GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, 15. februarja 195? LETO IV., ŠTEV. 13 MESTNI SVET GRADIVO ZA RAZPRAVO 0 PROBLEMATIKI KOMUNALNIH SLUŽB IN NAPRAV V LJUBLJANI I Organizirano življenje o naselje-p"! mestu nam zagotavlja tako o lS‘enskem kot o gospodarskem po-re“** dobro razvite komunalne služ-,e ‘n naprave. Danes predstavljajo e dužbe in naprave neločljiv del »sega življenjskega standarda, saj »nisi od njili naša delovna sposobni y'!s* tako o pogledu preventivnih, |. ^»stoenih mer, ki nam zagoiao-Mo zdravje, kakor tudi o pogledu , ,ltrega in udobnega dostopa na de-i L°n? mesto ter obnovitve naših dc-B,i» - b°do Mestnemu svetu za raz-(I * "» sprejem potrebnih priporočil, cii i ',e komunalne službe organiza-0 in tehnično utrdile in nadalje dobrobit vseh prebival- >‘ja/e v 60 mesta. j)r 1am‘ ,,a področju mesta Ljub-i,( 'u' upravljajo komunalni zavodi ,rj podjetja, ki so razdeljeni glede na ‘I sedež, takole: Občina l.jubljana-Center: komunalni zavodi: Mestna kanalizacija, Mestni vodovod. Mestna vrtnarija. Javna razsvetljava. Snaga. Javna kopališča, Javne tehtnice. Mestna • klavnica in Uprava tržišč.: I komunalna podjetja: Mestna j Plinarna. *?!>1 th,’’""1 * posameznimi občinami Pitfjievuli in rekonstruirati tudi ceste IV. reda (občinske ceste), in to predvsem na področju mesta. Zaradi zagotovitve koordinacije dela med posameznimi občinami so bili družbeni upravni organi pri komunalnih zavodih formirani v smislu tozadevnih predpisov tako, da jih sestavljajo do tlt predstavniki prizadetih občin, ostalo ‘It pa je izvolil delovni kolektiv iz svoje srede. S tako organizacijsko obliko je zagotovljen odločujoč vpliv družbe na upravljanje komunalnih zavodov, ker morajo opravljati svoje posle v prvi vrsti za zadovoljitev potreb vseh prebivalcev mesta. Pri komunalnih podjetjih pa je organizirano delavsko samoupravljanje kakor v vseh drugih gospodarskih podjetjih ter se vpliv družbe kot celote izraža o posredni obliki. Iz poročil posameznih komunalnih zavodov in podjetij so razvidne prednosti in slabosti ene in druge oblike upravljanja ter njihovi predlogi za njih izpopolnitev. K ukor je razvidno iz razdelitve komunalnih zavodov in podjetij, ima svoj sedež v občini Ljubijana-Center tt zavodov in podjetij,-v ostalih treh občinah po po eno. Taka razdelitev postavlja pred občino Ljubi jana-Center posebno težko nalogo, tako o pogledu strokovnega vodstva zavodov kakor tudi njih finansiranja in razvoja, ki naj zadovolji potrebe vsega mesta. Problematika posameznih zavodov in podjetij bo prikazana v poročilih upravnih odborov, ki so objavljena v t Glasniku* v tej in naslednjih številkah. Električna cestna železnica Rekonstrukcija mestnega prometa in prog V letu 1956 se je v glavnem izvrševala rekonstrukcija mestnega prometa. Iztrošena tramvajska vozila so se zamenjala delno z novimi trolejbusi in avtobusi. S tem v zvezi so se zgradili tudi novi prostori za remontne in servisne delavnice. Tudi dosedanji vozni red na progi Vič—Ajdovščina in na progi Ajdovščina—Vižmarje se je zamenjal z novim trolejbusu im redom. Na progi Ajdovščina -Vižmarje dela še niso dokončana zaradi napajalne postaje pri remizi. ki je še v izgradnji in bo predvidoma končana v marcu letos. Dela izvršuje »Itade Končar«. Nu progi Rakovnik se je zamenjal tramvaj z avtobusi, ki obratujejo na odseku Rudnik—Ajdovščina. Pred rekonstrukcijo je bilo skupno inventarsko stanje vozil 59. to je 1812 mest. Po končani rekonstrukciji pa bo imelo podjetje v in-ventnrskem stanju 72 vozil, to je 5602 mest. S tem se ho kapaciteta podjetja povečala pri vozilih za 22•/•. pri prostorih pa za 46®/e. Pred rekonstrukcijo je bilo v prometu povprečno dnevno 45 vozil, to je 2972 mest, po končani rekonstrukciji pa bo povprečno dnevno v rometu 48 vozil, to je 4004 mesta, tevilo vozil v prometu po rekonstrukciji ne bo bistveno povečano, vendar se bo vsled večje komercialne hitrosti teh vozil in večjega števila mest v vsakem vozilu število mest v prometu dvignilo za ca. 15•/». Poveča se tudi komercialna brz.ina od sedanje povprečne pri tramvajih 11,5 na 17 km/uro. Promet se bo po končani rekonstrukciji bistveno izboljšal tako v pogledu kapacitet kot udobnosti in hitrosti prevozu. Predvidoma v mesecu aprilu bodo v glavnem končana dela na tro-lejbusncm omrežju na sektorju Ajdovščina—Vižmarje in pa napajalna postaja pri remizi. Napajalna postaja v Stožicah bo pa končana predvidoma konec meseca maja. Z dograditvijo napajalne postaje pri remizi bo urejeno napajanje trolej-busnega voda na sektorju Ajdovščina—Vižmarje. S tem v zvezi se bodo lahko takoj uvedli trolejbusi n a tej progi in sicer v povezavi z že obstoječimi trolejbusnimi progami. Program podjetja glede uvedbe oziroma glede povezave linij v okviru mestnega področja, je sledeč: 1. Tramvajski promet ostane še nespremenjen na sektorjih Moste— —Ajdovščina—Zale kot ena prometna linija in na sektorju Splošna bolnica Kolodvor kot druga prometna linija. Skupaj bo obratovalo na teh dveh linijah največ II voz (motornih' z 10 prikolicami. Interval na liniji Moste—Zale bo 6 minut, v skrajnem slučaju ga je možno zmanjšati na 5 minut. Glede na velik prirastek prebivalstva v kasnejših letih, bo možno na liniji Zule— — Ajdovščina v konicah še ojačati promet s posebnimi rezervnimi vozovi. Na odseku Splošna bolnica—kolodvor bosta obratovala dva voza v intervalu 9 minut, kar za te potrebe zadostuje. 2. Trolejbusu i promet se bo vršil na sledeči način: a) Na liniji Vič—Ježica bo v zimskem času (predvidoma 6 mesecev v letu) obratovalo 7 voz v 8-minut-nem intervalu; h) na liniji Vič —Litostroj bo v zimskem času (predvidoma 6 mesecev v letu) obratovalo 5 voz v 8-mi-uutnvm intervalu, S tem bo na od- seku Vič—Ajdovščina 4 minutni interval; c) nu liniji Ajdovščina—Vižmarje bo v zimskem času (predvidoma 6 mesecev v letu) obratovalo 5 voz v intervalu 8 minut. S tem bo na odseku Ajdovščina—odcep Celovško— —Litostrojske ceste 4 minutni interval, dalje do Vižmarjev pa 8-minotni interval; d) na liniji Ajdovščina—Lito-strojska cesta bo v konicah v zimskem času (predvidoma 6 mesecev v letu) obratovalo 5 voz v intervalu 4 minute. S tem bo na tern odseku 2-ininutni interval. Ker pa je na odseku Ajdovščina— —Stadion 8-minutni interval premajhen, se zaradi tega avtobusna proga Rudnik—Ajdovščina podaljša do Stadiona, tako da tudi na tem odseku dobimo 4-minutni interval. Zato sta potrebna še dva avtobusa. Vse proge so medsebojno vezane in v kolikor se zmanjša na enem delu proge interval, se nujno zmanjša tudi na vseh ostalih progah Iz dosedanje prakse se vidi, da je promet predvidoma na teli linijah približno enak, razen na sektorju Ajdovščina—Remi za. Predvideni interval v teh mesecih bo zadostoval toliko časa, dokler sc promet v večjem odstotku ne bo povečal. V letnem času se predvideva interval povečati na 6 minut, tako da hi trolejbusi obratovali na 5 minute samo na sektorju Ajdovščina—Lito-strojska cesta in to le v konicah. Na odseku Remiza—Vižmarje in pa Stadion—Ježica pa bi trolejbusi obratovali na 12 minut. V slučaju nepredvidenih večjih frekvenc je možno promet na teh progah ojačati (primer: kopnina sezona na Ježici). 1. Avtobusni mestni promet V glavnem ostane nespremenjen le ■ to razliko, da se proga Rudnik—Ajdovščina podaljša do Stadiona. Ta proga bi s tem pridobila, ker bi en del mesta vezala s kolodvorom in delom Bežigrada. Za tak način obratovanja bi bilo potrebno v zimskem času v prometu skupaj 22 trolejbusov in 6 avtobusov. V stalni pripravljenosti pa mora biti še en trolejbus in en avtobus, zasedena s šoferji. 4. Avtobusni lokalni promet ostane nespremenjen in obratujejo avtobusi; na progi Zalog—Ljubljana 2 avtobusa, na progi Ljubljana—Sostro en avtobus in na progi Ljubljana—Škofljica še en avtobus. Glede na'slabo tehnično stanje avtobusov KAP ne bo mogoče vpeljavati nobene nove avtobusne linije, saj bo z veliko težavo obdržali zgoraj navedeni promet v zimskem času, ki je za obratovanje najbolj kritičen, vsled vremenskih neprilik in pa večjega števila potnikov. Delovna sila Podjetje zaposluje skupaj 498 oseb. od tega 25 vajencev. Predvidoma bo podjetje po končani rekonstrukciji zaposlovalo 550 oseb. V letu 1956 je prišlo v podjetje 191 oseb različnih poklicev (šoferjev, sprevodnikov in avtomehanikov) in odšlo iz podjetja 151 oseb, v glav- nem istih poklicev. Flnktuacija je zato zelo velika, ker je služba naporna, predvsem v prometu, kakor tudi v delavnicah zaradi nočnega dela in zaradi dela v do sedaj ne-kurjcnih prostorih. Največja fluk-tuacijn je bila v spomladanskem času. Za šoferja je predvsem neugodno to, da lahko zasluži samo od ure in to 8 ur dnevno normalno in nima drugih dohodkov, kot so dnevnice, kilometružu, nadure in slično, kakor v drugih gospodarskih organizacijah. Problem je tudi v dejstvu, do morajo vsi prometni uslužbenci stanovati na teritoriju mesta Ljubljane (v bližini podjetja) in da zaradi tega ne morejo biti zaposleni taki. ki se vozijo z vlakom ali drugimi prevoznimi sredstvi, ker je jutranji izvoz vozil, kakor tudi uvoz vozil pred prihodi ali odhodi vlakov, oziroma drugih prevoznih sredstev. Ta problem se odraža pri vseh naših prometnih uslužbencih. v trolejbusnem prometu 5,631.000 potnikov in naredilo 562.000 voznih kilometrov; v mestnem avtobusnem prometu 1,729.000 potnikov in naredilo 379.000 kilometrov; v lokalnem prometu 708.000 potnikov in naredilo 171.000 voznih kilometrov. Leto 1956 je podjetje po začasnem obračunu zaključilo z izgubo 24,016.000 dinarjev, k temu je treba prištevati še obveznosti po zakonu iz dobička v znesku 12,627.000 din, tako da je skupni primanjkljaj v letu 1956 36,643.000 din. Razčlemba stroškov je sledeča: dinarjev Skupni dohodek podjetju 328,229.000 Stroški; material in režijski stroški amortizacija plače socialno zavarovanje obresti osnovnih sredstev obresti obratnih sredstev zemljarina prometni davek prispevki po 28. čl. 10°/« stanovanjski sklad 136.455.000 114.379.000 61.908.000 27.180.000 3.777.000 16.000 1.286.000 1.053.000 6.191.000 osnova za amortizacijo po oceni osnovnih sredstev iz leta 1953 je za enak avtobus 10,800.000 din) in zaradi tega, ker podjetje uvaja vozila z dražjim obratovanjem, kot so tramvaji. Plan za leto 1957 je sledeč: dinarjev Skupni dohodki 360,000.000 Stroški; material in režijski stroški amortizacija plače socialno zavarovanje obresti osnovnih sredstev obresti obratnih sredstev zemljarina prometni davek prispevki po 28. členu 10*/» stanovanjski sklad Finnneno stanje V letu 1956 je podjetje prepeljalo: v tramvajskem prometu 16,994.000 potnikov in naredilo 1,941.000 voznih kilometrov; Izguba Obveznosti po zakonu iz dobička Skupni primanjkljaj za leto 1957 106.507.000 14,000.000 120.507.000 Razčlenitev obveznosti po zakonu: dinarjev Boleznina do 7 dni 800.000 Dopolnilni prispevek za socialno zavarovanje 2,200.000 Štipendije — Premije in presežne plače 7,200.000 Socialno zavarovanje od premij 3,080.000 Stanovanjski prispevek od premij 720.000 Rezervni sklad — Povprečno dnevno prepeljemo 8500 km in 68.000 potnikov. V letu 1957 se povečujejo vsi glavni stroški podjetja, to je mate-predvsem rial in plače, predvsem pa amortizacija, ki se bo zvišalo za približno 86,000.000 din. V letu 1956 so bili doseženi sledeči dohodki in stroški na en kilometer obratovanja: tramvajski promet — dohodki 79.77 din, stroški 61,60 din, torej dobiček 18,17 din; trolejbitsni promet — dohodki 101,38 din, stroški 113,00 din, izguba 11,62 din; avtobusni mestni promet — dohodki 60.11 din, stroški 159 din, izguba 98,89 din; avtobusni lokalni promet —'dohodki 66 32 din, stroški 159 din, izguba 92,68 din; avtobusne izredne vožnje — dohodki 190.74 din, stroški 159 din, dobiček 31,74 din. Izguba: Obveznosti po zakonu iz dobička Skupni primanjkljaj za leto 1956 V lokalnem avtobusnem prometu so bili doseženi dohodki na liniji 24,016.000 Zalog 81.42 din. nn liniji Sostro 60,72 din, na liniji Škofljica 35,16 din. 12,627.000 36,643.000 i Razčlenitev obveznosti po zakona: Boleznina do 7 dni Dopolnilni prispevek socialnega zavarovanja Štipendije Premije iu presežne plače Socialno zavarovanje od premij Stanovanjski prispevek od premij Rezervni sklad (lingrjcv 718.000 Kot je razvidno, so najnižji stroški za tramvajski promet, najvišji pa za avtobusni. Iz tega je jasno razvidno, da podjetje z uvajanjem novih vozil sicer povečuje prevoženo kilometražo. po drugi strani pa povečuje izgubo. 38.000.000 din zapade I. julija 1957, od 31. XII. 1957 dalje pa bo treba plačevati polletne anuitete po 76 milijonov din. Kot je razvidno, podjetje posluje z izgubo in navedenih kreditov ne bo moglo odplačevati ter sc bodo morali izpremeniti v dotacijo. Izvršitev in plan olmove 160,993.000 200,000.000 67.000. 000 26.000. 000 4.000. 000 14.000 800.000 1.000. 000 6,700.000 V programu obnove je bilo predvideno, da sc na progi Vič in Šentvid uvede trolejbus, na progi Rudnik pa avtobusni promet. V to svrho je bilo naročenih 26 trolevhusov in 15 avtobusov. Naročeni sta bili tudi dve napajalni postaji (pri remizi in v Stožicah) in novim vozilom primerna rekonstrukcija delavniskih prostorov. Rekonstrukcija dcluvni-škili prostorov obsega: 1. preureditev stare remize in delavnic v garažo za tro!cybusc, avtobuse in tramvaje; 2. izgradnjo nove remontne delavnice; 3. izgradnjo pralnice, ki je istočasno servisna delavnica; 4. ureditev dvorišč in ograditev vsega prostora; 5. izvedbo kanalizacije za dvorišče in delavnice; 6. instalacije centralne kurjave; 7. oprema remontne in servisne delavnice. Do danes je bilo dobavljenih 15 avtobusov KAP in 20 trolevhusov, zgrajena trolevbusna proga Vič— Litostroj—Šentvid, zgrajena je nova delavnica in pralnica ter kanalizacija in centralna kurjava. 2.740.000 25.000 6.096.000 2,438.000 610.000 Kot je že uvodoma omenjeno, se približuje rekonstrukcija mestnega prometa svoji Izvršitvi, Podjetje je za plačilo tozadevnih stroškov prejemalo dotacijo od Okrajnega ljudskega odbora, delno trošilo tudi lastna sredstva, ima pa kot obveznost še sledeče kredite: Podjetje je v letu 1955 ustvarilo okrog 53,000.04)0 dobička. Da izkazuje v letu 1956 navedeno izgubo, je vzrok v tem, dn je amortizacija novih vozil mnogo višja kot vozil, ki so amortizirana po oceni osnovnih sredstev iz leta 1953 (nabavna cena novega trolejbusa je 27,000.000 din, 247.000. 000 din pri Komunalni luinki, polletna anuiteta je. 8,200.000 din. prvo anuiteto je treba plačali 1. Vil. 1957; 150.000. 000 din v Narodni banki 601, pogoji odplačilo so še nedoločeni; V delu pa je montaža napajalne postaje remiza, ki bo končana predvidoma do aprila 1957, napajalna postaja Stožice pa je v gradnji in bo končano predvidoma do junija tega leta. Bekonstrnkrija remize je v delu in bo zaključena predvidoma do 1. junija 1957. Oprema remontne delavnice* in servisne delavnice je naročena in bo dobavljena v prvem polletju 1957. Dobava 6 trolevhusov ie bita trenutno stornirana, ker ni bila tovarna »Rade Končar« sposobna izvršiti naročila, niti ni podjetje imelo finančnih sredstev za plačilo. Vendar pa je naročilo teh 6 vozil nujno potrebno, kaiti zn jesen 1957 je po voznem redu prog v obratu 22 trn-leybusov od 24, kar je na vsak način premajhna rezerva za zimski čas. kjer nastopajo spričo slabili cest stalne nepredvidene okvare. Poleg tega ni iz.gledov. dn ho v tem letu že dobro funkcionirala preskrba z rezervnimi deli za troley-bnso, tako dn ni mogoče shajati s tako majhno rezervo vozil. V 1. 1958 pa moremo pričakovati norost potnikov. kakor tudi podal Iške obstoječih trolevbnsnih prog (kar ie razvidno iz naslednjega perspoklivnega plana), tako dn bodo *n vozila popolnoma izkoriščena. Med tem časom pa bo tudi urejeno vnrašanje rezervnih delov. Z zaključkom navedenih del in nabave še šnsiili vozil bi bila zaključena prva faza obnove mestnega prometa. Za bodoče smatra podjetje, da bodo potrebne še naslednje dopolnitve ie rekonstrnkeije, ki pa zahtevajo kolektivno reševanje vseh prizadetih forumov, ker o njih podjetje ne more odločati samo: 44)0.000.000 din pri Mestni hranilnici ljubljanski, prva anuiteta 1. zaključek dveh prometnih prog nn Ajdovščini je velika ovira zn ves ostali cestni promet, istočasno pa neugodnost za potnike. Zato ie trčim misliti na še eno obračališče čim bliž.ie središču. Možne so naslednje variante; n) enosmerna tro!ey-zunka Titova- Kidričeva—Župančičeva in Celovška cesta; h) enosmerna troley-zanka Gradišče— Igriška—Rimska—Groharjeva —Aškerčeva cesta (eventualno Igr*' ška—Rimska cesta —Gorupova ulji c) podaljšek v Trnovo po Goro-povi ali Groharjevi, kar je iz vet vidikov najbolj neugodna rešitev; 2. podaljšek troleybusne prog6 do Črnuč bi zahteval gradnjo 2,5 kn' proge v znesku približno 25,000.000 dinarjev in nabavo dveh vozil več v prometu, kur predstavlja investicijo približno 46 milijonov. Gled6 same tehnične izvedbe po reku6' | strukeiji črnuškega mostu ni zaprek večji problem pa bo deficit tega p6-duljška. Nove avtobusne proge niso pred-videne, ker zanje podjetje ne raz; polaga niti z vozili, niti s sredst'1 in bodo uvedene le na zahtev6 okraja, če bodo odobrena tndi sredstva za nabavo odgovarjajoče#* število avtobusov in kritja poveča®6 izgube. Tramvajski promet nn progi M6-ste (krožna proga Zale) bi glede ®* stanje proge in tramvajskih voz*1 lahko ostal še najmanj ti let. Zniog' Ijivost te proge se bo lahko povečala, saj bo podjetje razpolagalo ** to progo z 20 tramvajskimi moti*6' nimi vozili in 11 velikimi prikuh' cami, ter od Zal do bolnišnice ne b6 vezana na interval. To tramvaj**16 omrežje predstavlja prometno tak6 zaključepo celoto, da ni mogoče n*1' šiiti na odstranitev tlela te prog6, ampak jo jc treba likvidirat! **aj enkrat v celoti. To jc treba im6* posebno pred očmi, kadar sc rf*£ pravlja o ureditvi Zal in s tem 0 _ stranitvijo tramvajske zanke, reg*1' lori je Savske ceste in s tem prest**' vitev tramvajske proge. Te reku**' strukcijc bi zn relativno krfllk; dobo obstoja tramvaja bile z6*6 nerentabilne. J Računati pa je treba s tem, ®r bo treba tramvaj nadomestiti prt’^ preden bodo dotrajala sedaj nal>*f' ljenn trolcybusno vozila in proFj ker bi bila sicer potrebna naenkf6. preveliko finančna sredstva. Kjf ki bod bodo potekale nove proge, -- f nadomestile tramvajske, jc dol*6' prcuranjcno planirati, ker rcgul**6*' sk! načrt razvoja mesta še ni gol®’' Iz vseh teli razlogov računa p°f' jetje s stališča svojih sedanjih m(,ž' nosti. dn tramvaj ostane še od <>s6 do deset let, t. j. do njegove Pl polne amortizacije in dn sc podjeo v tej dobi bistveno nc bi več Šir*1 Odnosi potnikov do podjetja in obratno Kot je bilo že spredaj razvid*1^ f| podjetje dnevno prevozi razmero** uiivviiu prcvuici o veliko število potnikov (povprc6nj dnevno 68.000 potnikov) in Z4i to čudno, da pride do medsebojnih % , soglasij. Ugotavljamo velikokrat- , olistajo večkrat krivda ludi na ni podjetja, da je potnik »czniv ljen. To lahko izvira i/. odnosa našega prometnega o*c'£ do potnika ali pa obratno. Tud* lika flnktuacija delovne sile v Pernetu onemogoča, da sc odnosi zb% šujejo. Podjetje se trudi strok*?. * .V' tudi z individualno kritiko, a J raven prometnega kadra dvig*’1'^^ j raznimi tečaji, predavanji, » .t-l PPPP■________ ’ |i slabšem primeru se ukrepa tu* disciplinskimi kaznimi. v„j6 Ker vrši prometno osebje 6 j](l. službo v stalnem konluklu s pm?v0« lc-ti gotovo pozitivno ali neg*1* vplivajo na zadržanje tega *>*f .. iii Obstajajo pa tudi objektivu* logi, da se promet ne more nor,tligj' k: razvijati, tako so n. pr. na tr° ^usni progi Vič—Ježico zaprte zapornice povprečno dnevno 390 minut, *■ j- v času od 5. do 23. ure, vozovi Pu stoje pred zapornicami v obeh smereh po 430 minut ali šc več. Redno obratovanje motijo tudi r®zne ovire na cesti (kolesarji, konjske vprege, pešci i. dr.), karamboli, raz»e okvare voz, okvare gornjega v°da itd. Vse to zavira nemoteno °‘>rittovanje, suj vsaka nastala za-6>nda, pa čeprav minutna, dela Potnika nervoznega in nezodovolj- , Umestna kritika je vedno zaklona in sprejeta z razumevanjem, ttpake pa sc skušajo odpraviti. Upravljanje podjetja . delavsko upravljanje v podjetju |e bolj formalnega značaja zaradi I eRa, ker delavski svet ne razpravlja sam o nabavi novih osnovnih sred-o tarifi, o novih progah itd., , s je v teh vprašanjih odvisen V V * od občine in od okraja. Občin-7* ljudski odbor Šiška nima dener-sredstev za finansiranje razvoja l^ljetja. S tega stališča je odnos |**»ne Šiška r e P' Mestni zavod Javna razsvetljava Mestni zavod »Javna razstevlja-\?* je bil ustanovljen od bivšega ?*LO Ljubljana v letu 1932 kot fi-,lnčno samostojen zavori. t. Db teritorialni razdelitvi mesta ,‘b'bljane na občine je bil zavod priv 1 j en v pristojnost občinskega JUllskega odporu Ljubljana-Center. Zavod vzdržuje v osmih občinah On. mesta naprave in , J*ije cestne razsvetljave, raz-rj| .Uavo javnih telefonskih govo-■ n,9. smerokazov in pomembnih |°ktov ter električne javne ure. . 1'le6 tega izdeluje za te potrebe 0 Crle in razne stalne in začasne vetlitvc po naročilu družbenih organizacij, oblasti in drugih. Zavod tudi proučuje probleme zunanje razsvetljave, izvršuje rekonstrukcije in novogradnje. Današnje stanje omrežja in naprav, ki jih zavod vzdržuje 1. Cestna razsvetljava. To je razsvetljava vseh prometnih poti, križišč in trgov, ki se uporabljajo za javni promet, osebni promet, za razna vozila ali pa za oboje. Cestna razsvetljava naj omogoči varnost vsega prometa, onemogoča kriminal, poudarja turistično zanimive objekte in predele ter reprezentativnost. GLAVNI PODATKI, ZAOKROŽENO: TABELA 1 pom<-rijii ob< ljud. odb. Število Prikljuina Prostega Kabelski Osvetljenih Ljubljen« svetilk mo.' v k W voda v km vod v km cest v km Center 1169 312 79 11,6 43 Bežigrad 407 69 44 1,3 42 Moste 298 37 34 0,2 31 Polje 148 H 19 0,1 21 Rudnik 263 26 29 28 Šiška 494 89 41 2,0 39 Šentvid 139 30 14 10 Vič 529 69 53 0,2 53 Skupaj 3447 646 313 15,4 267 fSii. nnvedenih svetilkah so monti-4j,k navadne žarnice (na kovinsko različnih moči z letno porubo približno 1,700.000 kWh v skupnem znesku s števnino približno 10.000.000 dinarjev (t kWh = 6 dinarjev). OSTALE STALNE OSVETLITVE GLAVNI PODATKI, ZAOKROŽENO: TABELA 2 ,;Uud. odb. ur »odo« Električne javne ute Razsvetljava: Ljubljana ^ cntcr fežigrud Moste ?ndnik |ik„ štev. 6 1 1 1 5 3.3 1.3 1.4 •pomen. 5 javnih cestnih tel. govor. kaz. smeri semafor Skupaj 9 V|,dluhko zavod vrši zgoraj na-1 ''“Dri,)* ^'jnvnost ima dodeljena po- '1 l)( osnovna sredstvu. Po popisu n<: S8|'"tvi na ,lan j januarju 1936 SL,“vlja sklad osnovnih sredstev uuJo vrednost in vsebino: 3. Osnovni sklad. Upravno poslopje Ljubljana. Poljanski nasip 42. s pripadajočim dvoriščem, vso opremo. vozni park, inventar, stroji in večja orodja ter instrumenti: predstavljajo ocenjeno osnovno vrednost 20,453.fi00 din. Sedanja vrednost je 16,286.600 din. Tit osnovna sredstvu so obrabljena povprečno za 20*/o. 4. Delno ocenjena osnovna sredstva na terenu. V tem so zapopadene javne električne ure in omrežje ter krmilne napeljave in naprave, ocenjene na 11.982.800 din, sedanja vrednost pn je 9,383.600 din. Obrabljenost približno za 22e/o._ Ostalo omrežje in naprave na terenu niso ocenjene in vnešene v sklad osnovnih sredstev. Organizacijska struktura zavotla in družbeno upravljanje Samostojni finančni zavod Javna razsvetljava je gospodarska organizacijska enota tehnično servisnega in montažnega značaju. S tem je podan poudarek na tehničnem kadru, kot pri podjetjih električne stroke. Temu primerno je tudi zavod organiziran in je organizacijska shema zavoda naslednja: Upravni odbor družbenega upravljanja sestoji iz 8 članov, zastopnikov posameznih občin, izvoljenih na sej' svetov za komunalne in gradbene zadeve oltčin in 4 članov izmed kolektiva zavoda, izvoljenih po tozadevnih predpisih Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih. Vodilno osebje sestoji iz direktorja. katerega na podlagi javnega razpisa potrjuje Svet za komunalne in gradbene zadeve Občinskega ljudskega odbora Ljnbljana-Center. iz tehničnega vodje, ki je istočasno namestnik direktorja, ter računovodjo. ki ju potrjuje Unrnvni odbor na predlog direktorja. Vodilno osebje tvori upravo zavoda, »tako imenovani strokovni kolegij. Tehnični sektor ima 7 tehnično strokovnih uslužbencev. 3 visokokvalificirane delavce. 13 kvalificiranih in 6 polkvalifieiranih delavcev. Administracijo sestavljajo 3 srednje strokovni uslužbenci. 2 nižja strokovno uslužbenca in 1 pomožni uslužbenec. Razmerje med administrativnimi in ostalimi uslužbenci je 9:29 nli 1:3.2. To razmerje je primerno in v skladu z dejavnostjo zavoda. Od maja 1933. leta. ko je bilo vpeljano družbeno nprnvljnnje. do danes, je bil Upravni odbor izvoljen dvakrat ter je imel 13 rednih in 1 izredno sejo. Povprečno ie bilo na teh sejah prisotnih 10 članov. Na svojih sejah je Upravni odbor obravnaval organizacijo zavoda, pravila. premijski pravilnik, plan investicij, realizacijo proračunov in investicijskih sredstev, dolgoročni investicijski program, nabavo kritičnega materiala, opreme zavoda, tarifne postavke plač v zavodu itd. Večina zastopnikov občin je pri delu Upravnega odbora aktivno sodelovala. /a strokovno pomoč zavodu je Upravni odbor v Irtu 1933 postavil strokovno komisijo, katere predsednik je član Upravnega odbora, ostali člani pu so strokovnjaki iz ustanov in podjetij, katerih dejavnost je slična oziroma v ozki povezavi z dejavnostjo zavoda. Ta komisija je imela 4 seje. n'n katerih je obravnavala napotila za izdelavo projektov, vzgojo kadra in preglodala izvršene projekte in stavila nuni e svoje pripombe. Tu komisija je stalna in se sklicuje po potrebi. Pomoč in aodelovrn ie drugih orgnniznci i. ustanov in podjetij V strokovnem pogledu muli veliko pomoč zavodu Elektrotehniško društvo, v čigar sklopu je ustanov- ljen Komite za razsvetljavo. Člani tega komiteja sc aktivno udeležujejo obravnavanju problemov zunanje razsvetljave in dajejo za-votlu strokovne nasvete in mišljenja. obenem pa povezujejo problematiko našega zavoda z drugimi podjetji ali ustanovami, katerih dejavnost vplivu nu zunanjo razsvetljavo ali pa so interesirani na pravilni in zadostni zunanji razsvetljavi. Ker je to področje zelo obsežno in se dotiku življenja vseli prebivalcev mesta Ljubljane, je društvo informator javnosti in tolmač vseh težav. Poleg tega društvo prireja razne strokovne tečaje in predavanja, pri katerih upošteva tudi problematiko zavoda. Zalo je Zavod tudi kolektivni član tega društva in komiteja, kjer aktivno sodeluje po svojih zastopnikih. Po naravi dela Zavod tesno sodeluje s podjetjem Elektro-Ljub-ljuna-mesto, saj je 60*/« omrežja Zavoda na oporiščih, ki ga upravlja lo podjetje. Zavod sodeluje nadalje z Električno cestno železnico. Podjetjem zn PTT, Upravo za ceste, Tajništvom za komunalne zadeve OLO in Tajništvom za urbanizem. Sodelovanje Zavodu z zgoraj navedenimi je nujno zaradi zmanjšanja stroškov ter drugih okolnosti (na primer estetski izglcd zunanjih instalacij itd.). Program dela zavoda poleg rednega vzdrževanja v letu 195? in pregled že izvršenih del od leta 1952 Zavod še nima potrjenega dolgo-ročneirn investicijskega programa. Izgraditev zunanje razsvetljave je v tesni povezavi z urbanistično rešitvijo mesta Ljubljane. Ker Ljubljana še nima urbanističnega načrta mesta, tudi Zavod nima potrebnih podatkov, ki bi lahko bili osnova za dolgoročni investicijski program •zunanje razsvetljave. Zavod je kljub temu izdelal osnutek programa razširitve in novogradenj zunanje razsvetljave z upoštevanjem porasta prometa, turističnega pomena mesta in obstoječega stanja. Ta program predvideva dela do 1963. leta. za kar predvideva potrebna denarna sredstva. in sicer: I. za izdelavo načrtov in študije približno t4.000.000 din; 2. za večje rekonstrukcije in novogradnje približno 330.000.000 din; skupaj investicije približno 364 milijonov dinarjev. Pri enakomernem trošenj« teh predvidenih sredstev bi Zavod potreboval za investicije letno približno 45.300.000 dinarjev. (žsnutek dolgoročnega investicijskega programa je bil izdelan na podlagi naslednjih načel gradnje zunanje razsvetljave: a) za zunanjo razsvetljavo v Ljubljani se bodo uporabljale lc žarnice na kovinsko nitko, žarnice nn živosrebrovo paro s fluorosrent-no oblogo, nli kombinacija obeli ter žarnice na natrijevo noro. in sicer v za to primerno oblikovanih svetilkah po možnosti povsod zn ramenske konstrukcije, viseče pa le tam. kjer iz kakršnih koli razlogov ni mogoče montirati ramenskih konstrukcij. Nu križiščih pn se bodo prvenstveno uporabljale gobaste svetilke nu zn to prirejenih knnde-labrih. bi Ramenske konstrukcije so predvidene na samostojnih knnde-lahrih. na drogovih EC2 in Elektro-Linbl jann-mesto tor nn pročeljih stavb. Nn cestah s širokim voziščem sc namestijo kandelabri tik ob robniku vozišča. el Za dovajanje električne energije sc bodo povsod nn dokončno L urejenih mestih uporabljali le kabelski vodi. Prosti vodi se bodo gradili le v izjemnih primerih (na periferiji. na neurejenih okoliših) in za začasne rešitve. Za tekoče leto 1937 so predlagana naslednja sredstvu za načrte in novogradnje; 3. izdelava investicijskih programov in glavnih pio-jclctov ter študij zunanje razsvetljave 5.000.000 dinarjev; 4. za rekonstrukcije in novogradnje 40,000.000 dinarjev. skupaj predvideno dinarjev 45.000.000. Pod točko 3. so predvideni načrti za zunanjo razsvetljavo Celovške ceste, Dolenjske ceste, Titove ceste. Prešernove ceste. Linhartove ceste. Zaloške ceste in drugih, poleg tega pa razsvetljava okolice v novih stanovanjskih naseljih. Pod točko 4. pa so predvidena montažna dela zunanje razsvetljave na Celovški cesti. Dolenjski cesti, Zaloški cesti. Pokopališki cesti in dograditev krmilnih naprav in nape' preteklih letih (1952, 1953, 1954, 1955 in 1956) je Zavod poleg vzdrževan ia rekonstruiral in delno razširil omrežje ter naprave javne razsvetljave v skupni vrednosti 28 milijonov 500.000 dinarjev, za načrte je bilo v istem času porabljenih 2,200.000 dinarjev, skupaj investicije cca. 30,700.000 dinarjev. V tem času so bile rekonstruirane v občini Center večinoma vse ulice. n. pr. Titova cesta, Prešernova. Aškerčeva, Cojzova, Gosposvetska, Masarykova, Čopova, Stritarjeva itd. V ostalih občinah pa so bile rekonstruirane Tržaška cesta. Celovška (delno), Titova (delno), Šmartinska itd. Za vzdrževanje omrežja in naprav z vsemi stroški (material, delovna sila, električna energija, osnovna sredstva, režija itd.) je bilo v tem času porabljenih cca. 130 milijonov 400.000 dinarjev. Odnosi zavoda do matične občine in do ostalih občin Občinski ljudski odbor Ljublja-na-Center. oddelek za gradb. in komunalne zadeve, ima razumevanje bu probleme Zavodu in je v tem pogledu po svojih možnostih nudil zavodu vso pomoč. Tudi ostale občine so pomagale Zavodu, da je lahko reševal probleme v zvezi z zunanjo razsvetljavo. Zavod je moral sicer z ustanovitvijo občin prilagoditi svoje delo novim metodam, ki so občutno povečale delo v zavodu. Vsa dokumentacija se je razdelila na 8 delov z vsemi potrebnimi pokazatelji luko je potrebno posameznim občinam dostavljati vedno več podrobnih podatkov, predračunov, načrtov, obračunov, poročil m tako dalje. Na drugi strani pa so občine pripravljene z večjim razumevanjem priskrbeti potrebna sredstva z željo, da se na njihovem teritoriju izboljša stanje javne razsvetljave. Lastne investicije Sklad zavoda za investieije je znašal s 1. jan. 1956 1.841.643 din, sklad za amortizacijo pa je znašal 31. dec. 1956 2.133.463 din. Iz sredstev sklada za investicije je bilo v letu 1936 nabavljenega nekaj nujno potrebnega večjega orodja, inštrumentov in inventarju v skupnem znesku 1,150.176 dinarjev. Iz sredstev amortizacijskega sklada pa so sc izvršila popravilu avto-parka, zgradbe uprave, delavnice itd. v skupnem znesku 1.897.874 din. Problematika delovne sile Od ustanovitve 1. maja 1952. leta so bili v Zavodu v delovnem razmerju skupaj 103 delavci in uslužbenci. Z 31. dec. 1956 je v Zavodu zaposlenih 38 delavcev in uslužbencev. V teni času se je kader Zavoda izmenjal trikrat. Iz tega sledi, da je fluktuacija delovne sile zelo velika, in to posebno pri delavcih. Glavni vzroki fluktuncije v preteklih letih so bile neurejene plače, stalni vzrok pa je specifičnost dela v Zavodu. Zavod ima pri svojem delu premalo mehanizacije, na terenu pa so delavci Zavoda stalno izpostavljeni raznim nevarnostim (omrežje EC2 pod napetogtjo 600 V, Elektro-Ljub-ljana-mesto 380/220 V, velike višine in stalni promet). O načinu upravljanja Družbeni način upravljanja z upravnim odborom, v katerem so zastopniki občin v mestu, kjer izvaja Zavod svojo dejavnost, je pokazal v praksi svojo upravičenost in potrebo. Zavod in njegov kolektiv smatra družbeno upravljanje po značaju in pomenu Zavodu, ki dela za širšo javnost, kot najbolj primerno obliko upravljanju. Predlog bi le bil, da se mandat članov upravnega odbora podaljša na dve leti zaradi specifičnosti Zavoda. Tudi status zavoda kot gospodarske ustanove s samostojnim finansiranjem je primeren. Izvršili pa bi sc morale korekture in, dopolnitve v pogledu plačne politike, materialne stimulacije kolektiva, premiru-nja in glede obratnih sredstev Zavodu. Splošna problematika zavoda Zavod je v preteklem letu izvršil popis vsega omrežja in na-prafv, katere vzdržuje na teritoriju občin l.jubljana-Center, Bežigrad. Moste, Polje, Rudnik. Šiška, Šentvid in Vič. Pri tem je ugotovil, da so proračunska sredstva za vzdrževanje tega omrežja in naprav prema jima, posebno ker sestavlja predlog za letne proračune po realizaciji preteklega leta. tu realizacija pa jc diktirana s prejšnjim proračunom. Upoštevati pa je treba, da so se zvišali stroški za material in delovno silo. Podražil se je kritični material, to je baker, od lela 1952 za lOOVo. Omrežje in naprave pa so že zastarele in zelo dotrajane. Ker rekonstruirajo svoje omrežje in naprave podjetja EC2 in ELM, mora tudi Zavod izvrševati rekonstrukcije (prestavitve vodov itd.), katere pa niso v proračunu, ker pač ta podjetja ne morejo dati Zavodu v tem pogledu podatkov za eno leto naprej. Letne proračune za vzdrževanje bi bilo potrebno povečati za cca. 256/o, posebej pa upoštevati povečane stroške za vzdrževanje zaradi novogradenj. Osnovna sredstva so že občutno izrabljena in potrebuje Zavod za dopolnitev teli nova sredstva. Nujno je treba nabaviti kompletno novo avtolestvo, za kar je potrebnih cca. 5,000.000 do 6.000.000 din. Delno je treba adaptirati zgradbe Zavoda za namestitev potrebnega kadra. Stroški so cenjeni na 2.000.000 din. Sredslva za izdelavo načrtov, rekonstrukcij in novogradenj jo potrebno pravočasno nakazati, ker se za pripravljalna dela, posebno pa za izdelavo načrtov porabi veliko časa iz objektivnih razlogov (pomanjkanje podatkov, nezadostni asor^imun in količina potrebnega materiala na trgu itd.). Upoštevali je tudi treba, da Zavod, ki je edini te vrste v državi, vrši študijska dela v pogledu zunanje razsvetljave in je te stroške treba kriti iz dodeljenih mu sredstev. V pogledu tarifnih postavk, plač delavcev in uslužbencev je nujno potrebno te vskluditi s plačami v podjetjih isle ali sorodne stroke v i žogi h fluktuaciji, posebno strokovnega kadra. V primeru, da sc plače v tem smislu r.e regulirajo, Zavod zaradi pomanjkanja strokovneg® kadra ne bo mogel izvrševati svojih n alog. Važen moment za ustalitev kadre je stanovanjsko vprašanje. Tako potrebna Zavodu 3 družinska stanoj I vanja in 5 samskih. V ta namen bi jj bilo potrebno Zavodu doti rali sred-stva. iz katerih bi se kupila staiio* vanju. Predvidoma je potrebnih 1 10,900.000 dinarjev. S primerno uredbo je trebe vskluditi delo vseli zavodov pod* jeti j in ustanov, da bi se vsa vpr*‘ Sanja izgraditve mesta Ljubljane reševala skladno, to je gospodarne in estetsko. OBJAVA Uradu za najdene predmete pfj j OLO Ljubljana so bili v času L v/uv/ uj uirijanu ovr um v i/uou ~> t. avgusta 1956 do 31. januarja izročeni razni najdeni predmeti, I* sicer: I zapestnica, 1 avtoguma, t j°' pica, 1 aktovka, 3 jopice, t ročn® f" uro, t ženski jopič, 1 par moških M čevljev, t očala, 1 ročna torbic*'« 1 jopica, 1 .aktovka, 1 nalivno pe.ro> jt I uru, t suknjič, 1 ročna torbic*' 9 1 očala v etuiju, t ročna ura, t prC‘ Jj grinjulo, I ročna mreža, I jopic*' 2 očal, 1 ženski dežnik. 1 prsta®' 11 1 ročna torbica, 1 ženski dežnih- j« 1 jopica, razno perilo, 1 kovČC" '| 1 aktovka, 1 pur usnjenih rokavic- Jii 1 UIVllJVIVU, I |IUI UMI JI H I II rUAO' 1 1 zapestna ura, I zapestnica, t n h- k tovka, 1 polivinil torbica, 1 pur če*' ^ j ca. 1 listnica, I očal*1 | I ročna uru, 3 kemični svinčnik'1 9 ljev in srajca. dežnik, 1 zavoj vrečk, razne d0" narnice z manjšimi zneski, tuja v®' ^ luta in razne drobujarijc. Lastniki navedenih predmeta/ jv morejo iste dvigniti v Uradu za naj' i<-dene predmete pri Tajništvu na 'l' »h nunce 01,0 Ljubljana, »Kresij**1 i| soba 10/1 med uradnimi urami. lre Ce se tisti, ki je stvar izgtihL' ^ ne zglasi v enem letu, računaj0^ -j od dneva najdbe, ali če ne ne 'd*' Kj kaže svoje pravice do stvari, a*1' 1,1 roma če stvar noče sprejeti. PjT slane najdena stvar splošno lj"‘ p sko premoženje. N1 IV čl. 10. točki: navodila o ti stopku z najdenimi predmeti I j,/ list FLRI št. 93/49) ima najdite1' izgubljenih stvari pravico do grude, ki znaša 15»/o od vredno* ,č stvari. Urad zn najdene predmete pri Tajništvu OLO Lju «! Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja TEKO EKP0RT-IMP0RT, Ljubljana, Cankarjeva 1, v letu 1955 Podietie je ustinovljeno leta 1950 kot agenturno podjetje za oskrbovanje tekstilne in usnjarske industrije s stroji, strojno opremo, pomožnih sredstev in drugega materiala za tekočo proizvodnjo. Pri Komitetu za spoljnu trgovinu je registrirano za uvoz strojne opreme, rezervnih delov in utenzilij za potrebe tekstilne industrije. Prejšnja registracija uvoza kemikalij za tekstilno industrijo je odvzeta. Plan realizacije je bil izpolnjen z 72,68 %. Povprečno zaposljuje 19 oseb. AKTIVA BILANCA na dan n. decembra MSI ZgtP Naziv postavke Znesek v 000 dtn Naziv postavke Znesek v 000 d" A. Osnovna In Izločena sredstva A. Viri osnovnih In Iztočenih sredstev 1. Osnovna sredstva s.m l. Sklad osnovnih sredstev 4.»»' S. Investicije v teku t. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 1. Izločena sredstva in druga Investicijska sredstva Z.453 1. Razni skladi J.77» 4. Dolgoročni kredit zs finansiranje Investicij B. Obratna sredstva 1. Drugi viri finansiranja Investicij 4. Skupna obratna sredstva 71346 B. Viri obratnih sredstev n C. Sredstva v obračuna In druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) i. Kupci In druge terjatve Mi.me C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 1. Druga aktiva S 683 f. Dobavitelji In druge obveznosti *** IS D. Finančni uspeh 6. Druga pasiva T. Razporejeni dobiček 1. Izguba 15.433 D. Finančni uspeh 1. Dobiček 10. Kritje izgube Skupaj: 321 473 Skupaj: % 'Hi It , >1 N Vodja računovodstvai IdiM Mate Predsednik upravnega odhorai Dr. Lukane vtč Adolf Direktor podjetjai Polak lludolf