Štajerske vesti. —š— Ubegli kaplan, Kaplan Mihael Golob v Novi cerkvi pri Celju je okloiutal in osuval na neki plesni veselici godca Kranjca, ker ni godel, kot so želeli cestiti gospod. Kaplaa je zdaj v preiskavi zaradi hudodelstva javnega nasilstva in prestopka lahke telesne poškodbe. Golobu pa ne diši sodni ričet, jo je pa pobrisal neznano kam. Pravijo, da je šel delat pokoro v neki samostan, kjer so pribežališca za take in enake ljudi. —š - Odbor društva »Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermarks" naznanja svojim članom: Karel Stark, nadučitelj v pokoju v Gradcu, je dne 26. marca t. 1. umrl (99. smrtni slučaj, 1. v tem letu). Glasom § 3. a društvenih pravil je treba tekom enega meseca plačatt posmrtni donesek 2 K. —š—Iz mariborskega učiteljišča. Pi- šejo nam: Gotovo še slovenska javnost ne pozna človeka. ki se je zaklel. da iz- trebi iz tukajšnjega moškega učiteljišča Slovence. Ta gospod je dr. Fritz No- votny. Da doseže svoje velikansko kul- turno delo, se poslužuje raznih sredstev. V prvi vrsti je omeniti njegovo do skraj- nosti nepravično ravnanje proti svojim slovenskim gojencem. Posebno Slovenci četrtega letnika občutijo vso silo tega za- grizenega zatiralca. To so pokazala tudi izpričevala prvega tečaja letošnjega šol- skeg leta. Toda Slovenci so pač narod, vajen hlapčevanja, brez samozavesti; po- ljubujemo bič. ki nas tepe, upogibamo ko- leno pred vsakim tujce/n. — Kako krivič- no in strankarsko je. njegovo delovanje, bo najbolj razvidno. ako se navede nekaj — samo par — konkretnih slučajev. Dr. Novotny poučuje v 4. letniku zgodovino, zemljepis in nemščino. Razume se, da je napram Slovencem v vseh treh predme- tih enako — nepravičen. Neki Nemec je bil vprašan v I. tečaju iz zgodovine. Ker po dolgem mrcvarenju le ni mogel dobiti profesor zadostnega odgovora. je poslal kandidata v klop. Kmalu na to je bil vpra- šan v drugo. in sicer ravno isto snov, pa zopet ni odgovoril. Vse je pričakovalo, da bo gojenec v konferenci grajan. Pa drugi so obračali, prof. Novotny pa je obrnil. Isti učenec ni bil niti imenovan prj konferenci, kaj še grajan. — Še en slučai' Drug Nemec je bil izprašan nekoč iz zem- ljepisja. Siromak ni vedel, kje je Bur- gundsko, Belgija, niti ni vedel glavnega mesta Švedske. Čakali so nevihte; a čuj- te in strmite, kako je pravičen g. profesor! Dotičnemu kandidatu reče: »Nehmen Sie Platz; aber ins Zeugnis kann ich Ihnen kein »Befriedigend« geben.« Škoda, da ima dotični profesor samo dvoje oči. »dass er nicht mehrere Augen zudriicken kann,« kadar bi moral postopati stvarno napram nemškim gojencem. — Poglejmo si pa se- daj drugo stran njegove objektivnosti! Nekoč je izpraševal Slovenca iz geogra- fije. Odgovoril mu je vse. Ker je videl, da mu v avstrijskem zemljepisju ne pride do živega, je šel nekoliko izven črnorumenih mej. Gojenec je imel smolo, da se ni mo- gei spomniti, kje leži mesto Ulm. To je bilo pa že preveč za nežni nemški želo- dec dr. Novotnega. Prihodnja konferenca je prinesla kandidatu iz zemljepisja pe- tico. — Drugič izkuša nekega učenca iz nemščine. Znal je dobro. Domačo nalogo pa je napisal na »— 4.« Profesor je izra- čunil, da je za Slovenca »5« in ga grajal pri konferenci. Sploh ima menda samo en Slovenec v izpričevalu I. razreda iz nem- ščine hvalno, vendar se lahko smelo trdi, da znajo Slovenci povprečno več nem- Ščine kot Nemci. Posebno močno tudi ugaja temu gospodu, če nanese prilika, da žali Slovane in posebe Slovence. Ko mu je nekoč neki gojenec imenoval Ruse kot eden izmed avstrijskih narodov. je odvr- nil z zlobnim nasmehom: »Die Russen sind gottlob noch nicht in Oesterreich.« Upam, da zadostujejo te vrstice, da zve slovenska javnost vsaj nekaj malega o tern razširjevalcu nemške kulture. In tak profesor naj vzgojuje bodoče učitelje, ki naj bi vcepljali v mlada srca ljubezen do bližnjega! On ne vzgojuje, temveč za- struplja s svojim krivičnim in pristran- skim postopanjem srca mladine in jim se- je v srca kal narodne nestrpnosti. —š— Iz Maribora objavlja glasilo nemškega društva »Svobodne šole« sledeče poročilo: Mariborski mestni šolski svet hoče prisiliti očeta Franca Kaisersbergerja, da ppšlje svojega otroka proti svoji volji in prepričanju k znanim verskim vajam. Oče se je pritožil na deželni šolski svet štajerski. ki bo imel sedaj priliko dokazati, da ne gospodarijo klerikalci v korporacijah s svobodomiselno večino... Oni, ki poznajo naš »svobodomiselni« štajerski deželni šolski svet, bodo rekli: Ljubi Kaisersberger je prišel iz dežja pod kap! V Avstriji srao se že navadili tega. da državni osnovni zakoni nič ne veljajo!