GDK: 931:907 
Strategija ohranjanja narave in varstva naravne 
dediščine v gozdu in gozdnem prostoru v skladu z 
zakonom o gozdovih in s predlogom programa 
(trajnostnega) razvoja gozdov v Sloveniji 
A Strategy of Nature Conservation and the Protection of Natural 
Heritage in the Forest and Forest Space in Accordance with the 
Forestry Act and the Proposal of the Program of (Long-term) 
Development of Forests in Slovenia 
Franc FERLIN . 
Izvleček 
Ferlin, F.: Strategija ohranjanja narave in varstva 
naravne dediščine v gozdu in gozdnem prostoru v 
skladu z zakonom o gozdovih in s predlogom 
programa (trajnostnega) razvoja gozdov v Slo-
venij i. Gozdarski vestnik št. 9/1995. V slovenščini, 
cit. lit. 9. 
Avtor v prispevku navaja določila obeh temeljnih 
državnih aktov za usmerjanje ravnanja z gozdovi: 
Zakona o gozdovih in Programa razvoja gozdov v 
Sloveniji (še v fazi predloga), ki določajo ohranjanje 
narave in varstvo naravne dediščine. Ugotavlja, 
da sta oba dokumenta prežeta s skrbjo po ohra-
njanju narave, kot je to za slovensko gozdarstvo 
značilno že več kot stoletje. Navedeno govori v 
prid odločitvi, da bi novoustanovljeni Zavod za 
gozdove Slovenije kot javna gozdarska služba 
opravljal tudi nekatere dodatne operativne naloge 
s področja varovanja narave. 
Ključne besede: varovanje narave, gozdarstvo, 
Zakon o gozdovih, Program razvoja gozdov v 
Sloveniji 
1 UVOD 
INTRODUCTION 
Gozdovi simbolizirajo Slovenijo. Pokri-
vajo več kot polovico (54%) slovenske 
krajine in so skupaj z gozdnatim prostorom 
njena bistvena prvina. Prostorsko so naj-
pomembnejši element naše naravne in 
kulturne krajine in zaradi tega zelo po-
·mag. F. F. , dipl. inž. gozd. , državni sekretar, 
MKGP, Parmova 33, Ljubljana 
360 GozdV 53, 1995 
Synopsis 
Ferlin, F.: A Strategy of Nature Conservation 
and the Protection of Natural Heritage in the For-
est and Forest Space in Accordance with the 
Forestry Act and the Proposal of the Program of 
(Long-term) Development of Forests in Slovenia. 
Gozdarski vestnik No. 9/1995. ln Slovene, lit. quot. 
9. 
The provisions of the two basic state Acts re-
garding the directing of forest managing: the For-
estry Act and the Program of Forest Development 
in Slovenia (stili in the proposal stage), which 
define nature conservation and the protection of 
natural heritage, are cited in the article. It has 
been established that the care of nature conser-
vation permeates both documents, which has been 
characteristic of Slovenian forestry for more than 
a century. The established fact speaks well for 
the decision that the newly founded Forestry Insti-
tute of Slovenia as a public forestry institution 
should also perform some additional operative 
tasks in the field of the protection of nature. 
Key words: nature protection, forestry, Forest-
ry Act, Program of Forest Development in Slovenia 
membna naravna vrednota. Slovenija je s 
tolikšn im deležem gozdov t retja najbolj 
gozdnata država v Evropi. V primerjavi z 
gozdovi v drugih evropskih državah so naši 
gozdovi mnogo bolje ohranjeni in imajo 
precej bolj pestro naravno zgradbo. Po-
dobno velja za našo gozdnato krajino. 
Ohranjenost in pestrost (drobnozrnatost) 
slovenskih gozdov in (gozdnate) krajine je 
vsekakor posledica naravnih dejavnikov, 
vendar pa tudi pozitivnega odnosa našega, 
posebno kmečkega človeka, do gozda v 
preteklosti. Ohranjenost in pestrost gozdov 
Strategija ohranjanja narave in varstva naravne dediščine v gozdu in gozdnem prostoru 
je vsekakor tudi rezultat dolge (1 OO-letne) 
tradicije sonaravnega ter malopovršinske-
ga gospodarjenja z gozdovi, torej načrt­
nega in skrbnega - naravoohranjevalnega 
gospodarjenja, S to tradicijo sovpada tudi 
začetek načrtnega naravovarstva v Slo-
veniji - z izločitvijo prvih pragozdnih re-
zervatov na Kočevskem pred dobrimi 1 OO 
leti (leta 1892). 
Večina gozdov v Sloveniji je v zasebni 
lasti, lastniška razdrobljenost pa je izredno 
velika. To je resničnost tudi, ko govorimo o 
ohranjanju narave in varstvu naravne de-
diščine. Prav skrbno gospodarjenje z za-
sebnimi gozdovi, ob hkratnem ohranjanju 
njihove pestrosti, je zato še posebno 
pomembno. Zato predstavlja težišče vsega 
strokovnega delovanja in prizadevanj goz-
darjev. Zakon o gozdovih tako predvideva 
enovito strokovno usmerjanje ohranjanja 
in razvoja vseh gozdov - ne glede na 
lastništvo. Zanj je zadolžena javna goz-
darska služba, organizirana v Zavodu za 
gozdove Slovenije (skupaj 824 delavcev 
javne gozdarske službe in 39 lovcev, 
dozdaj 92% zasedena). 
Zakon o gozdovih zagotavlja sonaravno 
in večnamensko gospodarjenje z vsemi 
gozdovi, v skladu z načeli varstva okolja in 
naravnih vrednot, trajno in optimalno delo-
vanje gozdov kot ekosistema ter ohran-
janje in pospeševanje njihovih funkcij. 
S sonaravnim gospodarjenjem, ki je 
prilagojeno naravnim zakonitostim in upo-
števa lastništvo gozdov ter temelji na 
trajnosti gozda in njegovih funkcij, lahko 
dosežemo potrebno sozvočje ekoloških, 
socialnih in gospodarskih interesov, ob 
sočasnem ohranjanju narave gozda in 
njegovih posebnih znamenitosti/redkosti. 
Sonaravno gospodarjenje z gozdovi, ki je 
razvito v Sloveniji, je torej ena redkih 
dejavnosti, ki organsko povezuje ohra-
njanje narave in varstvo njene dediščine 
ter gospodarsko dejavnost. Temelji na negi 
gozda in omogoča krepitev biološke in 
ekološke stabilnosti gozdnih ekosistemov. 
Edino sonaravno gospodarjenje pa lahko 
sočasno ohranja naravne populacije rast-
linskih in živalskih vrst in celo pospešuje 
naravno (biološko) pestrost. O tem se 
vsekakor lahko prepričamo kar v naših 
gozdovih samih, posebno če jih (morda iz 
ptičje perspektive) primerjamo z gozdovi 
naših (zahodnoevropskih) sosedov. 
Trajnostno gospodarjenje ("Sustainab/e 
Management"), ki pa ni nujno tudi so-
naravno ("C/ose-to Nature Management") 
in ohranjanje ("Conservation") gozdov, sta 
sedaj postala tudi splošni evropski usme-
ritvi. Tej usmeritvi se je poleg Slovenije- s 
podpisom Konvencije o biološki pestrosti 
(Rio 1992), Alpske konvencije (Dunaj 1993) 
ter Strasbourških in Helsinških resolucij o 
varstvu gozdov v Evropi (Helsinki 1993) 
pridružila večina evropskih držav. Po-
memben napredek k uresničevanju obvez 
in usmeritev na področju biološke pestrosti 
pa naj bi prinesla vseevropska strategija 
biološke in krajinske pestrosti, dokument, 
ki so ga v oktobru 1995, v imenu vlad 50 
evropskih držav, podpisali ministri za okolje 
v Sofiji. 
2 IZHODIŠČA ZA OHRANJANJE NARA-
VE IN VARSTVO NARAVNE DEDIŠČINE 
V ZAKONU O GOZDOVIH 
2 CONCEPTS REGARDING NATURE CON-
SERVATION AND THE PROTECTION OF NA-
TURAL HERITAGE IN FORESTRY ACT 
2.1 Temeljni cilj zakona 
2.1 Basic Gaal of the Act 
Naravovarstveni značaj gozdarstva in 
zakona o gozdovih, omenjen v uvodu, 
izhaja že iz temeljnega cilja zakona (1. 
člen): "zagotovitev sonaravnega ter več~ 
namenskega gospodarjenja v skladu z 
načeli varstva okolja in naravnih vred~ 
not, trajno in optimalno delovanje goz~ 
dov kot ekosistema ter uresničevanje 
njihovih funkcij". Gre torej za celovit eko-
sistemski koncept sonaravnega gospodar-
jenja z gozdom ter sočasnega ohranjanja 
narave, ki ga npr. danes kot princip sektor-
ske integracije ohranjanja narave zasle-
dimo tudi v predlogu vseevropske stra-
tegije o biološki in krajnski pestrosti. 
2.2 Opredelitev funkcij gozdov 
2.2 The Definition of Forest Functions 
Med temeljne vloge gozda, ki ponazar-
jajo pomen gozdov pri ohranjanju narave 
GozdV 53, 1995 361 
Strategija ohranjanja narave in varstva naravne dediščine v gozdu in gozdnem prostoru 
in varovanju našega okolja, prištevamo 
zlasti vlogo gozda kot temeljnega ogrodja 
krajine, edinega večjega ohranjenega ost-
anka narave, ki je življenjski prostor šte-
vilnih avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst 
in pomemben dejavnik pri iskanju stikov 
človeka z naravo. Konkretno so naravo-
varstvena izhodišča določena v posa-
meznih funkcijah gozdov (3. člen). Zakon 
o gozdovih posebej opredeljuje tako eko-
loške (varovanje gozdnih zemljišč in se-
stojev, hidrološka, biotopska ter klimatska 
funkcija), socialne (zaščitna funkcija -
varovanje objektov, rekreacijska, turist ična, 
poučna, raziskovalna, higienskozdravstve-
na funkcija, funkcija varovanja naravne in 
kulturne dediščine in drugih vrednot okolja, 
obrambna ter estetska funkcija) kot tudi 
proizvodne (lesnoproizvodna, pridobivanje 
drugih gozdnih dobrin ter lovnogospo-
darska funkcija). Ovrednotenje funkcij goz-
dov je temelj načrtovanju usmerjanja raz-
voja gozdov, ohranjanju in varstvu ter 
gospodarjenju z gozdovi. 
2.3 Načrtovanje v gozdu in gozdnem 
prostoru 
2.3 Planning in the Forest and Forest Space 
Gozdnogospodarsko in gozdnokrajinsko 
načrtovanje ("Forest management" in "For-
est landscape planning''), ki je med drugim 
neizogibna podlaga tudi operativnemu 
naravovarstvu, je določeno v 1 O. členu 
zakona. Slednji predvideva, da se v sploš-
nem delu gozdnogospodarskega načrta 
območja (med drugim) določijo funkcije 
gozdov in njihovo ovrednotenje, na podlagi 
bioloških kazalnikov pa tudi usmeritve za 
ohranjanje oziroma vzpostavitev naravne 
avtohtone sestave gozdnih življenjskih 
združb ter razmerje med divjadjo in njenim 
okoljem, kar je podlaga za izdelavo lovsko-
gojitvenih načrtov območij. 
V prostorskem delu gozdnogospodar-
skega načrta območja (in enote) se pre-
vzamejo območja, ki so razglašena za 
varovalni gozd oziroma za gozd s po-
sebnim namenom z zakonom, in (med 
drugim) določijo tudi območja gozdov s 
posebnim namenom, kjer je izjemna po-
udarjenost funkcij gozdov v širšem ali 
lokalnem interesu, ter določijo območja, 
362 Gozd V 53, 1995 
pomembna za ohranitev prosto živečih 
živali. S tem so dani temeljni okviri pro-
storskemu planu (krajinskemu načrtu) ozi-
roma v njegovem okviru npr. načrtom 
varstva naravne dediščine. 
V lovskogojitvenem načrtu območja (12. 
člen) se v skladu z zakonom na podlagi 
ugotovljenih bioloških kazalnikov uskla-
jenosti divjadi z njenim okoljem in ob 
upoštevanju usmeritev iz splošnih delov 
gozdnogospodarskih načrtov območij dolo-
čijo cilji in usmeritve ter ukrepi za ohra-
nitev populacij divjadi in za zagotovitev 
naravnega ravnotežja med divjadjo in 
okoljem. 
Smernice in dela za sočasno ohranjanje 
in pospeševanje ekoloških in socialnih 
funkcij se določijo celo na detaljni (izved-
beni) ravni v gozdnogojitvenem načrtu po 
posameznih gozdnih ekosistemih oziroma 
njihovih delih (13. člen). Potrebni gozdno-
gojitveni in gozdnovarstveni ukrepi za 
njihovo ohranjanje in pospeševanje (npr. 
biološke pestrosti) pa se lastniku gozda po 
poprejšnjem svetovanju določijo celo v 
od ločbi v upravnem postopku (17. člen). 
Dodatni ukrepi oziroma dela, ki so pot-
rebna zaradi zagotovitve posamezne iz-
jemno poudarjene socialne funkcije v goz-
du, ki ni razglašen za gozd s posebnim 
namenom (npr. ekocelice, habitati), pa se 
določijo s pogodbo med lastnikom takega 
gozda in državo oziroma lokalno skup-
nostjo (46. člen). V pogodbi se določi 
lastniku gozda tudi višina odškodnine za 
zmanjšano lesnoproizvodno funkcijo in 
višina povračila za izvedbo v pogodbi 
določenih del. 
ln nenazadnje, minister, pristojen za goz-
darstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim 
za okolje in prostor, ter ministrom, pri-
stojnim za varstvo naravne oziroma kult-
urne dediščine, predpiše vsebino (ome-
njenih) načrtov za gospodarjenje z gozdovi, 
roke in podrobnejši postopek sprejemanja 
splošnih delov gozdnogospodarskih načr­
tov ter način spremljanja njihovega iz-
vajanja (13. člen). 
2.4 Ohranjanje habitatov 
2.4 Conservation of Habitats 
36. člen zakona o gozdovih določa, da 
se morajo v skladu s splošnimi deli gozd-
Strategija ohranjanja narave in varstva naravne dediščine v gozdu in gozdnem prostoru 
negospodarskih načrtov v gozdovih ohra-
njati oziroma ponovno vzpostavljati habitati 
vseh avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst. 
V gozdovih s spremenjeno sestavo gozd-
nih življenjskih združb se mora postopno 
ponovno vzpostavljati njihova naravna 
sestava. Številčnost populacij avtohtonih 
vrst prosto živečih živali v gozdnem ekaR 
sistemu pa mora zagotavljati biološko 
ravnotežje ter ne sme ogrožati razvoja 
gozda ali preprečevati uresničevanja ciljev 
gospodarjenja z njim. 
2.5 Gozdovi s posebnim namenom 
2.5 Forests of Special Purpose 
Gozdovi, v katerih je izjemno poudar-
jena raziskovalna funkcija, higiensko-zdrav-
stvena funkcija ali funkcija varovanja na-
ravne in kulturne dediščine, se razglasijo 
za gozdove s posebnim namenom (44. 
člen). Gozdovi s posebnim namenom so 
tudi gozdovi na območjih, ki so razglašena 
za naravne znamenitosti po predpisih o 
varstvu naravne dediščine. 
2.6 Naravne znamenitosti in redkosti v 
gozdu 
2.6 Natural Objects of lnterest and Curiosities in 
the Forest 
Naravne znamenitosti oziroma redkosti 
v gozdu oziroma v gozdnem prostoru (44. 
člen) so gozdna drevesa s premerom nad 
120 cm in gozdna drevesa z izjemnimi 
botaničnimi, dendrometričnimi, biotopskimi 
ali oblikovno estetskimi lastnostmi ter deli 
gozda, ki so posebno pomembni za ohra-
nitev posameznih avtohtonih rastlin ali 
prosto živečih živali, in se zavarujejo po 
predpisih, ki urejajo varstvo naravne de-
diščine. Zakon o gozdovih torej na pod-
ročju varstva naravne dediščine uvaja še 
dodatno zavarovano kategorijo naravnih 
znamenitosti oziroma redkosti v gozdu 
(ekocelice, habitati) in zagotavlja njihovo 
varstvo tudi zunaj (večjih) zavarovanih 
območij. 
3 STRATEGIJA OHRANJANJA NARAVE 
IN VARSTVA NARAVNE DEDIŠČINE V 
PREDLOGU PROGRAMA RAZVOJA GOZ-
DOV 
3 A STRATEGY OF NATURE CONSERVATION 
AND THE PROTECTION OF NATURAL HERIT-
AGE IN THE PROPOSAL OF THE PROGRAM 
OF FOREST DEVELOPMENT 
3.1 Splošna izhodišča 
3.1 General Concepts 
Naravovarstveno naravnanost in vsebino 
programa razvoja gozdov določa že zakon 
o gozdovih (7. člen), ki pravi, da se s 
Programom razvoja gozdov v Sloveniji 
določijo nacionalna politika sonaravnega 
gospodarjenja z gozdovi, umeritve za 
ohranitev in razvoj gozdov ter pogoji za 
njihovo izkoriščanje oziroma večnamensko 
rabo. Njegov sestavni del je tudi program 
ohranitve in gospodarjenja z živalskim 
svetom v gozdnem prostoru, kjer se do-
ločijo splošne usmeritve za gospodarjenje 
s prostoživečimi živalmi ter za ohranitev in 
izboljšanje njihovih življenjskih razmer. 
Program razvoja gozdov temelji tudi na 
enajstem poglavju Agende 21, sprejete na 
Konferenci Združenih narodov o okolju in 
razvoju (UNCED) v Riu de Janeiru leta 
1992, ki nalaga državam podpisnicam, da 
pripravijo nacionalni gozdarski akcijski pro-
gram za gospodarjenje, ohranitev in traj-
nostni razvoj gozdov, ki mora biti povezan 
z drugimi rabami prostora. Program raz~ 
voja gozdov torej tako kot zakon o 
gozdovih temelji na načelih trajnosti, 
sonaravnosti in biološke pestrosti, ce-
lovitega ohranjanja in varstva gozdov 
ter njihove večnamenske vloge in rabe. 
3.2 Dolgoročni cilji sonaravnega go-
spodarjenja z gozdovi 
3.2 LongRterm Goals of Close-to Nature Forest 
Managing 
(1) Ohranitev in trajnostni razvoj gozdov 
v smislu njihove biološke pestrosti ter vseh 
ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij, 
med drugim: 
• ohranitev in krepitev bioekološke staR 
bilnosti gozdnih ekosistemov in trajnostno 
ter sonaravne ravnanje z njimi; 
GozdV 53, 1995 363 
Strategija ohranjanja narave in varstva naravne dediščine v gozdu in gozdnem prostoru 
• ohranjanje in vzpostavljanje rastlinske 
in živalske pestrosti ter varovanje redkih 
ali ogroženih vrst in ekosistemov v gozdu, 
pa tudi ohranjanje in vzpostavljanje pri-
mernega življenjskega okolja za vse avtoh-
tone vrste prosto živečih živali; 
• ohranjanje in krepitev varovalne vloge 
gozdov itd. 
(2) Ohranitev naravneqa okolja in eko-
loškega ravnotežia v krajini (krajinske 
pestrosti), med drugim: 
• ohranitev primerne gozdnatosti v vseh 
slovenskih krajinah in preprečevanje drob-
ljenja gozdnih površin; 
• ohranitev, vzpostavitev in oblikovanje 
gozdnih robov ter skupin drevja, posamez-
nih dreves, obvodnega gozdnega rastja, 
protivetrnih pasov in omejkov zunaj gozda; 
• skrb za ohranitev in razvoj naravnih 
ekosistemov nad zgornjo gozdno mejo; 
• skrb za ohranitev in razvoj vodnih 
ekosistemov v gozdnem prostoru itd. 
3.3 Strategija ohranjanja in razvoja goz-
dov v prostoru 
3.3 Strategy of Conservation and Development 
of Forests Within the Space 
Pri usmerjanju razvoja krajine je treba: 
• skupaj z drugimi uporabniki prostora 
izdelati načrte ohranjanja in trajnostnega 
razvoja krajine (krajinske pestrosti) ; 
• izdelati izhodišča in merila za ohra-
nitev nepogrešljivih ostankov gozdov, sku-
pin ter posameznih dreves v krajini, hkrati 
pa je treba zaradi številnih splošno .ko-
ristnih učinkov gozdov preprečevati drob-
ljenje ostankov gozdov v nižinskih predelih; 
• izdelati usmeritve za delo s skupinami 
drevja in posamičnim drevjem zunaj gozda 
ter izdelati predloge za renaturacijo z 
naravnimi prvinami revne kraj ine; 
• na podlagi študij ranljivosti okolja izde-
lati načrte za ohranitev in varovanje eko-
sistemov nad zgornjo gozdno mejo. 
Pri usmerjanju razvoja gozdov s po-
udarjenimi ekološkimi in socialnimi funk-
cijami je treba: 
• preprečiti rabe gozdov, ki bi ogrozile 
trajnostni razvoj gozdov in njihovih funkcij; 
• izdelati prostorske načrte poudarjenosti 
funkcij in določiti usmeritve, ukrepe in 
omejitve za gospodarjenje na območjih s 
364 Gozd V 53. 1995 
posameznimi izjemno poudarjenimi funk-
cijami; 
• izdelati merila za določitev varovalnih 
gozdov in gozdov s posebnim namenom; 
• izločiti posebej vredne habitate za živali 
oziroma predele, ki so posebej pomembni 
za ohranitev biološke pestrosti v gozdu in 
krajini in prilagoditi gospodarjenje z goz-
dom njihovi vlogi; 
• ohranjati in pospeševati naravno se-
stavo in pestrost drevesnih vrst ter upo-
števati naravni sukcesijski razvoj gozdne 
vegetacije; 
• prepuščali ekološko zelo ranljive se-
stoje na ekstremnejših rastiščih naravnemu 
razvoju (razen nujnih sonaravnih sanacij); 
• določiti varstvene režime za izjemno 
poudarjeno dediščinsko-varstveno funkcijo 
in omejitve pri sonaravnem gospodarjenju 
z gozdovi, pri posameznih objektih naravne 
dediščine pa zagotoviti njihovo popolno 
varovanje, itd. 
3.4 Program ohranitve in gospodarjenja 
z živalskim svetom v gozdnem prostoru 
3.4 The Program of Conserving of and Manag-
ing the Ani mal World with in the Forest Space 
Vsaka populacija prosto živečih živali je 
enkraten in neponovljiv genski zaklad 
določenih lastnosti in značilnosti živalske 
vrste, zato jo je treba ohranjati in (ob)va-
rovati v njenem življenjskem prostoru. 
Populacija vsake vrste prosto živeče živali 
in njen življenjski prostor sta neločljiva 
celota, zato naj bo tudi njuno obravnavanje 
celovito. 
Ohranitev vseh prosto živečih živalskih 
vrst in njihovega naravnega življenjskega 
okolja mora temeljiti na kakovostnem na-
črtovanju upravljanja s populacijami kot 
sestavnem delu načrtov za gospodarjenje 
z gozdovi. V kulturni krajini so okrnjeni 
naravni samoregulacijski mehan izmi , s 
katerimi naravni ekosistemi vzdržujejo 
dinamična naravna ravnotežja med vsemi 
svojimi sestavnimi deli, zato je v takih 
okoliščinah nujno človekovo poseganje v 
populacije (lov). 
Posegi v populacije prosto živečih živali 
in v njihovo življenjsko okolje morajo te-
meljiti na analizah stanja vegetacije in 
živalskih populacij, zato je treba zagotoviti 
Strategija ohranjanja narave in varstva naravne dediščine v gozdu in gozdnem prostoru 
redno in celovito spremljanje (monitoring) 
njihovega stanja. Za ohranitev pestrosti 
živalskega sveta je potrebno ohranjanje in 
pospeševanje raznovrstnosti narav1_1e zgrad-
be gozda, zlasti ohranjanje plodonosnih 
drevesnih in grmovnih vrst ter ustreznega 
števila sušic in drevesnih dupel. 
Za naravovarstvene namene naj se 
dosedanje površine gojitvenih rovišč vklju-
čijo v načrtovana zavarovana območja, v 
skladu s priporočili Mednarodne zveze za 
ohranitev narave (IUCN), ki državam pri-
poroča, naj posebej zavarujejo 11 - 13% 
površine za ohranitev življenjskega pro-
stora prosto živečih divjih živali. 
3.5 Varstvo voda v gozdnem prostoru 
3.5 Water Protection With in the Forest Space 
Zaradi velike gozdnatosti v Sloveniji, 
blagodejnega vpliva gozda na vodne raz-
mere in dejstva, da v gozdu izvira večina 
naših vodotokov, ima gozd izjemno po-
membno vlogo tudi pri preskrbi z vodo, pri 
uravnavanju vodnega odtoka in pri vplivu 
na vodo kot biotop za številne oblike 
življenja. 
V gozdnem prostoru bi se zato javna 
gozdarska služba v prihodnje morala 
vključiti v (sonaravne) upravljanje in 
gospodarjenje z vodo in vodnimi eko-
sistemi kot enakopravni soudeleženec. 
3.6 Varstvo naravne dediščine v gozd-
nem prostoru 
3.6 The Protection of Natural Heritage Within 
the Forest Space 
V gozdu je veliko redkih ekositemov in 
posameznih vrst, ki jih je treba posebej 
varovati. Gozdarstvo je z oblikovanjem 
gozdnih rezervatov in varovalnih gozdov 
ter z izločitvijo posebno pomembnih habita-
tov za prosto živeče živali že opravilo 
pomembno nalogo. 
Ker so gozdarski strokovnjaki dobro 
ekološko izobraženi in so ustrezno te-
rensko organizirani, je smotrno, da se 
varstvo naravne dediščine in uprav-
ljanje zavarovanih območij v gozdnem 
prostoru, v skladu s strategijo varstva 
narave, v operativnem pogledu zaupa 
tudi javni gozdarski službi. Takšno je 
tudi priporočilo Državnega zbora RS z dne 
29. 6.1995. 
Najpomembnejše usmeritve: 
• zagotovitev popolnega varstva gozdnih 
rezervatov (zakonska zaščita in po potrebi 
odkup); 
• zagotovitev popolnega varstva gozdov 
l. in 11. kategorije po IUCN in razglasitev 
za gozdove s posebnim namenom; 
• ureditev evidenc s področja naravne 
dediščine v gozdnem prostoru; 
• določitev površin varovalnih gozdov in 
gozdov s poudarjeno naravovarstveno in 
ekološko vrednostjo ter izdelava strokovnih 
podlag za njihovo zakonsko zaščito; 
• izločitev manjših površin gozdov (eko-
celic, habitatov) in posameznega drevja z 
namenom ohranjanja in povečevanja bio-
loške pestrosti gozdnega prostora; 
• sodelovanje gozdarstva pri izdelavi 
strokovnih in zakonskih podlag za raz-
glasitev naravnih parkov in drugih zava-
rovanih območij; 
• izdelava programa za vključitev Zavo-
da za gozdove Slovenije v izvajanje ope-
rativnih naravovarstvenih nalog v gozdnem 
prostoru ter v upravljanje zavarovanih 
območij (v skladu s sklepom Državnega 
zbora RS). 
3. 7 Lastništvo gozdov 
3.7 Ownership of Forests 
Zaradi javnega interesa za ohranitev in 
razvoj gozdov in njihovih funkcij želi država 
povečevati delež javnih gozdov predvsem 
tam, kjer so splošno koristne funkcije po-
sebno poudarjene (varovalni gozdovi in 
gozdovi s posebnim namenom - gozdni 
rezervati, gozdovi v osrednjih območjih na-
rodnega parka in gozdovi, ki so razglašeni 
za naravne znamenitosti, rekreacijski goz-
dovi v okolici mest, gozdovi v okolici vodnih 
virov itd.). Država si bo zato prizadevala 
za postopen odkup teh gozdov (posebno 
rezervatov, gozdov v parkih in naravnih 
znamenitosti), poleg tega pa bo iz prihod-
kov (rente) od gospodarjenja odkupovala 
tudi lesnoproizvodne gozdove, s čimer se 
bo postopno povečeval delež javnih gozdov. 
GozdV 53, 1995 365 
Strategija ohranjanja narave in varstva naravne dediščine v gozdu in gozdnem prostoru 
3.8 Načrtovanje sonaravnega gospo-
darjenja z gozdovi in gozdnim pro-
storom 
3.8 The Planning of Close-to Natural Managing 
of Forests and Forest Space 
Program razvoja gozdov v Sloveniji do-
loča, da mora biti vsebina prostorskih delov 
gozdnogospodarskih načrtov, ki je opre-
deljena v zakonu o gozdovih in v pod-
zakonskih predpisih, obvezna strokovna 
podlaga kraj inskim načrtom in drugim 
načrtom s področja urejanja prostora. Na 
ta način bi bi la lahko tudi pri urejanju 
prostora celovito upoštevana izhodišča 
trajnostnega razvoja in ohranjanja naravnih 
virov. 
3.9 Ohranitev in razvoj kmetij in po-
deželja 
3.9 Preservation and Development of Farm s and 
the Countryside 
Pri določanju ciljev in ukrepov za gospo-
darjenje s kmečkimi gozdovi je treba upo-
števati, da je gozd del kmetije, zato mo-
ramo na kmetijo gledati celostno in pri tem 
upoštevati ekološki, socialni in gospodarski 
vidik ter kmetiji priznati njeno vlogo pri 
vzdrževanju kulturne krajine. Na kmetijah 
je treba med drugim pospeševati razvoj 
storitvenih dejavnosti, povezanih z gozdom 
ter privlačnostjo gozdnate krajine in po-
deželja (npr. ekološki turizem, turizem na 
kmetiji ipd.). 
3.10 Naloge javne gozdarske službe 
3.10 The Tasks of the Public Forestry Service 
Javna gozdarska služba skrbi za ohra-
njanje in sonaravne usmerjanje razvoja 
vseh gozdov v Sloveniji , ne glede na 
lastništvo. Zaradi njene strokovne uspo-
sobljenosti za sonaravne gospodarjenje z 
obnovljivimi naravnimi viri ter njihovo ohran-
janje in teritorialne organiziranosti je smo-
trno, da opravlja tudi naloge s področia 
varstva narave. Naloge javne gozdarske 
službe je zato treba v sodelovanju s služ-
bami za varstvo narave tudi formalno 
razširiti na področje operativnega naravo-
varstva in na upravljanje zavarovanih ob-
366 GozdV 53, 1995 
močij . Zagotoviti pa je vsekakor treba 
zadostno proračunsko financiranje javne 
gozdarske službe v njenem optimalnem 
obsegu, vključujoč tudi dodatna sredstva 
(in kadrovsko okrepitev) za opravljanje 
dodatnih nalog s področja naravovarstva. 
Zavod za gozdove Slovenije bi tako kot 
samostojni javni zavod delno financiralo 
tudi Ministrstvo za okolje in prostor. 
3.11 Inšpekcija v gozdovih in gozdnem 
prostoru 
3.11 Inspection in Forests and in the Forest 
Space 
Zaradi zagotovitve enotne obravnave 
nedopustnih primerov ravnanja z gozdom 
mora biti inšpekcijska služba oblikovana 
celovito (skupna gozdarska, lovska in 
ribiška inšpekcija) in skupaj z inšpekcijo v 
okviru ministrstva za okolje in prostor 
nadzirati ves naravni prostor. Doseči je 
treba, da bi inšpektor na terenu hkrati 
opravljal gozdarski, lovski, sladkovodni 
ribiški in naravovarstveni nadzor v gozd-
nem prostoru in ga za to ustrezno dodatno 
izobraziti. 
3.12 Gozdarsko izobraževanje in kadri 
3.12 Forestry Education and Trained Special-
isi s 
Strokovnjak javne gozdarske službe 
mora biti usposobljen za sonaravno usmer-
janje razvoja gozdov in celotne gozdnate 
krajine, za gospodarjenje z ekosistemi nad 
zgornjo gozdno mejo, za gospodarjenje z 
divjadjo in drugimi prosto živečimi živalmi, 
za varstvo naravne dediščine in za uprav-
ljanje zavarovanih območij. za revitalizacijo 
degradiranega sveta, za razvijanje okolju 
prijaznega turizma in rekreacije na prostem 
ter za naloge na področju urbanega goz-
darstva. 
Za uspešno uveljavitev doktrine sona-
ravnega gospodarjeja z obnovljivimi na-
ravnimi viri in njihovega ohranjanja tudi na 
drugih področjih bi bilo nujno organizirati 
tudi podiplomski študij (specialistični, ma-
gistrski, doktorski in postdoktorski) kot 
interdisciplinarni študij. Prav tako pa bi bilo 
potrebno tovrstno usmeritev tudi zunaj 
Strategija ohranjanja narave in varstva naravne dediščine v gozdu in gozdnem prostoru 
gozdarstva uvesti že na dodiplomski ali 
celo na srednješolski stopnji izobraževanja. 
Brez tega temeljne usmeritve na tem 
področju, čeprav so zapisane v. konven-
cijah, resolucijah in strategijah (biološke in 
krajinske pestrosti) še dolgo ne bodo 
uresničljive. 
3.13 Raziskovalna dejavnost v gozdar-
stvu 
3.13 Research Activities in Forestry 
Raziskovalna dejavnost v okviru ciljnega 
programa GOZD v celoti podpira pred-
stavljeno strategijo, saj temelji na na-
slednjih temah: 
• sonaravne gospodarjenje z gozdovi, 
kakovost drevja in lesa v sonaravne gra-
jenem gozdu; 
• gozdni rezervati, biološka pestrost 
gozdnih ekosistemov, prosto živeče živali 
v gozdnem ekosistemu in krajini; 
• celostni informacijski sistem in inte-
gralni monitoring gozdnih ekosistemov, 
proučevanje vloge in pomena energijskih 
tokov v gozdnati krajini; 
• krajinsko-ekološka tipizacija gozdnate 
krajine in vloga gozda v (re)vitalizaciji kul-
turne krajine, narava in zakonitosti funkcij 
gozda itd. 
3.14 Sistem financiranja v gozdarstvu 
3.14 Financing System in Forestry 
Naravnanost gozdarskega dela prora-
čuna je usklajena s strategijo sonaravnega 
gospodarjenja ter ohranjanja in varstva 
gozdov (narave). Program razvoja gozdov 
na podlagi zakona uvaja celovit sistem 
financiranja oziroma sofinanciranja iz pro-
računa. Poleg sredstev za javno gozdarsko 
službo zagotavlja sredstva za sofinan-
ciranje ekološke in socialne vloge gozdov, 
povračila za zmanjšanje donosov iz varo-
valnih gozdov in gozdov s posebnim name-
nom ter prispeva lastnikom gozdov k 
stroškom gospodarjenja z gozdom. 
Država tako v celoti financira zlasti dela 
za preprečevanje ali zmanjšanje negativnih 
motenj v delovanju gozda in dela v varo-
valnih gozdovih v hudourniških območjih, 
sofinancira pa gozdnogojitvena in gozd-
novarstvena dela ter dela za vzdrževanje 
življenjskega okolja prosto živečih živali, 
nego (redčenje) gozda, sonaravne pre-
mena gozdov v zasebnem sektorju itd. 
Višina sofinanciranja narašča z vrsto ukre-
pov (ukrepi, ki več doprinesejo k izboljšanju 
pestrosti gozdov, imajo večji delež sofi-
nanciranja) in s poudarjenostjo funkcij 
gozdov (kjer je npr. dediščinsko varstvena 
funkcija izjemno poudarjena, je delež sofi-
nanciranja višji). Sistem financiranja se 
izvaja na podlagi programa vlaganj v 
gozdove, ki ga pripravlja in koordinira 
Zavod za gozdove Slovenije, ter zago-
tavlja, da se lahko uresničuje na ravni 
posameznih lastnikov gozdov. 
Delež proračuna za uresničevanje pro-
grama trajnostnega in sonaravnega raz-
voja ter ohranitve gozdov, vključno z vzdr-
ževanjem gozdnih cest, v letu 1995 znaša 
le 0.11% proračuna RS (0.03% BDP), kar 
pa je šele slaba tretjina optimalnega pro-
grama (0.37% proračuna oziroma 0.09% 
BDP), ki naj bi ga uresničili v letu 2000. 
Glede na optimalni program pa bi bilo že v 
letu 1996 potrebnih najmanj 40% pro-
računskih sredstev več kot v letu 1995. 
Uresničenje programa razvoja gozdov, ki 
ga bo predvidoma še letos sprejel par-
lament, pa je v materialnem smislu vse-
kakor odvisno od splošne strategije in 
prioritet trajnostnega razvoja in ohranjanja 
biološke pestrosti v Sloveniji, ki pa je, žal, 
še nimamo in je gotovo še nekaj časa ne 
bomo imeli. 
4 SKLEP 
4 CONCLUSION 
Večina slovenskih gozdov in gozdne 
krajine je relativno zelo dobro ohranjena. 
Po merilih IUCN zadostuje pogojem od 4. 
do 6. kategorije varovanja. Nekateri stro-
kovnjaki celo menijo, da bi lahko kar večino 
Slovenije uvrstili v te kategorije varovanja. 
Intenziviranje kmetijstva pri nas namreč 
doslej še ni povzročilo takšnih veliko-
površinskih posledic v smislu siromašenja 
biološke pestrosti, kot se je to zgodilo 
marsikje po Evropi. S stališča kriterijev bi 
bila torej mogoča (formalna) razglasitev 
Gozd V 53, 1995 367 
Strategija ohranjanja narave in varstva naravne dediščine v gozdu in gozdnem prostoru 
teh zavarovanih kategorij (zavarovanih 
območij) na večjem delu površine Slo-
venije. 
1 OO-letna tradicija sonaravnega gospo-
darjenja in ohranjanja gozdov ter naravo-
varstva v gozdarstvu, izločeni gozdni rezer-
vati (ca.1 0.000 ha), med njimi tudi pra-
gozdovi, izločeni varovalni gozdovi (59.000 
ha), precejšnja ohranjenost in pestrost 
vseh drugih gozdov, "novi" zakon o gozdo-
vih in predlog programa (trajnostnega) 
razvoja gozdov, dajejo gozdarstvu značaj 
naravoohranjevalne in naravovarstvene 
dejavnosti. Javna gozdarska služba v 
Zavodu za gozdove Slovenije bi zato lahko 
zelo racionalno, kot obstoječa naravo-
ohranjevalna služba, opravljala tudi neka-
tere dodatne operativne naravovarstvene 
naloge, skladno s priporočilom Državnega 
zbora RS. Vendar pa bo potrebno dodatne 
naloge (razširitev njene dejavnosti) tudi 
formalizirati v zakonu, kajti za zdaj ostajajo 
Zavodu za gozdove Slovenije le naloge s 
področja varstva naravne (irr kulturne) 
dediščine, določene v zakonu o gozdovih. 
LITERATURA 
1. IUCN-CNPPA 1994: Pa rks for life: Action for 
protected areas in Europe, IUCN, Gland, Švica in 
Cambridge, V. B. 154 s. 
2. Pan-European biological and landscape di-
versity strategy, osnutek, Economic and Social 
Council, 30 s. 
3. Predlog Programa razvoja gozdov v Sloveniji 
-druga obravnava, Poročevalec št. 6/95, z Amand-
maji Vlade, maj 1995 
4. Strategija varstva narave v Sloveniji (v. 
2.0), 1994, MK, ZVANKD, Ljubljana, 1994, 35 s. 
5. UNEP, 1992: Convention on Biological Di-
versity, (5 June 1992), Rio de Janeiro, 24 s. 
6. Ustanavljanje in upravljanje naravnih parkov 
v Sloveniji. MOP, UVN, 1995,12 s. 
7. WAI , IUCN, UNEP,1992, Global Biodiversity 
Strategy, 244s. 
8. Zakon o gozdovih (Ur. l. št. 30/93) 
9. Zakon o naravni in kulturni dediščini, Ur. 1. 
SAS, čt. 1/81 
Foto Lado Kutnar: Smrekova draga v Trnovskem gozdu 
368 Gozd V 53, 1995