KPK VEST NIK
INTEGRITETA | ODGOVORNOST | VLADAVINA PRAVA
www.kpk-rs.si | anti.korupcija@kpk-rs.si | Dunajska 56, 1000 Ljubljana
ISSN 2232-4909
Številka 14, maj 2012
LOBIRANJE NI KORUPCIJA, NASPROTNO!
Različni viri pravijo, da je beseda lobiranje (ang. lobbying, lobby) otrok ameriškega političnega izročila iz začetka 19. stoletja, ko naj bi s frazo »lobby - agent« začeli označevati najete posameznike, ki so poklicno iskali privilegije »po hodnikih zakonodajnega organa« in tako bolj ali manj pretanjeno vplivali bodisi na sprejem ali zavrnitev nekega zakona.
Nesporno je lobiranje v sodobni demokraciji pomemben instrument in sestavina demokratičnega procesa, saj ob ustrezni pravni regulaciji z močjo argumenta zagotavlja širši vidik demokracije, ki mora delovati v interesu javnosti. Po drugi strani pa - kot vsaka stvaritev človeštva -še zdaleč ni imuno na zlorabe.
V zgodovini Republike Slovenije je lobiranje prvič postalo zakonsko regulirano s sprejetjem Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, katerega zakonske določbe so stopile v veljavo pred letom in pol, decembra 2010. Vendar do danes določbe o lobiranju v praksi še niso zaživele v zadostni meri. Zato so možnosti nadzora nad tem področjem - kljub zakonski ureditvi -
omejene, sivo polje nenadzorovanega lobiranja pa izrazito veliko. Ob tem se Komisija za preprečevanje korupcije zaveda, da niso vse trenutne zakonodajne rešitve optimalne in da prihaja do različnih vprašanj v zvezi z razumevanjem prakse in zakonskih obveznosti.
Dejstvo je, da je razumevanje lobiranja v javnosti (še vedno) pod vplivom zmotnega prepričanja, da je ta dejavnost povezana s korupcijo in ima zato žal (še vedno) negativen prizvok. Tako je celo Odvetniška zbornica Slovenije zavzela stališče, da bi registracija odvetnikov v registru lobistov lahko škodila ugledu odvetniškega poklica. Verjetno je to tudi eden od razlogov, da med registriranimi lobisti ni nobenega odvetnika - čeprav odvetniki sami priznavajo, da delujejo tudi kot lobisti. To pa ni osamljeni primer nerazumevanja smisla regulacije lobiranja oziroma lobiranja nasploh. Tudi na lokalni ravni ugotovitve komisije kažejo na izjemno nizko raven poznavanja oziroma spoštovanja zakonskih določb o lobiranju, zato izboljšanje stanja na področju razumevanja lobiranja predstavlja
eno prioritetnih nalog komisije. Lobiranje pa ni korupcija, ampak ravno nasprotno - kot regulirana dejavnost prinaša transparentnost in zmanjšuje korupcijska tveganja, odločitve pa so sprejemane v javnem interesu.
Zagotovo pa lahko k večji transparentnosti in razumevanju lobiranja v veliki meri prispevajo javni uslužbenci in funkcionarji z visoko stopnjo integritete, ki so in bodo komisiji poročali o lobističnih stikih ter zavračali poskuse nedovoljenega lobiranja. Vsekakor je pomembna tudi vloga lobistov in Slovenskega združenja lobistov, ki naj bi prav tako pozitivno prispevalo k napredku in razumevanju te dejavnosti.
Pred letom dni smo v naši aprilski številki KPK Vestnika prvič predstavili področje oziroma ureditev lobiranja. Ob tej priložnosti lahko zaključimo podobno, kot smo takrat zapisali uvodoma: »Lobiranje ni korupcija, je legitimna dejavnost, vendar le, če jo izvedemo v skladu z zakonom.«
Simona Stanter
Gianna Šraml Setnikar, I. OŠ Žalec »Zlata reka in potočki naj tečejo do vseh ljudi«
KAZALO
Tema meseca - S transparentnim lobiranjem do transparentnih odločitev str. 2
KPK sodelovala na mednarodni delavnici o skupnih preiskovalnih skupinah str. 4
Obisk delegacije finskega parlamentarnega odbora za nadzor javnih financ str. 4
KPK s tremi novimi sistemskimi pojasnili str. 4
Zbirka spoznanj o boju proti korupciji v prvem desetletju obstoja
GRECA str. 4
Ugotovitve KPK o konkretnem primeru - zadeva Emil Židan str. 4 Nov poslovnik za še kvalitetnejše, učinkovitejše in transparent-nejše delo KPK str. 5
Ugotovitve KPK o konkretnem primeru - zadeva Dragica Kotnik str. 5
KPK sodelovala v izobraževanju novinarjev o korupciji str. 5 Odločitev senata komisije glede zaposlitve v kabinetu finančnega ministra str. 5
GRECO ocenjevalci obiskali Slovenijo str. 5 Napovednik str. 5 Komisija v številkah str. 6 Koledar obveznosti str. 6
Iluzorno bi bilo razmišljati o tem, da bo 90 poslancev ali pa nekaj sto poslancev
v Evropskem parlamentu poznalo vsako temo, od vodnih virov, nuklearne energije, javnega reda in miru... In lobisti so tisti, ki povedo, se spoznajo, naštu-diraio proiekt, zakon in ga potem predočilo lobirancu. (Božidar Novak)
TEMA MESECA
S TRANSPARENTNIM LOBIRANJEM DO TRANSPARENTNIH ODLOČITEV
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije regulira področje lobiranja. Regulacija nalaga obveznosti tako lobistom kot lobirancem, težišče namena regulacije pa je v krepitvi transpa-rentnosti nejavnih vplivov interesnih organizacij na odločitve javnih oblasti. Lobiranci, med katere sodijo funkcionarji in javni uslužbenci, morajo Komisiji za preprečevanje korupcije poročati o vsakem lobističnem stiku, registrirani lobisti pa morajo skupno poročilo o svojem delu oddati do konca januarja za preteklo leto. Danes lahko torej naredimo pregled dogajanja na področju lobiranja v letu 2011, kar je hkrati prvo leto v zgodovini Slovenije, ko je bilo lobiranje v celoti že podvrženo regulaciji. Zmotno je prepričanje, da lahko lobirajo le bogate korporacije. Zakonito lobiranje je močno orodje, ki ga lahko uporablja tudi civilna družba. Gre za enakopravnejši dostop različnih interesov do odločevalcev. Evidence o lobističnih stikih nam namreč lahko pokažejo, ali kakšen javni funkcionar daje prednost zgolj določenim zasebnim interesom, ali pa res deluje pluralno in posluša različne glasove.
Kdaj (sploh) govorimo o lobiranju ?_
Komisija v svojem delu zaznava, da javni uslužbenci in funkcionarji določenih stikov - ki sicer imajo vse znake lobističnega stika - ne dojemajo kot lobiranje in o njih zato ne poročajo. Pri lobiranju je potrebno pretehtati vsak posamezen primer, zato je zelo pomembno, da lobiranec prepozna, kdaj gre za nejavno vplivanje nanj in ukrepa v skladu z ZIntPK.
V primeru, da se javni uslužbenec ali funkcionar znajde v vlogi lobiranca in je v dilemi, ali sploh gre za lobiranje, se mora vprašati, ali so izpolnjeni spodnji trije pogoji - in če je tako, govorimo o lobiranju.
nih stikov v letu 2011 le 129, kar po naši oceni ni odraz realnega stanja.
Tudi zaradi tega je komisija vodila samostojne nadzorne postopke in ugotovila več kršitev. Predvsem se je izkazalo, da lobiranci niso prijavljali lobističnih stikov, ki bi jih morali, in celo, da niso zavrnili lobističnih stikov s "črnimi" lobisti. V dosedanjih nadzornih postopkih je tako komisija izrekla prekrškovne sankcije proti dvema poslancema, ki nista spoštovala obveznosti poročanja, ter 12 opozoril občinskim svetnikom. Prav tako je v teku prekrškovni postopek proti t. i. »črnemu« oziroma neregistriranemu lobistu.
Kako pozitivno je lahko lobiranje za nas, kot tudi naše zanamce, kaže primer uspešnega lobiranja v EU, ki ga lahko preberete na strani http://www.primum.si/reference/8-kako-naj-podjetje-lobira -v-bruslju
Poročila registriranih lobistov_
Obveznost poročanja o lobiranju za leto 2011 je izpolnilo vseh 59 takrat registriranih lobistov, od teh pa jih - po njihovih navedbah - kar 38 v preteklem letu sploh ni izvajalo dejavnosti lobiranja. V zvezi s tem je najbrž logično vprašanje, zakaj voditi v registru nekoga, ki očitno ne lobira. Ob tem ni mogoče izključiti možnosti, da kdo izmed njih ni pravilno oziroma ni resnično poročal o svojih aktivnostih lobiranja, kar bo komisija preverjala v posebnih postopkih.
Za boljše razumevanje, kako v praksi prepoznati lobiranje, v nadaljevanju predstavljamo primer lobiranja in nekaj dodatnih primerov aktivnosti, ki jih ne moremo uvrstiti v lobiranje, kot ga opredeljuje ZIntPK.
Nejaven stik
1	r
Predstavnik interesne organizacije	
1	r
Vplivanje na oblast	
Kot vidimo na shemi (levo), se lobiranje, kot ga določa zakon, lahko zgodi zgolj, če gre za nejaven stik med zasebnim in javnim sektorjem (vsebina/obstoj stika ni znana splošni javnosti), da ta stik izvaja predstavnik interesne organizacije (podjetja, društva ...) in da je namen tega stika vplivanje interesne organizacije na predstavnika oblasti.
Leto 2011 skozi poročila lobirancev_
Komisija je celotno leto 2011 prejemala, spremljala in sproti analizirala vse posredovane podatke, ki so jih sporočali lobiranci. Po prejemu vseh poročil registriranih lobistov v januarju 2012 smo opravili primerjavo. Analiza in primerjava podatkov je pokazala, da so med letnimi poročili lobistov in poročili lobirancev razhajanja v 16 primerih lobističnih stikov. Podrobno preverjanje vzrokov razhajanj oziroma odstopanj v navedbah lobistov na eni in lobirancev na drugi strani po posamičnih primerih pa je predmet analize konkretnih primerov v skladu s predpisanimi postopki po ZIntPK. V tej fazi pa lahko rečemo, da je bilo sporočenih lobistič-
Primer lobiranja in ravnanja v skladu z ZIntPK_
Odvetnik določene interesne organizacije vzpostavi pisni ali osebni stik s poslancem ali drugim javnim funkcionarjem z namenom, da neposredno, nejavno vpliva na odločanje o pripravi, obravnavi in sprejemanju predloga zakona ali kakega drugega splošnega predpisa oziroma akta, pri čemer zastopa interese določene interesne organizacije, ki ga je najela s tem namenom.
Odvetnik v takšni situaciji nastopa v vlogi lobista, saj gre za nejaven stik z namenom vplivanja na odločanje o zadevah javnega pomena v korist odvetnikove stranke. Na drugi strani pa je funkcionar, s katerim je vzpostavil stik, dolžan v obliki zapisa o tem poročati svojemu nadrejenemu in komisiji v roku treh dni, če je
TEMA MESECA
S TRANSPARENTNIM LOBIRANJEM DO TRANSPARENTNIH ODLOČITEV
odvetnik vpisan v register lobistov. Hkrati pa je v primeru, če odvetnik ni vpisan v register lobistov in ne sodi med zakonske izjeme, dolžan sodelovanje z neregistriranim lobistom zavrniti in ga v roku desetih dni od poskusa nedovoljenega lobiranja prijaviti komisiji.
Pri tem poudarjamo, da v hipotetični situaciji, ko se na primer odvetnik ali predstavnik neke interesne organizacije, v kateri je zaposlen (sodi med zakonske izjeme), z istim namenom udeleži javne razprave ali seje delovnega telesa državnega zbora, ne moremo govoriti o lobiranju, saj je z javnostjo seje izključeno »nejavno vplivanje oziroma stik«, ki predstavlja enega treh poglavitnih zakonskih znakov lobiranja, kot opisano zgoraj. Z javnostjo seje je tako uresničen namen zakonodajalca, da je odločanje v zadevah javnega pomena transparentno.
Poleg neprepoznavanja lobiranja komisija ugotavlja, da poseben problem predstavlja nadzor nad lobiranjem in poročanje o lobi-stičnih stikih na lokalni ravni. Tako je v letu 2011 o lobiranju poročala le ena občina, kar ob upoštevanju dejstva, da organi lokalne samouprave odločajo o vrsti zadev, ki so še kako izpostavljene različnim vplivom in poskusom uveljavljanja posamičnih socialnih, ekonomskih, finančnih in drugih interesov na nejaven način, kaže prej na nepoznavanje ali celo ignoranco zakonskih obveznosti kot na odsotnost lobističnih stikov na lokalni ravni. Po drugi strani pa je treba upoštevati dejstvo, da se lobiranje pri nas šele razvija - in leto in pol je vsekakor premalo časa, da bi o delovanju posameznih lobirancev in lobistov lahko podajali podrobnejše ocene.
Več ozaveščanja za boljše poznavanje področja lobiranja
Komisija ocenjuje, da je poznavanje ureditve področja lobiranja sorazmerno slabo. Kljub šibki kadrovski zasedbi si komisija prizadeva izobraževati in osveščati - predvsem lobirance - da bi to področje bolje razumeli in pri lobističnih stikih ravnali pravilno
PRIMERI, KO NE GRE ZA LOBIRANJE:
•	spoznavni sestanek direktorja s predstavniki interesnih organizacij zasebnega prava (odvisno od vsebine sestanka, če ne gre za vplivanje na odločanje o zadevah javnega pomena),
•	predstavnik neke interesne organizacije, ki sicer lahko nastopa kot lobist, se udeleži informativnega sestanka, se zanima za nek postopek, ki teče, ali zaprosi za pojasnila,
•	župan obišče funkcionarja na pristojnem ministrstvu z namenom pridobitve finančnih sredstev za posodobitev infrastrukture v občini,
•	občan obišče župana in se informira, kdaj bo sprejet prostorski ureditveni plan (posameznik ne deluje v imenu in/ali za račun interesne organizacije),
•	sodelovanje posameznikov kot zainteresirane javnosti na sejah občinskih svetov (seje občinskega sveta so javne, torej ne gre za nejaven stik),
•	podajanje pisnih pripomb fizičnih oseb na določen zakon, ko je le-ta v fazi javne obravnave.
^_r
ter zakonito. Že v prejšnjem sklicu državnega zbora je komisija pripravila predstavitve za skoraj vse poslanske skupine ter za kabinet predsednika vlade in večino ministrstev. Za kabinet predsednika vlade in kabinete ministrov smo tovrstne predstavitve imeli tudi že v mandatu sedanje legislature, srečanje s poslanci pa je še predvideno. Spoštovanje regulacije lobiranja lahko privede do kakovostnejšega dela javnih oblasti, da bi sledile javnemu interesu. Vse to mora sčasoma voditi h krepitvi integritete slovenskega javnega sektorja. Integriteta se v institucijah vedno gradi in krepi od zgoraj navzdol.
STATISTIČNI PODATKI - LOBIRANJE V 2011
•	59 registriranih lobistov (med njimi nobenega odvetnika),
•	19 registriranih lobistov poročalo o lobiranju v 2011,
•	129 poročanj lobirancev o lobističnih stikih,
•	Ugotovljena razhajanja v 16 primerih (KPK preverja podatke in bo ob izpolnjenih pogojih uvedla prekrškovne postopke),
•	Skupni znesek plačil lobistom v 2011 je okoli 200.000 evrov.
KPK sodelovala na mednarodni delavnici o skupnih preiskovalnih skupinah_
Dunaj - V okviru dvoletnega trilateralnega projekta EACT (European Anti-Corruption Training - Evropsko protikorupcijsko usposabljanje) je od 17. do 19. aprila 2012 na Dunaju potekala druga delavnica EACT delovne skupine »Odkrivanje in pregon korupcije«, ki jo vodijo Avstrijci. Dogodka so se udeležili predstavniki protikorupcij-skih institucij iz 13 držav članic EU, schen-genskega območja in Zahodnega Balkana. Iz Slovenije so na delavnici sodelovali predstavniki Komisije za preprečevanje korupcije, Vrhovnega državnega tožilstva in Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU).
Tokratna osrednja tema so bile mednarodne skupne preiskovalne skupine (JIT -Joined Investigation Teams). Njihovo delovanje je izčrpno predstavil strokovnjak Europola za področje JIT-ov, Burkhard Mühl, prav tako pa so udeleženci spoznali izkušnje Avstrije in Slovenije, ki sta skupaj s Finsko ustanovili JIT v zadevi Patria.
Čeprav sodelovanje v JIT-u pomeni poenostavitev postopkov in posledično hitrejši razvoj dogodkov v preiskavi, druge države tovrstnih izkušenj z JIT-i na področju pregona korupcije nimajo.
Poleg pozitivnih plati so bile na delavnici predstavljene tudi njihove slabosti. Te so najpogosteje povezane z jezikovnimi in pravnimi razlikami med državami, zaradi prevodov besedil pa se lahko v izjemnih primerih izgubi "privarčevani" čas; prav tako so s prevodi povezani tudi morebitni dodatni stroški. Vseeno pa je stališče udeležencev delovne skupine ustanovitvam JIT-ov močno naklonjeno, saj koruptivna ravnanja zelo pogosto presegajo nacionalne okvire posameznih držav.
V okviru EACT delovne skupine »Odkrivanje in pregon korupcije« bo v letu 2012 pod okriljem Avstrije izvedena še ena delavnica, v Sloveniji pa bosta v delovni skupini »Preventiva«, ki jo vodita komisija in NPU, organizirani še dve, prva je bila izvedena marca. Skupaj s še tremi delavnicami, posvečenimi mednarodnemu sodelovanju, ki jih bo organizirala
Slovaška, se bo v letu 2012 zvrstilo kar devet delavnic projekta EACT, ki bo zaključen s konferenco v Sloveniji leta 2013.
Obisk delegacije finskega parlamentarnega odbora za nadzor javnih financ_
Ljubljana - Vodstvo Komisije za preprečevanje korupcije se je 17. aprila 2012 sestalo z osemčlansko delegacijo finskega parlamentarnega odbora za nadzor javnih financ. Delegacijo je vodila Tuija Brax, predsednica odbora in nekdanja finska ministrica za pravosodje v obdobju od leta 2007 do 2010.
Delegacija se je seznanila s položajem komisije, izvajanjem pristojnosti, organizacijo in načinom dela. Predsednik komisije Goran Klemenčič je gostom predstavil spletno aplikacijo Supervizor za nadzor porabe javnih sredstev in nekatere druge dobre prakse s področja preprečevanja korupcije, ki jih izvaja komisija. Finske poslance je poleg delovanja komisije zanimala tudi ocena stanja korupcije v Sloveniji.
Sicer se je delegacija finskega parlamentarnega odbora za nadzor javnih financ v sklopu svojega obiska v Sloveniji sestala s člani državnozborske Komisije za nadzor javnih financ pod vodstvom mag. Alenke Bratušek in sodelovala na okrogli mizi o nadzoru javnih financ ter javnih naročilih v organizaciji finskega veleposlaništva pri nas.
KPK z dvema novima sistemskima pojasniloma_
Ljubljana - Komisija za preprečevanje korupcije je na seji 12. aprila 2012 sprejela dve sistemski pojasnili, in sicer Sistemsko pojasnilo o dolžnosti razkritja lastništva ponudnika, ki sklepa posel z organi ali organizacijami javnega sektorja, in Sistemsko pojasnilo o protikorupcijski klavzuli po ZIntPK ter ažurirala Sistemsko pojasnilo o omejitvah oziroma prepovedi poslovanja po ZIntPK. Objavljena so na spletnih straneh komisije v rubriki Odločitve in mnenja komisije.
Zbirka spoznanj o boju proti korupciji v prvem desetletju obstoja GRECA
Strasbourg - Skupina držav proti korupciji (GRECO) je objavila zbirko tem s področja korupcije, ki so jih obravnavali od svoje ustanovitve leta 2000 do leta 2011. Zbirka prvič združeno prinaša analize izbranih tem, ki se nanašajo tako na celotno članstvo GRECO, kot tudi na posamezne države članice v prvih treh ocenjevalnih krogih.
Namenjena je vsem, ki želijo razširiti
znanje o boju proti korupciji in varovanju integritete.
Group of States
against Corruption (GRECO)
Lessons learnt from the three Evaluation Rounds (2000-2010)
Thematic Articles
S pomočjo doslednega metodološkega pristopa v prvih treh ocenjevalnih krogih med letoma 2000 in 2010 je GRECO pripravil poglobljeno poročilo o oceni vsake države članice, v katero so vključili osem tematskih področij:
neodvisnost, samostojnost in pristojnosti oseb ali organov, zadolženih za preprečevanje in preiskovanje korupcije, pregon ter razsojanje korupcijskih kaznivih dejanj,
specializacija in usposabljanje oseb ali organov, zadolženih za boj proti korupciji, ter uporabljena sredstva,
imunitete pred preiskavami, kazenskim pregonom in razsojanjem korupcijskih kaznivih dejanj,
kaznivost korupcije,
•	ukrepi za zaseg in odvzem premoženjske koristi, pridobljene s korupcijo,
•	korupcija v javni upravi,
•	ukrepi, ki preprečujejo pravnim osebam, da bi nastopale kot »ščit« za koru-pcijska kazniva dejanja ter
•	transparentnost financiranja političnih strank in volilnih kampanj.
Sicer je GRECO 1. januarja 2012 uradno začel četrti krog medsebojnih ocenjevanj držav članic.
Ugotovitve KPK o konkretnem primeru - zadeva Emil Židan_
Ljubljana - Komisija za preprečevanje korupcije je 10. aprila 2012 objavila Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi Emila Židana, nekdanjega direktorja Zdravstvenega doma Vrhnika (ZDV).
Komisija je ugotovila, da je mag. Emil Židan kot direktor ZDV 8. 10. 2009 sklenil kreditno pogodbo (160.000 evrov) z družbo Eurogradnje d.o.o. in na ta način razpolagal s sredstvi javnega zavoda ZDV na način, ki ga veljavno pravo ne dovoljuje. To ravnanje ustreza definiciji korupcije po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Iz ugotovitev komisije izhaja, da je Emil Židan kot direktor ZDV svojo funkcijo v javnem sektorju podredil svojemu zasebnemu interesu in si s tem pridobil veliko premoženjsko korist.
Sprejeti dokument je skupaj z odgovorom obravnavane osebe objavljen na spletnih straneh komisije v rubriki Odločitve in mnenja komisije.
Nov poslovnik za še kvalitetnejše, učinkovitejše in transparentnejše delo KPK_
Ljubljana - Senat Komisije za preprečevanje korupcije je na seji dne 21. marca 2012 sprejel nov poslovnik, ki ureja organizacijo, poslovanje in delovanje komisije. Z oblikovanjem jasnih pravil notranjega poslovanja - vključno s kriteriji za določanje vrstnega reda oziroma prednostne obravnave posameznih prijav - želi komisija zagotoviti transparentnost svojega dela.
Poslovnik podrobneje določa postopke, s katerimi komisija uresničuje svoje zakonske naloge na področjih preprečevanja in omejevanja korupcije, nasprotja interesov, krepitve integritete in transparentno-sti javnega sektorja ter pravne države. Med drugim določa, da je ocena, ali bo posamezna prijava suma korupcije obravnavana ali ne, načeloma sprejeta najkasneje v 14 dneh od prejema prijave, za nekatere vrste prijav pa tudi prej.
Ugotovitve KPK o konkretnem primeru - zadeva Dragica Kotnik_
Ljubljana - Komisija za preprečevanje korupcije je 23. aprila 2012 objavila Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi Dragice Kotnik, višje državne tožilke, vodje specializirane skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala.
Komisija je ugotovila, da je Dragica Kotnik kot višja državna tožilka (uradna oseba) v nasprotju s kogentnimi določili Zakona o kazenskem postopku, na njegovi podlagi izdanih predpisov in Državnotožilskega reda umaknila obtožni predlog in tako s kršitvijo dolžnega ravnanja omogočila obdolžencu M. K., da ni bil po predpisanem postopku podvržen ugotavljanju
kazenske odgovornosti za kaznivo dejanje, kar zanj predstavlja nedovoljeno nepre-moženjsko korist. Opisano ravnanje višje državne tožilke se je zgodilo, ko je tako obdolženca M. K. kakor tudi njo kot osumljenko v drugem predkazenskem postopku zastopala ista odvetniška družba, to je Odvetniška družba Matoz o.p., d.o.o.. S takim ravnanjem je višja državna tožilka uresničila vse znake korupcije, kot jo opredeljuje 1. točka 4. člena ZIntPK, ravnala pa je tudi v nasprotju z zahtevano integriteto uradnih oseb, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK.
Sprejeti dokument je objavljen na spletnih straneh komisije v rubriki Odločitve in mnenja komisije. Odgovor obravnavane osebe na osnutek zaključenih ugotovitev, ki ji je bil posredovan, ni objavljen, saj ga ta komisiji ni posredovala v zakonskem roku za izjasnitev.
KPK sodelovala v izobraževanju novinarjev o korupciji_
Ljubljana - Društvo novinarjev Slovenije je v sodelovanju s Komisijo za preprečevanje korupcije v aprilu 2012 organiziralo izobraževalno predavanje o korupciji. Zaradi izjemnega zanimanja novinarjev - več kot 50 prisotnih na prvem seminarju - je bilo izvedeno še dodatno predavanje.
Delo komisije, njene pristojnosti in stanje na področju preprečevanja korupcije so predstavili predsednik komisije Goran Klemenčič in njegova namestnika Rok Praprotnik ter Liljana Selinšek. Posebna pozornost dobro obiskanih seminarjev je bila posvečena institutu nasprotja interesov ter regulativi lobiranja.
Odločitev senata komisije glede zaposlitve v kabinetu finančnega ministra_
Ljubljana - Komisija za preprečevanje korupcije je marca 2012 prejela prijavo anonimnega prijavitelja, iz katere izhaja, da naj bi minister za finance dr. Janez Šušteršič na Ministrstvu za finance »za dobro plačo« zaposlil Ano Jevšek Pezdir, ženo svojega prijatelja.
Komisija je od ministrstva za finance pridobila vso potrebno dokumentacijo in zadevo obravnavala tako z vidika morebitnega obstoja nasprotja interesov kot z vidika morebitnega obstoja znakov korupcije, kot jo določa Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.
Komisija je na podlagi pregleda dokumentacije in preučitve relevantnih predpisov ter ob upoštevanju vseh okoliščin primera ugotovila, da je bila zaposlitev Ane Jevšek
Pezdir izvedena na podlagi in skladno z zaposlitvenimi postopki za delovna mesta, ki so vezana na osebno zaupanje funkcionarja. Odločitev skupaj z uradnim zaznamkom o zaključku postopka je dostopna na spletnih straneh komisije.
GRECO ocenjevalci obiskali Slovenijo
Ljubljana - V Sloveniji je bila v času od 17. do 20. aprila 2012 na obisku ocenjevalna skupina GRECA. Štirje ocenjevalci iz Irske, Španije, Srbije in Romunije so s predstavnico GRECO sekretariata Slovenijo obiskali v okviru četrtega ocenjevalnega kroga.
Tema ocenjevanja, ki se je pričelo z letom 2012, je »Preprečevanje korupcije v odnosu do članov parlamenta, sodnikov in tožilcev«.
Komisija za preprečevanje korupcije je v svojih prostorih zanje organizirala sestanke s poslanci, tožilci, sodniki... V treh dneh so se ocenjevalci sestali s skupno 49 sogovorniki. Komisija je ocenjevalcem predstavila tudi način in uspešnost uveljavljanja določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v razmerju do omenjenih funkcionarjev.
Poročilo, ki ga bodo ocenjevalci pripravili na podlagi ugotovitev, bo podlaga za oblikovanje GRECO priporočil Sloveniji, ki jih bo morala v naslednjih 18 mesecih izpolniti na tem področju, da bi izboljšala trenutno stanje.
NAPOVEDNIK
0 Od 9. maja 2012, Žalec - Razstava risb osnovnošolskega ustvarjalnega natečaja Komisije za preprečevanje korupcije bo na ogled v avli Doma II. Slovenskega tabora na Aškrčevi 9a v Žalcu.
0 14. -16. maj 2012, Strasbourg - 55. plenarno zasedanje GRECO, zastopanje poročila za RS.
0 16. - 18. maj 2012, Bratislava -Prva mednarodna delavnica na temo mednarodnega sodelovanja pri preprečevanju in boju proti korupciji, ki jih bo v sklopu projekta EACT organizirala Slovaška.
KOMISIJA V ŠTEVILKAH
Izvedena izobraževanja in usposabljanja za javni sektor
Transparentnost delovanja ima za posledico odgovornost delovanja vsakega organa. Del transparentnosti je pregled dela skozi številke. Ker je transparentnost eno izmed vodil Komisije za preprečevanje korupcije in standard, ki ga zagovarjamo kot univerzalno načelo javnega sektorja, v KPK Vestniku objavljamo mesečno osvežene podatke o naših aktivnostih.
Spodnji podatki predstavljajo aktivnosti komisije v letu 2012.
Prijave
Število prejetih prijav
Število rešenih prijav
Pravna mnenja, pojasnila in odgovori
Področje nezdružljivosti funkcij
Število opozoril funkcionarjem glede nezdružljivosti funkcij
Število odločb poklicnim funkcionarjem za opravljanje dodatne pridobitne dejavnosti
Zahteve za dostop do informacij javnega značaja
Področje integritete
Število celovito pregledanih in ocenjenih načrtov integritete
526
203
Področje nasprotja interesov	38
Področje nezdružljivosti funkcij	34
Področje omejitev poslovanja	85
Področje premoženjskega stanja	184
Področje lobiranja	3
Področje načrtov integritete	97
Področje protikorupcijske klavzule	64
Skupaj izdanih pojasnil	505
Število skupno prejetih vlog	26
Število zavrnjenih zahtev v celoti	0
Število delno zavrnjenih zahtev	12
Število ugodenih zahtev v celoti	14
Število zahtev, ki so še v postopku odločanja	0
Število zadev v postopku reševanja pritožb pri informacijskem pooblaščencu	1
Število izvedenih usposabljanj	24
Udeležba na posvetih, konferencah	4
Področje protikorupcijske klavzule
Število izdanih dovoljenj za izvzetje iz dolžnosti vključitve protikorupcijske klavzule v pogodbe
Prekrškovni postopki zoper fizične osebe, pravne osebe in odgovorne osebe pravnih oseb (2011-2012)
Število uvedenih prekrškovnih postopkov	32
Število pravnomočno zaključenih postopkov	22
KOLEDAR OBVEZNOSTI
SPROTNE OBVEZNOSTI
0 Prijava premoženjskega stanja - takoj, najpozneje pa v enem mesecu po nastopu in prenehanju funkcije ali dela. Dolžnost poročanja o premoženjskem stanju velja še leto dni po prenehanju funkcije ali dela.
0 Poročanje lobirancev o lobističnem stiku z registriranim ali neregistriranim lobistom - v roku treh dni svojemu predstojniku in komisiji. Poleg tega komisiji v roku 10 dni o prepovedanih ravnanjih lobista.
0 Poročanje o omejitvah poslovanja - funkcionarji organu, v katerem opravljajo funkcijo, v enem mesecu po nastopu, nato pa najkasneje v 8 dneh po vsaki spremembi; organ komisiji posreduje podatke najkasneje v 15 dneh od njihovega prejema.
0 Poročanje o nezdružljivosti funkcij - funkcionar mora najpozneje v 30 dneh po izvolitvi ali imenovanju prenehati opravljati dejavnost oziroma funkcijo, ki je nezdružljiva z njegovo novo funkcijo.
0 Poročanje o nasprotju interesov - takoj pisno obvestiti svojega predstojnika oziroma komisijo, če ni predstojnika. Ob tem je potrebno prenehati z delom v zadevi, kjer je prišlo do nasprotja interesov - razen če bi bilo nevarno odlašati.
AKTUALNO
0 Načrt integritete - zavezanci za izdelavo načrta integritete morajo izdelati, sprejeti in oddati načrte integritete do 5. junija 2012.
Podrobnejše informacije o rokih in obveznostih zavezancev po
ZIntPK so dostopne na spletnih straneh Komisije za preprečevanje korupcije.
KPK Vestnik Komisije za preprečevanje korupcije je licenciran pod licenco Creative Commons priznanje avtorstva 2.5 Slovenija.
Ustvarjen je na podlagi dela, dostopnega na www.kpk-rs.si. Dodatna dovoljenja, ki jih ne obsega ta licenca, so dostopna na anti.korupcija@kpk-rs.si.
0
2
7