Pes.
(Ruski spisala K. A«lein»tjpva: poslovenil A.  iteroe.)
il je jasen, rnrzel dan meseca grudna. Na Nevskem pvo-spektu r) so bile izložene za stekli velikih trgovskih zalog drage a krasne drobnosti. Vse polno ljudij je hodilo po ulicah. Tii prideta dve deklici v visokih ovčjih čepicah in se ustavita pri  prodajalnici  evetic z razkošnim zelenjem vin krasnimi cvetovi.   Mimo pride guvernanta2) z dvema ^, majknima otrokoma pred seboj. Kakor ogenj so žarela od mraza mehka ličeea otrokoraa. Dospela sta do sladčičarnice.3) Iz oken so gledali kaj vabljivo ukusni pirožki,  konfekti,  razno pecivo,  pre-' krasno izdelana vaška hišica od sladkega kruha, s slamo pokrita, posuta s sladkornim snegom, z lesenimi vratci,  z navesami in ) oboknicami pri oknih.   Otroka se obrneta,  povesta nekaj guver-
nanti in vsi trije stopijo v sladčičarnico. Veselo se kreta mladina po Nevskem in raduje jasnega solnca. Oelo starčki se opogumijo iu veselo zro njihova zgubančena lica izza privibanega bobrovega ovratnika. Sani škripljejo po gladkem snegu, kraguljčki srečajočih se konk4) zvonkljajo, glasno sopejo dirjalci, katero naglo gouijo po ulicah. Povsod je blesk in gibanje.
Na oglu ulic baš na pragu pred cerkvico ustavil se je rujav psiček, kateremu* so se zapletale dolge. suhe noge. Bojeee se je oziral na vse strani, pogosto počenil na koščeni zadek, vsak trenotek pričaknjoč, da ga sune kdo mimogredočih. Eaz-mišljeuo je pogledaval pred se, očividno si ni upal iti s stopnic ter se pomešati v množico. Suha rebra njegovega dolgega telesa so bila pokrita z dolgo rujavo dlako ter so strlela iz obeb. bokov; rep je bil plašno povešen raej suhima zadnjima nogama, gobček se je podaljšal, ušesi se povesili, oči so giedale boječe, tožno. Tresoe se po vseni svojem suhem telesu, odloči se naposled vender, iti s stopnic. Plaho se ozirajoč prehodil je ulice in se ustavil pri prvej prodajalnici.
Na širokih podoknicah so bile razpoložene razne ukusne stvari, reeimo: tolste klobase, mastni jeseter, okajene ribice v pletenih košaricah; zopet različne druge ribice so visele z repi nizdolu ob oknu. Na vse to je pogledal skozi steklo rujavi psiček in užalostilo se je v njem pasje srce: oko vidi, a pod zobe ne pride nič. Sicer se pa še ni osrčil, obrnil se in šel dalje. Ko ide nekaj korakov naprej, ustavi se novič pred durmi neke zaloge. Šivoko se vazpahnejo vrata in debela gospa stopi na nlice z velikimi zavitki v obeh rokali.
Jedva je gospa izstopila, takoj so se zaprla težka vrata za njo.
') Nevski prospekt — glavne uliee v Petrogradu.
2) Guvernanta = ženska, ki se najemlje v drožino, da nei in vzgaja otroke.
s) Sladeiearnica — vrsta pekov za iinorite Ijndi. kjer se prodajajo poslašeeni pirožki. kon-fekti in razne slaščice.
4j Konka = toz z vpreženimi konji, ki teče po relsih, položenih po ulicah in prevaža ljudi na razne kraje mesta za majhno plaoilo.
—¦< 27 *—
Nu, rujavemu psičku je jelo dišati nekaj omotno ukusnega iz prodajalnice. Zacvilil je tihoma, tešči, lačni želodček ga je zabolel in še celo v glavi se mu je jelo sukati. Pozabivši svoj prejšnji strah, hiti na vse kriplje, da bi dohitel gospo z zavitki. Vže je bil blizu nje, vže je zaduhal ukusni duh neke niastne, užitne stvari, kar skoči nagloma nanj — Kog si ga vedi odkodi — visok, dolg, gladek pes; siva dlaka se sveti na njem, ušesi mu stopati po konci, gleda gosposko in resno. Pritekel je in se ustavil ter pomahaval z repom, ki je bil dolg, kakor paliea. Eujavi psiček počene s svojim suhim životom na mrzli kameni tlak ob hišah in tako po-korno, tako ponižno, tako žalobno gleda surovemu psu v njegove tope okrogle oči, da je ta takoj — morda se je sramoval — mahnil z vepom. odšel od njega in stekel za gospodarjem, da bi ga dohitel.
Ko psička popusti strah, izgubil je vže izpred očij ono gospo z mastnirai zavitki. Sicer bi se ne drznil teei za njo. ali jedel bi rad, tako zelo bi rad kaj jedel . . .
In psieek jame gledati vsern šetalcem v oči.
Tu gresta dve gospe v črnih barhantnih kožušekih, v lepih visokih čeveljčkih, gresta skupaj in se razgovarjata tako prijateljsko in veselo, še celo smejeta se. Rujavi psiček stopi k jednej izraej njih, jame se plaziti okolo barhantnega roba njenega kožuha ter laskavo in žalostno gledati v njene oči. Skače okolo nje in nekoliko pred njo, in jej gleda v lice z žalobnim, prosečim očesom, toliko, da ne reče: dajte mi vender kaj jesti. Glejte, kako sem laeen! Nii gospe gresta naprej, veselo se pogovarjata ter niti ne opazita ubogega psička, ki leta okolo njih.
Nekolikokrat se jima psiček zagleda v oči — a nič se ne kaže! Koneno za-ostane nekoliko za njitna, pogleda po miinoidočih in potem se odloči še jedenkfat poskusiti svojo srečo. Da-si se omenjeni gospe ne brigata zanj, vender ga ne preganjata in ne bijeta, vsaj to je dobro; nii drugi, sam Bog si ga vedi, kako grdo bi ga gledali, če bi se jim upal blizu.
Psiček pribeži zopet od zadej in zadene se z gobčkom v mehko barhantno obleko, potem utakne vso glavo skozi, — gospe se umakneti. Grbasti psiček se urine ves mej njiju ter hoče s prosečim očesom pogledati jima v oči. ali nagloma zakričita obe gospe in skočita druga od druge. Psiček se ustraši ter skoči s ka-menitega tlaka, a gospe se zopet združita. Jedna izmej njiju se ozre se studom na psička ter reee: nPej, kako zopern pes je to! In da meščani kaj takega gledajo in pripiiste?" Ker si psiček ne upa stopiti več na karaeni tlak, zbeži ob strani dalje. Beži mimo izvozčka. ki je teptal poleg svojih sank ter si grel od raraza otrpli nogi. Izvozček ugledavM psička, zavihti bič, da bi ga oplazil po koščenem. boku; nu pogledal je natančneje, premislil se, povesil roko ter nadalje korakal pri sankah. Psiček zavije zopet na kameni tlak ter se jarae sukati okolo nog dveh časni-karjev, ki sta se ustavila poleg pekarije. Oasnikarja ga gledata ter nič ne rečeta. Psiček čaka, eaka, pogleduje jima v oči, a kaj bi mu mogla dati? Morda časo-pisov? Tega psičku pač ni treba.
Psieek beži dalje. Tu ga doideta dve hitro stopajoči deklici, osem, devet let stari; prva ima kožušček z belim, druga s sivim obšivom, a roke so jima skrite v inajhnih, lepih muftah. Psiček jima pogleda v o6i in zdelo se mu je, da imata dobra in mila otročja obrazka.
3*
Opogumni se in teče za njima. Gleda jiraa v Iice s svojim umnirn, otožnim pogledom, in celo solze mu plavajo v oeeh.
Opazivši psička, ustrašita se deklici in se mn izogneta. Psiček se strese in zbeži od njiju, vzdigne Se više svoj grbasti hrbet ter se bojeee ustavi pri odprtih vratih visoke bele hiše.
Deklici prideta mimo psička, ozreta se in zasrnili se jima.
,,Kako ubog, suh pes!" reee prva.
,,Da," — reče druga — prav nstrasila sem se ga.
,,'Ko bi imeli se seboj košček mesa ali vsaj kruha. dali bi ga nbogej živali. da bi jedla" —¦ reče prva.
MDa," — odgovoii druga.
»Jaz utaknenu jutri v žep košček pirožka," reče prva.
Deklici otideta, a psieek se vedno stoji nasproti vi-atom ter žaTostno gJeda v velik. prazen dvor. Naposled inu prežene glad ves strah in psiček se odloči iti v ptuj dvor in si ondii poiskati kako stvar, da jo povžije, bodi si vže suho črevo od klobase. ali košček surove skorje, katero je kdo vrgel slučajno skozi okno. Kakor bi trenil, zgine na dvor ter se plazi boječe ob straneh hiše. da bi izvohal. bodi-si tudi kako ostudno stvar, s katero bi utolažil mučni glad v svojem praznem želodci. Ali vse zaman: dvornik pri tej hiši je bil jako nataneen človek, in nje-govo dvorišče je bilo snažno in čisto pometeno, da bi se niti treska ne dobila v nobenem oglu.
Nesrečni psieek sklone otožno svoj gobček ter povesi rep. Vrne se zopet na ulice. Tu stopi nek deček skozi vrata z drvmi v naročji; ko ugleda ptujega psa na svojem dvorišči, razjezi se, vrže hitro drva na tla, zagrabi debelo poleno, zamahne in je vrže na grbasto žival, ki se trese od gladi in mraza. Pes se zgrudi pod udareem, žalostno zacvili in se vleče iz dvorišča hj'6m, s prebito zadnjo nogo. Defek pogleda za njim, molče pobere drva ter izgine skozi druga vrata.
Rujavi psiček prišedši na ulice, jame se zopet plaziti niej ljudmi. vedno z ono goreco prošnjo v otožnih, zdihujočih oeeh. Ljudje so zadovajo ol> psička. ustavljajo in umikajo se mu, ter hodijo dalje.
,,Kako suha žival!" omenila je glasno neka žena ter se ustavila za trenotek pred njim. »Kako nespametni so vender gospodarji: psa imajo, pa mu ne dadojesti!"
In žena je zmajala z glavo.
,,In če bi stekel od gladi, koliko Ijudij bi bilo nesrečnih po tej grdobi!" pristavila je še žena in šla hitro svojim potom.
^Tetka. vsaj skorjico!" rekel bi jej spremljajoči jo pes, ko bi znal govoriti.
Tii stopi prikazček iz prodajalnice, zadene ob psička, ustavi se ter ga silno brcne v bok s konceni svojega erevlja. Psicek se strese, omahne z vsem svojim suhim telesom na strau, britko pogleda za prikazčkom ter se splazi k bližnjej hiši. Tresoč stiska se tam ob izstopku sosednje stene.
Mimo njega pride dekliea, preprosto oblečena. Pogleda na ubogo žival, ozre se na levo in desno ter išče nečesa z oemi. Še jedenkrat se ozre po psu, preide hitro ulice ter zavije za bližnji ogel.
Ta dekliea je vže dolgo sledila za nesrečnim psičkoni in videla, kako ,je uboga žival s prosečimi očmi pogledavala v obraz mimogredočim: umela je. da jih
pes prosi kruba — to se mu je videlo iz njegovih umnih, otožnih očij. Dvakrat ,je šla detlica rnimo šetalcev iu prišla blizu psa. ali psiček, kakor navlašč, ni obrnil glave proti njej, nego šel je in gledal v oči tem. kateri se zanj prav nie niso zmeuili. Glasno poklicati psa ali še celo hiteti za njim, to je bilo deklici neprijetno, — bala se je, da bi je Ijudje ne začeli gledati, ali za psa jej je bilo vender le žal.
Videla je, kako se je pes ustopil pred odprta vrata, kak6 je gledal v dvo-rišče in kako je naposled smuknil skozi vrata.
nNu, bode vže našel kaj, da bode jedel," mislila si je deklica in šla naprej . . . Ali kmalu je bil psiček zopet zunaj in se jel mešati raej noge šetalcev, samo da je zdaj vedno izmikaval zadnjo nogo. Dekliea je šla zopet za njim in videla. kako ga je sunil prikazček s erevljem v njegove suhe kosti. in kako se je ubogi psiček stiskal tresoč se ob izstopku stene.
Na drugem oglu je bila pekarija. Deklica prekodivši ulice, stopila je tii noter in vže na pragu zaklicala:
nDajte mi za kopejko črnega kruha!"
Pekar vrže na tehtnieo kos suhega kruha, stehta ga in hoče zaviti v papir.
,,Ni treba," reče deklica. položi kopejko na mizo. vzame kruh in hiti iz pe-karije. Ko preide nlice in dospeje na ono mesto, kjer je ubogi psieek stal stiskaje se ob steno, vže ga ni bilo več tam. Deklica pogleda naprej, pogleda nazaj, — a nikjer ga ni bilo! Gre nekoliko korakov dalje. zopet se ustavi, pogleda nazaj, pogleda po ulicah, — pes se je izgubil, in ravno sedaj! In dolgo je hodila deklica in gledala, kje bi dobila ubogega psička, iu očitala si je. da se je obotavljala ter ni vže poprej dala ubogemu lačnemu psu zalogaj kruha.
Šla je mimo neke prodajalnice in se ustavila nehote pred okiioni: prelepo ovratno okrasje iz dragocenih kamenov, podobnih demantom, ležalo je na črnej barhantnej blaziniei in se iesketalo v vseli barvah mavrienih. Miiogo uhanov in spon, dragocenih in umeteljno narejenih. čisto zlatih in z dragoeeuimi kameni. udelanimi v zlato, razloženo je bilo po barhantn. Tu so tudi igle, nataknene v majhno barhantno blazinieo z ndelanimi sinaragdi, domanti, korali. ametisti iri jahonti.
Deklica so zagleda va-njc. Prišla jc nainreu nedavno s kmctov in videla tii prvic-. v svojein življenji tako bliščobo.
,,Ali kaj pomaga. ves dan ne moreš stati pri oknu!" deje dekliea. vzdahnc in gre dalje. Treba jej pohiteti domov. ne zato. ker ima dalee. nii hodi vže dolgo; ne. ne, ustaviti se mora še pri kakej izložbi! Tn tu so se cvetice iii slike, katere iraa ona tako rada.
Psiček pa le ne gre deklici iz spomina: kadar koli se spomne, kakojesuh. grbast. kako ima otožne. rekel bi — skoraj človeške oči. zasmili se jej, tako zelo se jej zasmili.
,,Bodem ga vže kje dobila," misli si deklica. BIn kain neki bi bil šel? Saj se je vedno Ie na tej strani sukal. Daleč ni mogel oditi!" To rekši, neče se več ustavljati pred izložbami, le mimogredoč se še ozira v okna. — Tu je izložba ur. Bog moj. koliko ur! Večje stenske in manjše žepne, šecelozlate! Kako krasna na-rnizna oprava! kako čudovito lepo delo! — A zopet se vrnejo njene misli k ubozemu psičku. — Ubogi, nesrečni psiček! kako je vender zašel v tolpo ljudy v Nevskih
30 >¦¦ —
ulieah? Gospodarji ne morejo biti dobri, ako imajo psa, pa mu ne dado jesti. Tega si niti misliti ne morem, da bi psiček ne imel gospodarja! — Jabolka, grozdje, hruške, jejmina! kako je to vse lepo izloženo, — kar gledala bi! — Pariške steklene ple-tenice! Ne, tu se moram ustaviti!"
Dolgo stoji deklica in radovedno gleda različne, krasne drobnosti; gleda ter se ne raore nagledati in načuditi dosti; kako so vender ljudje bistroumni, da iz-delujejo take uraeteljne stvari.
,,Ne, čas je, da grem," reče nasmehnivši se ter se odpravlja od okna. Nekaj časa gre, zamisli se ter sklone glavo. Nagloma se strese in ozre: takoj za njo stopa nek visok gospod s črno brado in jej potoma nekaj govori. Ona ga ni dobro razumela, kaj je govoril. Ko mu pa še jedenkrat pogleda v oči, prestraši se nje-govega drznega pogleda in se spusti skoraj v jednej sapi h konki, katera se je baš ustavila bila. Ondii se se le odsope in umiri. Konka se jame premikati. ,,Kje neki bode prenoeil ta nesrečni psieek?" misli si dekliea ter gleda skozi okno naglo drdrajoče konke. — ,,Ali se ga bode kdo nsmilil? In, zakaj ga nisem poklicala takoj, ko sem ga ugledala, zakaj se mu nisem dobrikala in ga vzela s seboj?" In deklici se je jel nbogi psiček tako smiliti, da se jej je oko zasolzilo. Mislila si je: psiček utegne priti na kak samoten kraj in ondu ga bodo pobili s kamenjem kaki hudobni dežki sebi v zabavo, in ščuvali bodo nanj pse. Konka zvoni in zvoni z zvončkom; guga se, ropoče na prehodih in ovinkih s kolesi. Tii! zdaj smo doma. Konka se ustavi. Deklica izstopi: tu je njen dom, tu stanuje. Deklica hiti gori. stopi v malo, ozko sobico z jednim oknom, sleče kožušček in se vrže na posteljo. Danes je tako trudna . . . Pouk, ki ga dobiva v mestu je sicer po eeni, a hoditi mora dalec! Trudna je, v glavi se jej vrti.  ,,Ta neprijazni gospod, kaj neki je liotel?"
In vender. kako lep je Petrograd! Vse je živo, vse se blesti! Zdajci se na-gubanči dekliei čelo, treso in odpirajo se jej bledi ustnici. Tiho vzdihuje, a izpod dolgih njenih trepalnic se udero debele, grenke solze.
0 6em neki sauja? — Bog si ga vedi! Morda sanja o rodnej priprostej hišici v samotnej vasici; o majhnem senčnatem vrtci, polnem prijetne vonjave belo-rožnih listkov cvetočih jablan; starka-mati bega od jutra do večera za gospo-dinjstvom; inali bratci, sestre in . . . in njihov zdravi. kodrasti Žucka, vedno tako zadovoljen, vesel, laskav, ki zarohni s silnira in glasnim lajanjem. če se le ptuj človek približa njihovemu malemu zelenemu vaškemu domu . . .
Stemilo se je. Po ulieah so prižgali svetilnice. Zablestela so stekla izložb, zaigrale so v raznobojnej ]uči dragocene drobnosti, izpostavljene po oknih.
A rujavi psiček je le še bežal in bežal dalje. Na mostu sreča dečka. ki nese metle v rokah. Deček ugleda psička vže iz daleč in si misli napraviti ž njim zI6bno šalo. Gledal je na stran in se delal, kakor bi se niti ne zmenil zanj. Ko se pa psiček približa k njemu, nagloma zakriči, zažvižga in jarae mahati z metlami po ubogej, plašnej živali. Psiček se valja in brea onemoglo z nogami. Deček se smeje. Potem si naloži metle zopet na rarao ter otide kakor bi se ne bilo prav nie zgodilo.
Psiček, onemogel strahu, gladi in mraza, zbere vse svoje moči, beži preko mosta in zavije iz sovražnib. mu ulic na levo. Pri nekej prodajalnici se ustavi, ker čuti, da ga zapuščajo raoči. Nekaj posebnega se je zgodilo ž njim: majal se
je ua vseh štirih uogah; noge so se mu šibile in omahnil je na mrzli kauieni tlak. fl Zavedel se je še le tedaj. ko je nekaj hudo udarilo na njegova ušesa in prišel mimo njega nek gospod, cokljajoe z visokimi vrhnjimi črevlji. Nn, odkod tako prijeten in ob jednera mučno vabeči dnh? Psiček se strese po vsein telesu in odpre oČi. Gospod je šel mirao in nesel se seboj pod pazduho nekaj v bel papir zavitega. Od tod torej ta prijetni duh! Prvi trenotek je mislil psiček skočiti in teči za gospodom. ali premislil si je: saj ,je vže skušal ganiti Ijudi, in s kakim uspehom Psiček vzdihne globoko, globoko, po človeško rekel bi iu — zopet zatisne trudne oči.
Gospod je vže otišel, njegovi koraki so utihnili v mrzlem nočnem zraku. Nu, ta prijetni duh ne da psičku pokoja! Zopet odpre oči iu obrne gobček. In nakral opazi, da je na oknu, pod katerira leži, razloženo ranogo, muogo ukusiiih stvarij: cele vrste tenkih klobas, razobešenih na oknih, a na belej skledi ob strani eela prašičja glava; v istej vrsti prekrasna gos in mnogo ranogo drugih ukusnih jedil.
Psiček je pozabil, da je v oknu debelo steklo in skočil je z vso močjo vanj, zadel z glavo in besno prasnil po steklu s svojimi suhimi, umazanimi uogami.
Naglo so se odprla vrata od prodajalnice in skozi nje skočilo je na ulice nekoliko prestrašenih prikazekov. Skočili so k psičku, upili so in ga suvali. Sreča, da ni nobeden izmej prikazčkov utegnil vzeti palice s seboj! Ko se ubogi psiček zopet zave, zbere vse svoje moči ter se vleče na drugo stran ulic, kder izgine v nočnej traini.                                                                                 (Konee prihodnjie.)