč (S4+S5) / Pulp and particle or fi ber board production (S4+S5) 693.000 309.000 384.000 Raba drugega ind. lesa (S7) / Other industrial roundwood use (S7) 63.000 27.000 36.000 Skupaj / Sum 2.090.000 388.000 1.702.000 Opomba * Uvoz hlodovine za žage je ocenjen kalkulativno na podlagi razlike med uradnim uvozom hlodovine in evidentiranim uvozom hlo- dovine, ki se porabi pri proizvodnji furnirja 42 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 80 Na podlagi naših izračunov in zbranih podatkov ocenjuje- mo, da se je leta 2004 v Sloveniji razžagalo 1.410.000 m3 hlo- dov, od tega 1.100.000 m3 iglavcev in 310.000 m3 listavcev. Evidentirane vhodne količine okroglega lesa, ki vstopa- jo v proizvodnjo furnirja v Sloveniji, so v referenčnem letu znašale 91.000 m3. Pod proizvodnjo furnirja smo upoštevali proizvodnjo rezanega furnirja in luščenega furnirja. Proizvodnja celuloze in lesovine je bila v letu 2004 po- memben porabnik lesa v Sloveniji. Poraba okroglega lesa pri proizvodnji vlaknin se je od leta 2000 do 2005 gibala okrog 500.000 m3. Porabe okroglega lesa za proizvodnjo celuloze po zaprtju obrata za proizvodnjo celuloze v podjetju Vipap Videm Krško d.d. v letu 2006 ni več. V zadnjih letih pa na- rašča količina okroglega lesa za proizvodnjo lesovine (v letu 2003 66.000 m3, v letu 2004 117.000 m3). Tretji največji porabnik okroglega industrijskega lesa je proizvodnja ivernih in vlaknenih plošč, ki porabi letno okrog 200.000 m3, predvsem listavcev. Drug okrogel industrijski les, ki se predela v industriji, zajema jamski les, les za proizvodnjo tanina in les za dro- gove. Industrijska poraba tovrstnega okroglega lesa se je močno zmanjšala v primerjavi s stanjem pred letom 1990, ko je iz gozdne proizvodnje vstopalo na trg okrog 180.000 m3 drugega industrijskega lesa (leta 1988 181.772 m3, leta 1989 175.491 m3). V letu 2004 pa je bila evidentirana raba tovr- stnega okroglega lesa 63.000 m3. Raba okroglega lesa v gospodinjstvih Roundwood use in households Podatkov o skupni rabi lesa v gospodinjstvih (S 3 , S 4 , S 8 ) v Sloveniji nimamo. Osnutek srednjeročnega plana razvoja gozdarstva za obdobje 1976-1980 je v poglavju o lesnosuro- vinski bilanci 1976-1980 v luči kompleksnosti gozdnega in lesnega gospodarstva (1975) ocenjeval podeželsko porabo v višini 500.000 m3 iz gozdov (140.000 m3 iglavcev in 360.000 m3 listavcev). Iglavci naj bi se porabili izključno kot tehnični les, listavci pa pretežno za drva (320.000 m3). Za oceno celotne domače rabe lesa v gospodinjstvih smo pregledali obstoječe ocene domače rabe, ti so: popis družin- skih kmetij (SURS 2000, 2003, 2005a), anketa med lastniki gozdov (GIS 1995) in anketa med lastniki gozdov v občini Solčava (GIS 2002). Pri oceni skupne domače rabe lesa je treba upoštevati tudi predpostavko, da delež domače rabe lesa v skupnem poseku pada z večanjem posesti oziroma z veča- njem skupnega poseka na posesti. Druga predpostavka mode- la je, da se večino okroglega lesa doma porabi za ogrevanje, sledi raba hlodovine in raba drugega tehničnega lesa. Pri analizi rabe okroglega lesa za ogrevanje v gospodinj- stvih je treba poudariti, da ne govorimo izključno o okroglem lesu neposredno iz gozdov (del rednega poseka), temveč tudi o drugi drevnini (posek zunaj gozda, sečni ostanki, les iz gojitvenih del v mlajših razvojnih fazah). Okrogli les, ki se uporabi v gospodinjstvih, pa ne izvira izključno iz zasebnih gozdov, temveč tudi iz državnih gozdov in gozdov drugih pravnih oseb (cerkev, lokalne skupnosti…). Ocena lesa, ki ga za ogrevanje porabijo v gospodinjstvih, je bila narejena v okviru projekta »Preskrba in raba bioener- gije ob sočasnem zagotavljanju trajnostnega gospodarjenja z gozdom« (ZGS 2005a). Po podatkih iz zaključnega poročila omenjenega projekta so gospodinjstva v letu 2002 za ogre- vanje porabila od 1.300.000 do 1.500.000 m3 lesa. Ta ocena je bila narejena na podlagi podatkov iz popisa stanovanj v Preglednica 3: Število registriranih poslovnih subjektov z dejavnostjo Žaganje in skobljanje ter impre- gniranje lesa Table 3: Number of registered business subjects with activity »Sawmilling and planing of wood, impregnation of wood« Vir podatkov / Data sources Število poslovnih subjektov z glavno dejavnostjo / No. of subjects with primary activity Število poslovnih subjektov s stransko dejavnostjo / No. of subjects with seconda- ry activity AJPES 2006 607 1052 OZS 2006 287 n.p OZS 2004 224 n.p. GZS 2004 182 n.p. Internova 1998 402 * Internova 2002 398 * ZGS 718 * Opombe: - * Število žagarskih obratov, zajetih v bazi podatkov. V podatkih Internova 1998 je nekaj obratov ustavilo proizvodnjo, nekateri obrati pa nimajo podanih kapacitet/količin razreza. - n.p. ni podatka Krajnc, N., Piškur, M.,: Tokovi okroglega lesa in lesnih ostankov v Sloveniji 43 Sloveniji (Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji, SURS 2002) in predpostavke o povpreč- ni porabi energije na m2 stanovanjske površine. Drug vir podatkov o rabi lesa za ogrevanje v gospodinj- stvih je Anketa o porabi energije in goriv v gospodinjstvih v letu 2002 (SURS 2006b). Eno izmed poglavji v anketi je na- menjeno tudi oceni rabe lesa in lesnih odpadkov v energetske namene. Rezultati ankete so pokazali, da je 276.707 gospo- dinjstev uporabljalo les kot gorivo. Skupno so po podatkih SURS (2006b) porabili 1.386.000 kubičnih metrov drv. Naša predpostavka je bila, da je večina anketiranih gospodinjstev odgovorila v prostornih metrih drv, zato smo podatek prera- čunali v m3 okroglega lesa, pri tem smo uporabili faktor 0,75. Po naših ocenah gospodinjstva za ogrevanje letno porabijo 1.039.500 ekvivalentov okroglega lesa (RWE). Naša druga predpostavka je bila, da 20 % lesa (nekaj več kot 100.000 m3), ki ga gospodinjstva pridobijo in porabijo doma za ogrevanje, predstavlja druga drevnina (posek zunaj gozda, sečni ostanki, les premera pod 7 cm, posek na površinah v zaraščanju…). Tako je naša ocena, da gospodinjstva letno porabijo 939.200 m3 RWE iz gozdov za ogrevanje, segrevanje sanitarne vode in kuhanje. Po podatkih iz omenjene ankete skoraj polovico (47 %) tega lesa zamenja lastnika, kar pomeni, da letno v Sloveni- ji na trg vstopa vsaj 450.000 RWE za kurjavo iz gozdov. Podatke o pridobivanju in rabi lesa na kmetijskih gospo- darstvih1 spremlja SURS (2000, 2003, 2005a). Iz podatkov popisa kmetijskih gospodarstev smo zbrali le podatke o dru- žinskih kmetijah. Po podatkih popisa iz leta 2000 je v lasti družinskih kmetij 394.700 ha gozdov oziroma 47 % vseh za- sebnih gozdov v Sloveniji. Po podatkih iz popisa družinskih kmetij v letu 2005 je bil skupni posek 1.423.074 m3, od tega je bilo 56 % porabljenih za domačo rabo in predelavo. Podatki iz družinskih kmetij potrjujejo podmeno, da se večina lesa v gospodinjstvih porabi za ogrevanje (86 % celotne domače rabe oziroma 45 % celotnega poseka na družinskih kmetijah). Vendar pa rezultati prej omenjene ankete o porabi energije in goriv v gospodinjstvih kažejo na to, da so podatki o prodaji lesa za kurjavo na družinskih kmetijah podcenjene in da na trg vstopa dejansko več lesa. Na preveliko domačo rabo drv 1 Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena celota kmetijskih zemljišč, gozdov, zgradb, opreme in delavne sile, ki se ukvarja s kmetijsko pridelavo in ima enotno vodstvo. Kmetijska gospodarstva delimo na kmetijska podjetja in družinske kmetije. na kmetijskih gospodarstvih kaže tudi povprečna poraba drv na gospodinjstvo. Po podatkih iz ankete o porabi energije in goriv v gospodinjstvih (SURS 2006b) je povprečna poraba gospodinjstev, ki se ogrevajo z lesom, 5,0 prm. Na družinskih kmetijah (SURS 2005a) je povprečna domača poraba lesa za kurjavo 16,5 prm. Anketa o porabi v gospodinjstvih (SURS 2006a) za leto 2004 navaja podatek, da so gospodinjstva skupaj proizvedla 1.451.000 m3 lesa za kurjavo. Če spet upoštevamo predpostav- ko, da so podatki v prostornih metrih in ne v m3, in da je 20 % lesa za kurjavo pridobljenih iz druge drevnine, lahko zaklju- čimo, da so gospodinjstva po tej anketi proizvedla 871.000 RWE drv iz gozdov v njihovi lasti. Les za kurjavo je proizve- dlo 48.434 družinskih kmetij. Po podatkih ankete o porabi v gospodinjstvih za leto 2004 pa je imelo lastno proizvodnjo drv 90.022 gospodinjstev. Ocenjujemo, da letno poleg družin- skih kmetij proizvaja les za kurjavo še okrog 40.000 lastnikov gozdov, ki ne sodijo v kategorijo družinskih kmetij. Analiza rabe lesa v gospodinjstvih nakazuje, da se večina lesa porabi za ogrevanje in segrevanje sanitarne vode. Tri ne- odvisne študije (SURS 2006a,b, ZGS 2005) so pokazale, da porabijo gospodinjstva samo za ogrevanje več kot 1.000.000 m3 lesa letno. Manjši del tega lesa so lesni ostanki in druga drevnina. Gospodinjstva poleg lesa za kurjavo letno predelajo in porabijo tudi nekaj več kot 220.000 m3 hlodov za žago in drugega industrijskega lesa. Ta podatek je le ocena, ki smo jo naredili po pregledu obstoječih podatkov. Naša predpostavka je, da gospodinjstva za lastne potrebe porabijo 167.000 m3 hlodov in 53.000 m3 drugega industrijskega lesa. Zaradi po- manjkanja podatkov o tej rabi lesa v gospodinjstvih menimo, da bi bilo nujno v eno izmed raziskav na Statističnem uradu, ki analizira rabo v gospodinjstvih (na primer anketa o porabi v gospodinjstvih), vključiti tudi vprašanja o rabi hlodovine in drugega tehničnega lesa ter o stroških za nakup tega lesa. Raba okroglega lesa v energetske namene Roundwood use for energy production Rabo lesa v energetske namene smo v analizi tokov okro- glega lesa razdelili v dve skupini (S 8 in S 9 ). Po naših eviden- cah je raba okroglega lesa v energetske namene vezana skoraj izključno na rabo v gospodinjstvih (S 8 ), ki je predstavljena v poglavju 4.1.4. Po podatkih iz ankete GIS (2004b) porabijo 44 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 80 večji energetski sistemi – S 9 (daljinski sistemi ogrevanja na- selji, sistemi sočasne proizvodnje elektrike in toplote, kotli v industriji) manj kot 3.000 m3 okroglega lesa letno. Ti sistemi drugače uporabljajo kot vir skoraj izključno lesne ostanke in odpadke od predelave lesa ter delno drugo drevnino. Skupna bilanca okroglega lesa Roundwood balance Skupni rezultati analize tokov okroglega lesa – ločeno po posameznih rabah – so predstavljeni v preglednici 4. Predsta- vljena sta dva izračuna. V prvem je osnova uradni neto posek, v drugem primeru pa je osnova modelna ocena neto poseka v gozdovih. Raba okroglega lesa je razdeljena na 9 različnih rab (S 1-9 ) in v tri skupine glede na gozdne lesne sortimente (K 1-3 ). Razlage posameznih oznak so v poglavju 2, modelni prikaz tokov okroglega lesa, na osnovi katerega je pripravljen izračun, je prikazan v sliki 1. Uradna bilanca okroglega lesa (B 1u ) je izračunana po formuli (14), modelna bilanca (B 1m ) pa po formuli (15). Razlika med uradno in modelno bilanco je velika. Pri uradni bilanci v Sloveniji manjka več kot 500.000 m3 okro- glega lesa (neto). Največji primanjkljaj je pri lesu za ogreva- nje (več kot 270.000 m3) in pri hlodih (več kot 185.000 m3). Razpoložljivi podatki o rabi okroglega lesa za ogrevanje so relativno kakovostni (podobnost ocene 1.000.000 m3 iz virov ZGS 2005, SURS 2006a,b), tako da je uradni podatek o neto poseku za drva (750.000 m3) prenizek. Pri modelni bilanci smo neto posek povečali glede na ocenjeno rabo, ki je predstavljena v poglavju 4.1.1. V tem primeru je bilanca pozitivna. Dejansko je presežek proizvo- dnje nad evidentirano rabo 55.100 m3, kar je manj kot 2 % celotnega neto poseka. Predvidevamo, da je količina okrogle- ga lesa, ki se porabi v večjih energetskih sistemih (S 9 ), pod- cenjena, prav tako je v modelu zelo znižana poraba okroglega lesa za ogrevanje v gospodinjstvih. Ocenjujemo tudi, da je količina izvoza okroglega lesa, ki izvira iz zasebnih gozdov, večja in ni v celoti evidentirana v bazah podatkov SURS-a. Zaradi navedenih podmen ocenjujemo, da je modelna bilanca bliže dejanskemu stanju pridobivanja in rabe okroglega lesa kot uradna. TOKOVI IN RABA LESNIH OSTANKOV WOOD WASTE FLOWS AND USE Model tokov lesnih ostankov (B 2 ) je opredeljen s/z: • Količinami lesnih ostankov • Uvozom in izvozom lesnih ostankov • Rabo lesnih ostankov Sinteza in analiza podatkov omogočata izdelavo bilance lesnih ostankov v Sloveniji za leto 2004. Količine lesnih ostankov Wood wastes amount Na podlagi podatkov iz letnega poročila o nastajanju od- padkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih (ODP/04, SURS 2006c) je bilo v Sloveniji leta 702.000 t lesnih ostan- kov oziroma odpadkov. Na osnovi podatkov iz ankete, ki smo jo napravili na GIS, ocenjujemo, da je bila količina lesnih ostankov v letu 2004 850.000 t. Razliko lahko delno pojasni- mo z dejstvom, da zbira podatke SURS predvsem od podjetij, ki so dolžna poročati, v anketo GIS pa smo zajeli tudi manjša podjetja in obrtnike. Struktura odpadkov iz poročil ODP/04 je prikazana na sliki 5. Tako kot pri okroglem lesu smo tudi pri lesnih ostankih zbrali podatke o rabi in jo poimenovali evi- dentirana raba (S LO ). Skupno evidentirano rabo lesnih ostan- kov smo izračunali po formuli (9). Pri tem moramo poudariti, da smo v analizo vključili le lesne ostanke iz proizvodnje; odpadni les in lesna embalaža iz drugih dejavnosti nista bila vključena v analizo. V meto- doloških pojasnilih za raziskavo ODP/04 so lesni odpadki razvrščeni v: • Lesni odpadki, nastali pri obdelavi in predelavi lesa ter proizvodnji plošč in pohištva, (podskupina 03 01). (14) (15) Krajnc, N., Piškur, M.,: Tokovi okroglega lesa in lesnih ostankov v Sloveniji 45 Preglednica 4: Količinski tokovi in bilanca okroglega lesa v Sloveniji (v m3) Table 4: Material fl ows and roundwood balance in Slovenia (data are in m3) Uradna B 1u / Offi cial B 1u T okl1 T okl2 T okl3 Vsota Uradni posek neto / Offi cial net removals (P u_neto ) 1.371.668 454.186 725.086 2.550.940 HL / L DIL+CEL / OIR+PW DRVA / WF OKL / RW Raba HL za proizvodnjo žaganega lesa / L use for sawnwood production (S 1 ) 1.243.000 1.243.000 Raba HL za proizvodnjo furnirja / L use for veneer production (S 2 ) 91.000 91.000 Domača raba HL za žago in furnir/ Home consumption of L (S 3 ) 167.000 167.000 Raba OKL za proizvodnjo celuloze / RW use for pulp production (S 4 ) 545.000 545.000 Raba OKL za proizvodnjo ivernih in vlaknenih plošč / RW use for particle or fi bre board production (S 5 ) 148.000 148.000 Domača raba DIL (S 6 ) / Home consumption of OIR 53.000 53.000 Raba DIL / OIR use (S 7 ) 63.000 63.000 Domača raba DRVA / WF home consumption (S 8 ) 939.000 939.000 Raba OKL za proiz. energije v večjih sistemih (S 9 ) / RW use for E production in biomass systems 3.000 3.000 Skupna raba OKL / Sum of RW use (S OKL ) 1.501.000 809.000 942.000 3.252.000 Uvoz / Import (U OKL ) 52.000 351.000 9.000 412.000 Izvoz / Export (I OKL ) 108.000 76.000 63.000 247.000 Uradna bilanca OKL / Offi cial balance of RW (B 1u ) -185.332 -79.814 -270.914 -536.060 Modelna B 1m / Model B 1m T okl1 T okl2 T okl3 Vsota Modelni posek neto / Model net removals (P m_neto ) 1.583.000 531.100 1.028.000 3.142.100 HL / L DIL+CEL / OIR+PW DRVA / WF OKL / RW Raba HL za proizvodnjo žaganega lesa / L use for sawnwood production (S 1 ) 1.243.000 1.243.000 Raba HL za proizvodnjo furnirja / L use for veneer production (S 2 ) 91.000 91.000 Domača raba HL za žago in furnir/ Home consumption of L (S 3 ) 167.000 167.000 Raba OKL za proizvodnjo celuloze / RW use for pulp production (S 4 ) 545.000 545.000 Raba OKL za proizvodnjo ivernih in vlaknenih plošč / RW use for particle or fi bre board production (S 5 ) 148.000 148.000 Domača raba DIL (S 6 ) / Home consumption of OIR 53.000 53.000 Raba DIL / OIR use (S 7 ) 63.000 63.000 Domača raba DRVA / WF home consumption (S 8 ) 939.000 939.000 Raba OKL za proiz. energije v večjih sistemih (S 9 ) / RW use for E production in biomass systems 3.000 3.000 Skupna raba OKL / Sum of RW use (S OKL ) 1.501.000 809.000 942.000 3.252.000 Uvoz / Import (U OKL ) 52.000 351.000 9.000 412.000 Izvoz / Export (I OKL ) 108.000 76.000 63.000 247.000 Modelna bilanca OKL / Model balance of RW (B 1m ) 26.000 -2.900 32.000 55.100 46 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 80 • Lesni odpadki, nastali pri proizvodnji celuloze (pod- skupina 03 03). • Odpadki lesene embalaže (podskupina 15 01). • Odpadki, nastali pri gradbeni dejavnosti ali rušenju stavb (podskupina 17 02). • Lesni odpadki, zbrani kot ločeno zbrana frakcija komu- nalnih odpadkov (podskupina 20 01). V našo analizo smo vključili odpadke, ki so razporejeni v naslednje identifi kacijske številke: 030101 (odpadna skorja in pluta), 030104 (žagovina, odrezki, odpadni les z nevarnimi snovmi), 030105 (žagovina, odrezki, odpadni les), 030199 drugi tovrstni odpadki in 030301 (lubje in les – nastali pri proizvodnji celuloze). Uvoz in izvoz lesnih ostankov Wood wastes import and export Podatki za uvoz in izvoz lesnih ostankov zajemajo skupne podatke za tarifne številke 44012100, 44012200, 44013010 in 440113090, to so: iveri, sekanci, žagovina, odpadki in ostanki (tudi briketi in peleti). V referenčnem letu 2004 je bil uvoz lesnih ostankov 2,06- krat večji od izvoza. V letu 2005 je opazna očitna rast izvoza lesnih ostankov, in sicer za 23.000 ton, kar je razvidno tudi iz prikaza na sliki 6. To povečanje je lahko posledica proizvo- dnje in izvoza lesnih pelet v Pivki, lahko pa tudi ugodnih cen lesnih ostankov (predvsem žagovine in kosovnih ostankov) v sosednji Italiji. Kljub povečanju izvoza v letu 2005 (za 115 odstotnih točk) je bila Slovenija do leta 2006 neto uvoznica lesnih ostankov. V baznem letu (2004) je bilo to razmerje v prid uvoza (uvozili smo 71.000 t ostankov več, kot smo jih izvozili). Raba lesnih ostankov Wood waste use Ocenjena raba lesnih ostankov po posameznih skupinah je naslednja: • v gospodinjstvih (S 10 ) se porabi 28.100 m3 oziroma 14.500 t lesnih ostankov (SURS 2006a) (upoštevan je pretvorbeni faktor SURS 1 m3 = 500 kg), • za proizvodnjo toplote in elektrike (S 11 )(v industriji, daljinskih sistemih in v sistemih sočasne proizvodnje elektrike in toplote) se porabi 275.000 t lesnih ostankov (MOP 2006), • v proizvodnji celuloze, vlaknin ter ivernih in vlaknenih plošč (S 12 ) se porabi 154.000 t (vir: proizvajalci in ICP 2006), • v proizvodnji lesnih briket in pelet (S 13 ) se porabi 16.000 t (GIS 2004b), • na odlagališčih pa se deponira 17.000 t (SURS 2006c). Slika 5: Struktura lesnih ostankov po ODP/04 (SURS 2006c) Fig. 5: Wood wastes structure according to ODP/04 (SURS 2006c) Slika 6: Uvoz in izvoz lesnih ostankov (vir: SURSe, prera- čun GIS) Fig. 6: Wood wastes import and export (source: SURS, re- calculated by GIS) Opomba: * – podatki za prvih 6 mesecev v letu 2006 Krajnc, N., Piškur, M.,: Tokovi okroglega lesa in lesnih ostankov v Sloveniji 47 Po naših ocenah se za proizvodnjo energije (prevladuje toplota) skupno porabi več kot 300.000 t lesnih ostankov. Po naših izračunih je v letu 2004 od 702.000 t lesnih ostankov (uradni podatki) ostalo nerazvrščenih glede na evi- dentirano rabo 297.000 t. Struktura evidentirane rabe lesnih ostankov in izvoza lesnih ostankov je predstavljena na sliki 7. Naša predpostavka je, da so evidence o rabi lesnih ostan- kov v energetske namene pomankljive in da podjetja dejansko porabijo več lesnih ostankov za proizvodnjo toplote, vendar pa tega ne poročajo Ministrstvu za okolje in prostor Trenutno je v bazi REMIS (MOP 2006) le 51 kotlov v predelovalni industriji, ocenjujemo, da jih je za 30-40 % več. Problem pa je tudi evidenca rabe lesnih ostankov v manjših sistemih za ogrevanje večjih objektov. Pomembno dejstvo, ki ga ne smemo spregledati, ko go- vorimo o energetski rabi lesnih ostankov, je, da večino ostan- kov porabijo lesnopredelovalna podjetja sama za proizvodnjo procesne toplote in v nekaterih primerih tudi za proizvodnjo elektrike. Po podatkih iz ankete o količinah lesnih ostankov v Sloveniji (GIS 2004a) podjetja sama porabijo več kot 40 % lesnih ostankov. Po naših ocenah je več kot 70 % energetske rabe lesnih ostankov vezanih na lesnopredelovalna podjetja. Skupna bilanca lesnih ostankov Wood waste balance Bilanca lesnih ostankov temelji na ocenjeni letni količini lesnih ostankov iz letnega poročila o nastajanju odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih (702.000 t). Izračun bi- lance je prikazan v formuli (16), količine posameznih rab pa so predstavljene v preglednici 5. (16) Slika 7: Struktura evidentirane rabe in izvoz lesnih ostankov Fig. 7: Structure of known use and export of wood wastes Preglednica 5: Količinski tokovi in bilanca lesnih ostankov Table 5: Material fl ow and wood wastes balance Tokovi lesnih ostankov / Wood waste fl ows t Skupna količina lesnih ostankov / Available wood waste amount (K 4 ) 702.000 Evidentirana raba / Known use Gospodinjstva / Households (S 10 ) 14.000 Proiz. elektrike in toplote / Electricity and heat production (S 11 ) 275.000 Proizvodnja briket in pelet / Pellets and briquette production (S 13 ) 16.000 Proiz. celuloze, ivernih in vlak. plošč / Pulp and particle or fi bre board production (S 12 ) 154.000 Prepeljano na odlagališča / Waste delivered to municipal landfi ll sites (S 14 ) 17.000 Uvoz / Import (U 4 ) 138.000 Izvoz / Export (I 4 ) 67.000 Raba skupaj / Use all together (S LO ) 476.000 Bilanca lesnih ostankov / Wood wastes balance (B 2 ) +297.000 48 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 80 Skupna bilanca lesnih ostankov je pozitivna v višini 297.000 ton lesnih ostankov. Po naših ocenah je podcenjena lastna raba lesnih ostankov znotraj lesnopredelovalnih podje- tji in količina ostankov, ki jih prodajo na trgu za proizvodnjo elektrike in toplote. OCENA KAKOVOSTI PODATKOV DATA QUALITY EVALUATION Pomemben del naše analize tokov lesa v Slovenija je tudi analiza obstoječih virov podatkov ter ocena njihove kakovosti in uporabnosti za takšne analize. Viri podatkov, ki smo jih pregledali in v končni fazi tudi vključili v naše analize, so predstavljeni in ocenjeni s petstopenjsko lestvico v pregle- dnici 6. Pri ocenjevanju kakovosti smo upoštevali predvsem vidik uporabnosti podatkov za analizo tokov in rabe lesa. Ocena kakovosti glavnih virov podatkov po skupinah in- formacijskih virov je naslednja: • Statistični urad RS (SURS) – statistični letopis ter re- zultati posameznih statističnih raziskovanj: na splošno se je izkazalo, da podatki neposredno iz statističnega letopisa ali statističnih informacij niso uporabni za ana- lizo. Za analizo tokov lesa smo potrebovali natančnejše in podrobnejše podatke, ki smo jih lahko dobili na pod- lagi individualnih povpraševanja na SURS-u. Izkazalo se je, da se podatki o rabi lesa zbirajo na zelo različnih mestih oziroma oddelkih SURSa. Za naše analize smo dobili podatke iz področij: gozdarstvo in lov, kmetij- stvo in ribištvo, energetika, rudarstvo in predelovalne dejavnosti, življenjska raven, okolje in zunanja trgovi- na. • Statistični urad RS, Baza statističnih podatkov (BSP) – podatkovna baza o uvozu in izvozu: podatki zajemajo 97 % vrednosti uvoza in izvoza v EU (Intrastat), po- datki za izvoz in uvoz iz držav zunaj EU so pokriti s CURS (Ekstrastat). Podatke lahko kontroliramo s po- močjo sistema EUROSTAT. Uradni podatki o uvozu in izvozu v Statističnem letopisu (2005) so neuporabni in zavajajoči. • Zavod za gozdove – analizirali smo podatke iz ankete o žagarskih obratih v Sloveniji (2006). Anketo so izpol- nili terenski gozdarji ZGS, podatki o letnem razrezu so precenjeni, velikokrat se navaja kapaciteta žag, ne pa dejanski razrez. • Gozdarski inštitut Slovenije – na GIS smo v letu 2004 napravili dve anketi, in sicer med lesnopredelovalnimi Preglednica 6: Ocena kakovosti uporabljenih podatkov Table 6: Data quality evaluation Legenda: ˜ neuporabni podatki ˜˜ delno uporabni podatki ˜˜˜ pogojno uporabni, a pomanjkljivi podatki ˜˜˜˜ dobri in uporabni podatki ˜˜˜˜˜ popolni podatki Siva polja označujejo podatke, ki so bili uporabljeni pri analizi tokov okroglega lesa in lesnih ostankov Krajnc, N., Piškur, M.,: Tokovi okroglega lesa in lesnih ostankov v Sloveniji 49 obrati (2004a) in proizvajalci lesne biomase (2004b). Prva anketa (2004a) je bila namenjena pripravi ocene o količinah lesnih ostankov in manj oceni količin žaga- nega lesa. Z anketo smo zajeli 125 žagarskih obratov. Z drugim anketnim vprašalnikom (2004b) smo v letu 2004 zajeli večino podjetij, registriranih za proizvodnjo lesne biomase. • Inštitut za celulozo in papir – ICP redno sodeluje s pod- jetji, ki se ukvarjajo z proizvodnjo celuloze in vlaknin, in zato razpolaga z ažurnimi, strukturiranimi in natanč- nimi podatki. • Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve – podatki o številu subjektov, registriranih za predelavo lesa. Podatke smo uporabili le pri analizi natančnosti podatkov SURS. • Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje za lesar- stvo – GZS nima na voljo podatkov o letnih količinah predelave okroglega lesa v Sloveniji, posredovali so nam le podatke, pridobljene od SURSa. • Baza kurilnih naprav (REMIS) – Baza je za kotlovnice na lesno biomaso pomanjkljiva. Ocenjujemo, da je de- jansko 30-40 % več kotlovnic na lesno biomaso v pre- delovalnih dejavnostih. V bazo so vključeni posamezni daljinski sistemi in nekaj CHP-jev. • Podatki zbrani neposredno pri porabnikih okroglega lesa - po naših ocenah so ti podatki najnatančnejši. Mer- ske enote so določene, znani so tudi faktorji preračuna- vanj. Glede na pregledane vire lahko zaključimo, da so podat- ki sektorsko razpršeni. Nekateri viri podatkov so neustrezne kakovosti in uporabnosti, zato so potrebne izboljšave pri zbi- ranju in zajemanju podatkov. Za celostno analizo tokov lesa in navsezadnje tudi zaradi potreb mednarodnega poročanja (FAO, MCPFE, UNFCC…) bi morali zagotoviti sistematično in konsistentno zbiranje podatkov o pridobivanju, predelavi in nadaljnji rabi lesa kot surovine in energenta. Zbiranje po- datkov bi morali podpreti na Ministrstvu za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano (pomen gozdne proizvodnje in poročanje mednarodnim inštitucijam), Ministrstvu za okolje in prostor (letno poročanje za potrebe Kjotskega protokola) in Ministr- stvo za gospodarstvo (razvoj predelovalne dejavnosti). ZAKLJUČKI CONCLUSIONS Rezultati raziskave in izdelani model omogočajo izbolj- šave v kakovosti podatkov, model pa lahko uporabimo tudi za pregled nad tokovi shranjenega CO 2 in pregled nad tokovi vrednosti. Analiza tokov lesa je ponovljiva in zagotavlja spre- mljanje stanja v času in prostoru ter napovedovanje trendov. Po naši oceni daje model rezultate, ki so neposredno uporabni za načrtovanje in strateške odločitve tako v lesnopredelovalni industriji, proizvodnji papirja in celuloze kot v gozdarstvu. Na podlagi rezultatov raziskave ocenjujemo, da smo potr- dili hipotezo, da model tokov lesa omogoča izdelavo realnih bilanc. Z modelom lahko uravnotežimo podatke o stanju na področju okroglega lesa v Sloveniji. Model za lesne ostanke je v raziskavi pokazal na neusklajenost uradnih virov podat- kov o količinah in porabi lesnih ostankov. Rezultati raziskave so potrdili naši hipotezi o neustreznosti uradnih podatkov gle- de na dejansko rabo lesa v Sloveniji. Kar zadeva evidentira- no rabo, uvoz in izvoz okroglega lesa v Sloveniji, nastane v bilanci okroglega lesa primanjkljaj v višini nad pol milijona kubičnih metrov lesa. Najpomembnejši zaključki pri analizi tokov okroglega lesa in lesnih ostankov so: 1. Glavni problem pri analizi tokov okroglega lesa je ka- kovost javno dostopnih podatkov. Večina baz podatkov je omejena le na spremljanje stanja pri podjetjih, ki so obve- zane, da poročajo SURS-u, spremljanje domače rabe lesa je pomanjkljivo in razpršeno. 2. Analiza rabe okroglega lesa v letu 2004 nakazuje, da so uradni podatki o poseku v gozdovih nerealni in da je nujno povečanje uradnega neto poseka. Po pregledu obstoječih po- datkov in novih izračunih o potrebah po okroglem lesu smo se v modelu odločili za povečan posek v zasebnih gozdovih, in sicer za 80 % pri listavcih in 10 % pri iglavcih. Skupni neto posek v gozdovih v našem baznem letu je tako višji za 23 % in znaša nekaj več kot 3.100.000 m3 neto oziroma 3.900.000 m3 bruto. V tem primeru je bilanca pozitivna (bilančno neiz- koriščenih ostane 55.000 m3), pri uradnem modelu, ki temelji na uradnem poseku, pa v Sloveniji primanjkuje 536.000 m3 neto. Razlika med uradnim in modelnim posekom v sloven- skih gozdovih za leto 2004 znaša 590.000 m3 neto. 50 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 80 3. Po pregledu vseh razpoložljivih uradnih podatkov in podatkov iz literature izhaja, da v Sloveniji ni pregleda nad količinami okroglega lesa, ki se razžagajo. Po letu 1990 raz- lični avtorji ocenjujejo količine razžaganega lesa in količino okroglega lesa, ki vstopa v žagarsko industrijo (MERZELJ 1998, ZORE 2000, KOVAČ 2003). Uradni podatki (SURS) zajemajo podjetja, ki so registrirana za razrez hlodovine in imajo nad 20 zaposlenih (47 poročevalskih enot). Po drugi strani popis ZGS (KOVAČ 2003) in baze podatkov Internova d.o.o (za leti 1998 in 2002) vsebujejo mešane podatke o ka- pacitetah in dejanskem razrezu. Anketa GIS (2004) nam daje možnost, da ocenimo vhodne količine hlodov za žago, vendar je metodološko potrebna izboljšav. 4. Zaradi trajnega spremljanja tokov lesa v Sloveniji bo treba zagotoviti konsistentno poročanje o poseku in rabi okro- glega lesa na podlagi delitve FAO. Tako pridobljeni (razvr- ščeni) podatki omogočajo lažje izpolnjevanje mednarodnih vprašalnikov (npr. FAO, MCPFE …). 5. Raba lesa v gospodinjstvih je zelo pomemben dejav- nik v bilanci okroglega lesa, saj gospodinjstva porabijo sko- raj 40 % vsega okroglega lesa iz gozdov. Večina tega lesa (75 %) se porabi za ogrevanje prostorov, segrevanje vode in kuhanje. Ugotavljamo, da ni sistematičnega spremljanja rabe lesa v gospodinjstvih. Kar tri ločene raziskave na SURS (2005a,2006a,b) zbirajo podatke o rabi lesa za ogrevanje, le anketa za družinske kmetije pa zajema tudi rabo drugega okroglega lesa v gospodinjstvih. Ker pri naših analizah po- datki iz družinskih kmetij niso reprezentativni za vsa gospo- dinjstva na področju rabe lesa, je nujno v ankete o porabi v gospodinjstvih (2006a) vključiti tudi vprašanja o rabi in pri- dobivanju hlodov in drugega industrijskega lesa, tako kot to zdaj velja za drva. 6. Po podatkih SURS (2006c) je bila skupna letna količina proizvedenih lesnih ostankov (oziroma odpadkov) 702.000 t. V naši evidentirani rabi lesnih ostankov prevladuje lastna raba za proizvodnjo energije, sledi predelava za plošče in celulozo. Bilanca lesnih ostankov je po naših evidencah pozitivna, saj ostaja 297.000 t lesnih ostankov nerazvrščenih. Ocenjujemo, da je tak rezultat posledica nepopolnih uradnih evidenc o rabi lesnih ostankov znotraj lesnopredelovalnih podjetij. 7. Razmerje med rabo okroglega lesa in lesnih ostankov za proizvodnjo toplote ali elektrike (vključno z gospodinjstvi) je 6:4. Dejstvo je, da se praktično ves evidentirani okrogli les za kurjavo porabi v gospodinjstvih. Večino lesnih ostankov pa porabijo lesnopredelovalna podjetja sama za pokrivanje lastnih potreb po toploti in elektriki. 8. Model je pokazal, da je treba uvoz in izvoz obravnavati na osemmestnem nivoju kombinirane nomenklature. Zaradi načina razvrščanja uvoznih in izvoznih količin lesa v kombi- nirano nomenklaturo je smiselno pridobiti podatke od prede- lovalnih dejavnosti o uvozu okroglega lesa in lesnih ostankov. Interpretacije na štirimestni ali šestmestni ravni so lahko za- vajajoče, saj se prekrivajo različne skupine sortimentov (npr. hlodi in les za celulozo in plošče ter drug industrijski les). Poleg tega je treba posodobiti uradno objavljanje podatkov v Statističnem letopisu RS (SURS), ker so podatki neustrezni. Smiselno bi bilo uporabiti nacionalne faktorje pretvorbe ton v m3 pri poročanju tudi v JFSQ (SURS 2006g). Avtorji večino- ma upoštevajo ravne takšne uradne podatke (npr. BREZNIK 2004, BREZNIK 2006, ZORE 2000), ali pa celo uporabljajo štirimestne agregate kombinirane carinske nomenklature (npr. ZAGER 2006), kar lahko vodi do napačnih zaključkov. 9. Model tokov okroglega lesa omogoča iterativno uskla- jevanje in preverjanje uradnih (poročnih) podatkov o proizvo- dnji okroglega lesa v gozdovih in podatke o uvozu in izvozu z dejansko rabo v industriji in tudi s tako imenovano domačo rabo. 10. Naše priporočilo je, da se bilance okroglega lesa in le- snih ostankov izdelujejo letno. Tako bi zagotovili kakovostne in kontinuirane podatke za načrtovanje razvoja sektorjev, ki so povezani z gozdom ali lesom. POVZETEK Strateško načrtovanje razvoja panog, ki so vezane na les, kot osnovo potrebuje vedenje o količinskih tokovih lesa v le- snoproizvodni verigi. Nekateri podatki in izsledki kažejo, da je stanje na tem področju v Sloveniji slabo raziskano. Zaradi specifi čnih razmer je bil izdelan model tokov lesa v Sloveniji, ki temelji na modelu materialnih tokov – MFA. Osnovni moduli našega modela so: cilj modela, meje sistema, funkcionalna enota, izbor baznega leta preučevanja, oprede- litev tokov in rab, identifi kacija virov in porabnikov, izračun bilance lesa in ocena kakovosti podatkov. Na podlagi modela so bile izdelane uradna bilanca okroglega lesa, modelna bi- lanca okroglega lesa in bilanca lesnih ostankov v Sloveniji. Krajnc, N., Piškur, M.,: Tokovi okroglega lesa in lesnih ostankov v Sloveniji 51 Ocenjeni sta bili tudi kakovost in relevantnost obstoječih vi- rov podatkov. Predstavljena analiza tokov lesa zajema le analizo virov in rabe okroglega lesa od gozda do primarne predelave, pri tem sta upoštevana uvoz in izvoz. Ločeno so analizirani tudi tokovi lesnih ostankov. Manjkajoči člen za celostno analizo tokov lesa v Sloveniji je analiza rabe lesa v proizvodnji lesnih izdelkov in polizdelkov, njihova nadaljnja raba ter analiza na- stajanja lesnih ostankov po posameznih fazah. Pomemben del v analizi tokov okroglega lesa je analiza strukture in količin poseka. Pri tem smo uporabili dva pristo- pa. V prvem smo analizirali uradne podatke o netu poseku, v drugem pa smo izhajali iz evidentirane rabe okroglega lesa v Sloveniji in ustrezno povečali posek v zasebnih gozdovih. Poseka v državnih gozdovih nismo spreminjali. Na podlagi modela ocenjujemo, da je bilo leta 2004 v Sloveniji skupno razžaganih 1.410.000 m3 hlodov, od tega 1.100.000 m3 iglavcev in 310.000 m3 listavcev. Proizvodnja celuloze in lesovine je bila v letu 2004 drugi največji porab- nik lesa. Poraba okroglega lesa pri proizvodnji vlaknin se je od leta 2000 do 2005 gibala okrog 500.000 m3. Tretji najve- čji porabnik okroglega industrijskega lesa je bila proizvodnja ivernih in vlaknenih plošč z letno porabo v višini 200.000 m3, predvsem listavcev. Raba drugega industrijskega lesa se zmanjšuje. Ocenjujemo, da gospodinjstva letno porabijo 939.000 m3 ekvivalentov okroglega lesa (brez vej pod 7 cm premera) iz poseka v gozdovih za ogrevanje. Lastno proizvodnjo drv je imelo v letu 2004 90.000 gospodinjstev. Letno na trg vsto- pa najmanj 450.000 ekvivalentov okroglega lesa za kurjavo iz gozdov. Gospodinjstva za lastno rabo letno porabijo tudi 220.000 m3 hlodovine in drugega industrijskega lesa. Poraba okroglega lesa neposredno iz gozdov je v večjih energetskih sistemih zanemarljiva. Bilanca okroglega lesa, izdelana na osnovi uradnega neto poseka, izkazuje v letu 2004 primanjkljaj v višini 536.000 m3 okroglega lesa (neto). Največji primanjkljaj je nastal pri lesu za ogrevanje v višini 271.000 m3 in pri hlodih za žago in fur- nir v višini 185.000 m3. Modelna bilanca je pozitivna zaradi povišanja neto poseka za 37 % v zasebnih gozdovih. V Sloveniji je uradno v predelovalnih dejavnostih na- stalo 702.000 t lesnih ostankov oziroma odpadkov. Največji porabniki lesnih ostankov so lesnopredelovalna podjetja. Po namenu rabe pa se največ lesnih ostankov porabi za proizvo- dnjo energije. Skupna bilanca lesnih ostankov je bila v letu 2004 pozitivna. Glede na evidentirano rabo je nerazvrščenih 297.000 t lesnih ostankov, kar je po naši oceni posledica po- manjkljivih evidenc o rabi lesnih ostankov, ki pa dejansko ne ostajajo neizkoriščeni. Pomemben rezultat raziskave je tudi analiza dostopno- sti, uporabnosti in kakovosti različnih podatkovnih virov. Naš zaključek je, da je večina virov podatkov zaradi njihove kakovosti pogojno uporabna in da so potrebni metodoloških izboljšav. Pregled nad tokovi lesa v povezavi s količinskim obse- gom posameznih rab lesa je orodje za strateške odločitve na sektorskem, regionalnem in državnem nivoju. Izdelani model omogoča uporabo na več področjih: pregled nad tokovi CO 2 , ocena obsega nelegalnega poseka in razvrščanja okroglega lesa, pregled nad vrednostnimi tokovi v lesnoproizvodni ve- rigi in analiza pomena uvoza in izvoza z vidika posameznih rab lesa. SUMMARY Strategic planning of development in the sphere of forest industry requires, as a basis, certain knowledge on material fl ows in wood production. Some data and fi ndings, however, have shown that these parameters have been poorly resear- ched in Slovenia. Owing to the very specifi c conditions, a model of wood fl ows based on material fl ux analysis (MFA) was made in our country, whose basic modules are as follows: the model’s objectives, the boundaries of the system, functional unit, se- lection of the basic study year, defi nition of the fl ows and uses, identifi cation of the sources and users, calculation of wood balance and data quality evaluation. On the basis of this model, offi cial roundwood balance, modelled roundwood balance and wood waste balance in Slovenia were made. At the same time, the quality and relevance of the existing data sources were evaluated. The presented analysis of wood fl ows encloses merely an analysis of the sources and utilization of roundwood from the forests to the primary processing, where import and export are taken into account. The fl ows of wood wastes are analysed separately. The missing link for an integral analysis of wood 52 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 80 fl ow in Slovenia is analysis of wood utilization in the produc- tion of wood products and semi-products, their further use, and analysis of the formation of wood wastes per separate phase. An important part in the analysis of roundwood fl ow is the analysis of structure and the quantities removed. In the fi rst instance, the offi cial net removals were analysed, whe- reas in the second instance we derived from the registered roundwood utilization in Slovenia and suitably increased the removals in privately owned forests. In state-owned forests, the removals were not changed. On the basis of our model, we have estimated that a to- tal of 1,410,000 m3 sawlogs were sawn in Slovenia in 2004, 1,100,000 m3 of which were coniferous and 310,000 m3 non- coniferous. In 2004, the pulp and groundwood production was the second biggest wood user. Roundwood utilization in the production of fi bres oscillated around 500,000 m3 between 2000 and 2005. The third biggest industrial roundwood user was the production of particleboard and fi breborad with an- nual consumption of 200,000 m3, primarily deciduous trees. Utilization of other industrial wood is decreasing. We have estimated that 939,000 m3 of roundwood equiva- lents (without branches under 7 cm in diameter) from remo- vals from forests are used per year for household heating pur- poses. In 2004, 90,000 households had their own fuelwood production. At least 450,000 roundwood equivalents for wood fuel from forests enter the market each year. Up to 220,000 m3 of logwood and other industrial wood are utilized annually by households themselves. Use of roundwood directly from forests is negligible in larger energy systems. In 2004, the roundwood balance made on the basis of offi - cial net removals shows a defi cit of 536,000 m3 of roundwood (net). The greatest defi cit occurred in wood for heating purpo- ses to the amount of 271,000 m3, and in sawlogs and veneer logs to the amount of 185,000 m3. Model balance is positive owing to the 37% increase in net removals in privately owned forests. In Slovenia, 702,000 t of wood wastes incurred offi cially in woodprocessing activities. The biggest wood waste user is wood-based industry. The greatest amounts of wood wastes, as far as the purpose of utilization is concerned, are consumed in power production. In 2004, a joint balance of wood wastes was positive. As far as known use is concerned, 297,000 t of wood wastes remains unclassifi ed, which is in our opinion a consequence of insuffi cient records of utilization of wood wastes, which in fact do not remain unexploited at all. An important result of the research is also our analysis of the accessibility, employability and quality of various data sources. Our conclusion is that the majority of data sources are applicable only conditionally due to their quality and that certain methodological improvements are needed. A good overview of wood fl ows associated with the quan- titative extent of separate uses of wood is an excellent tool for strategic decision making at the sectoral, local, regional and national levels. The created model enables use in several spheres: an overview of CO 2 fl ows, evaluation of the illegal removals extent and roundwood assorting, overview of value fl ows in wood supply chain, and an analysis of the signifi - cance of import and export from the aspect of separate wood utilizations. VIRI REFERENCES AJPES, 2006. »Posredovano gradivo o številu posl. subjektov z izbrano glavno dejavnostjo«, Ljubljana, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, neobjavljeno. BINDER, C.R. / HOFER, C. / WIEK, A. / SCHOLZ, R.W., 2003. Transition process towards improved regional wood fl ow by integrating material fl ux analysis and agent analysis: The case of Appenzell Ausserrhoden, Switzerland, Working paper 39. ETH Eidgenossische Technicshe Hochschule Zurich. Zurich, 24 s. BREZNIK, B., 2004. Razvitost trga gozdnih lesnih sortimentov v Sloveniji: magistrsko delo. Ljubljana, samozaložba: 105 str. BREZNIK, B., 2006. Ovrednotenje razvitosti lesnega trga v Sloveniji: doktorska disertacija. Ljubljana, samozaložba: 154 str. EUROSTAT, 2006. http://fd.comext.eurostat.cec.eu.int/xtweb/ submitdimselect.do (10.9.2006) GIS, 1995, »Rezultati ankete za zasebne lastnike gozdov - 1995»Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, neobjavljeno. GIS, 2002. »Rezultati ankete lastnikov gozdov v občini Solčava. Ljubljana, Gozdarski inštitut, neobjavljeno. GIS, 2004a. »Rezultati ankete o količinah lesnih ostankov v Sloveniji« Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, neobjavljeno. GIS, 2004b. »Rezultati ankete proizvajalcev lesne biomase«. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, neobjavljeno. ICP, 2006. »Podatki o porabi lesa za proizvodnjo celuloze in vlaknin«, Inštitut za celulozo in papir, Ljubljana, neobjavljeno. ‘’Illegal’’ logging and global wood markets: the comparative impacts on the U.S. wood products industry., 2004. Maryland, Seneca Crek Associates, LLC and Wood Resources International: 163 str. INTERNOVA, 1998. »Baza podatkov o žagarskih obratih«, Ljubljana, Internova d.o.o, neobjavljeno. INTERNOVA, 2006. »Baza podatkov o žagarskih obratih 2002«, Ljubljana, Internova d.o.o, neobjavljeno. Krajnc, N., Piškur, M.,: Tokovi okroglega lesa in lesnih ostankov v Sloveniji 53 54 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 80 JENSEN, A. A. / HOFFMAN, L. / MOLLER, B. T. / SCHMIDT, A. / CHRISTIANSEN, K. / ELKINGTON, J., 1997. Life Cycle Assessment: a guide to approaches, experiences and information sources. European Environment Agency: 104 str. ‘’Lesnosurovinska bilanca 1976 – 1980 v luči kompleksnosti gozdnega in lesnega gospodarstva – delovno gradivo., 1975. V: Srednjeročni plan razvoja gozdarstva za obdobje 1976 – 1980, Osnutek’’. Ljubljana, Poslovno združenje gozdno gospodarskih organizacij. 28 str. Letna energetska statistika, Slovenija, 2004. Statistične informacije št. 266/2005, Statistični urad RS, Ljubljana, 20s. HEKKERT, M.P. / JOOSTEN, L.A.J. / WORRELL, E., 2000, Analysis of the Paper and Wood Flow in The Netherlands, Resources, Conservation and Recycling, Vol. 30, Issue 1, pp 29-48. MEDVED, M. / KOŠIR, B. / ROBEK, R. / VESELIČ, Ž., 2005. Spremljanje gospodarjenja z zasebnimi–družinskimi gozdovi v Sloveniji. V: Prihodnost gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v Sloveniji. (Strokovna in znanstvena dela, 123). Ljubljana, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, BF: 61-85 MEDVED, M., 2005. Pomen statističnih raziskav za spremljanje gospodarjenje z zasebnimi družinskimi gozdovi v Sloveniji. V: TKAČIK, Boris (ur.), URBAS, Marina (ur.). 15. statistični dnevi, Radenci, 7.-9. november 2005. Komuniciranje z dajalci in uporabniki statističnih podatkov ter podpora EMU in Lizbonski strategiji : zbornik : proceedings volume. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije: Statistično društvo Slovenije: = Statistical Offi ce of the Republic of Slovenia: Statistical Society of Slovenia, 2005, str. 309-320. MERZELJ, F., 1987a. Smernice razvoja lesarstva. Les 5-6 (1987), s. 147- 161 MERZELJ, F., 1987b. Stanje žagarstva na Slovenskem. Les 9-10 (1987), s. 239-246 MERZELJ, F.., 1999. Stanje slovenske žagarske industrije v obdobju tranzicije = State of Slovenian saw-mill industry in the time of transition. Les (Ljublj.), september 1999, let. 51, št. 9, str. 258-263 MKGP, 2005. ‘’Količine in struktura poseka v Sloveniji za leto 2004’’. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, neobjavljeno. MOP, 2006. »Baza podatkov o kotlovnicah na lesno biomaso - REMIS«, Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, neobjavljeno. PALMER, C. E., 2000. The extent and causes of illegal logging: an analysis of a major cause of tropical deforestation in Indonesia. London, CSERGE: 33 str. PIŠKUR, M. / MEDVED, M., 2005. Prevod defi nicij na področju gozdnih lesnih sortimentov in usklajena verzija delitve GLS (gozdnih lesnih sortimentov) za spremljanje količin in cen. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, 2005. 4 f. PIŠKUR, M. 2005. Možnosti sledenja certifi ciranega lesa v Sloveniji : magistrsko delo. Ljubljana, samozaložba 122 str. Poraba energije in goriv v gospodinjstvih, Slovenija, 2002, 2004. Statistične informacije št. 266/2005, Statistični urad RS, Ljubljana, 14 str. HASHIMOTO, S. / MORIGUCHI, Y., 2004. Data book: material and carbon fl ow of harvested wood in Japan. [Tsukuba, Japan]: Center for Global Environmental Research : National Institute for Environmental Studies, 2004. (CGER ; D034-2004) Statistični letopis energetskega gospodarstva RS 2004. 2005. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Maribor, 196 str. Statistični letopis RS 1991, 1991. Ljubljana. Zavod RS za statistiko. 659 str. SURS, 2000 Popis kmetijskih gospodarstev. POPIS-KME/10l, junij 2000, Ljubljana, neobjavljeno gradivo. SURS, 2003 Raziskovanje strukture kmetijskih gospodarstev. KME- JUNSTRK/3L, junij 2003, Ljubljana, neobjavljeno gradivo. SURS, 2005a. ‘’Rezultati ankete KME-JUNSTRK/3L za leto 2005’’. Ljubljana, Statistični urad RS, neobjavljeno. SURS, 2005b. Statistični letopis 2005. Ljubljana, Statistični urad RS. 611 str. SURS, 2006a. ‘’Rezultati ankete APG 2004’’. Ljubljana, Statistični urad RS, neobjavljeno. SURS, 2006b. ‘’Rezultati ankete APEGG 2002 ‘’. Ljubljana, Statistični urad RS, neobjavljeno. SURS, 2006c. ‘’Rezultati ankete ODP 2004’’. Ljubljana, Statistični urad RS, neobjavljeno. SURS, 2006d. ‘’Rezultati ankete IND/L 2004’’. Ljubljana, Statistični urad RS, neobjavljeno. SURS, 2006e. »Banka statističnih podatkov«, dostopno na: http://bsp1h.gov. si/D2300.kom/komstart.html , (15.5.2006) SURS, 2006f. ‘’Rezultati vprašalnika KME – LES/M za leta 2004, 2005 in prvo polovico leta 2006’’. Ljubljana, Statistični urad RS, neobjavljeno. SURS, 2006g. JFSQ 2006. Ljubljana, Statistični urad RS, neobjavljeno. VESELIČ, Ž., 2004. Illegal logging in Slovenia. Joint UNECE/FAO Workshop on Illegal Logging and Trade of Illegally-derived Forest Products in the UNECE Region Palais des Nations, Geneva, UNECE/ FAO: 9 str. ZAGER, M., 2006. Sprememba izvozne strukture primarnega sektorja panoge (problematika izvoza hlodovine). Les 58 (2006), 6, s. 207-214 ZGS, 2005. Končno poročilo projekta: »Preskrba in raba bioenergije ob sočasnem zagotavljanju trajnostnega gospodarjenja z gozdom«, Ljubljana Zavod za gozdove Slovenije, delovno gradivo, 185 s. ZGS, 2006a. »Rezultati ankete o žagarskih obratih v Sloveniji«, Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, neobjavljeno. ZGS, 2006b. Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2005. Ljubljana Zavod za gozdove Slovenije, 71 str. ZAHVALA Raziskava je bila opravljena v okviru projekta CRP 1404V40990 ‘’Vrednotenje sedanjega in prihodnjega pome- na gozdnih proizvodov’’. Avtorja se zahvaljujeva vsem podje- tjem za posredovane podatke o porabljenih količinah lesa. Še posebej se zahvaljujeva Borisu Tavčarju, direktorju Inštituta za celulozo in papir, za posredovane podatke o porabi lesa pri proizvodnji celuloze in lesovine ter vsa pojasnila in razlage.