ADVERTISE m THE BEST SLOVENE NEWSPAPEH
Commerlcal PrlnUng of All Kinds
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čitaielji v: CHICAGI. NEW YORKU. DETROITU.
»ploh po in iivon Amerike
vol. xxxix. — leto xxxix.
Zadnje vesti
Hladno z najvišjo temperaturo 35, najnižjo 20 stopinj, mor-večer nekaj snežink, je napoved za danes. ® Ohio je na^neji ameriškega ^verovzhoda, katerega je danes jel nov snežni vihar. Območje «ew Yorka je najhujše prizade-• Zapadlo je osem inčev sne-je praktično promet nemo-Snežni viharji razsajajo vse ^ »^tlantski obali od Virginiie navzgor.	^ ^
Z^nje slabo vihamo vreme je ^tevalo dosedaj 85 življenj. «a oMjskih cestah je bilo včeraj pobitih pet potnikov.
V bolnici v Columbusu je lunrl ani pisatejj Louis Bromfield, 59 let. V bolnici se je naha-^ tedne. Bolan je bil na led-in jetrih.
15 v	agentje so na^pravi-
in	fxiGd Glevelandom
troitom, ko gre za razpeče-narkotičnih mamil. Posa-e^osti niso objavljene, ker se P eiskave še vršijo. V Clevelan-sta bila aretirana dva, zani-V	^ ^ta bila aretirana
_ troit tudi dva—namreč poli-®aja.	^
KaJkor poroča pittsburški list te Gazette" je prišlo v druž-Westinghouse do končnega oi'aaunia med družbo in stav-namreč poroča, Je dnižba zagotovila unijo, da ^P^ejetih nazaj na delo 86 #-^ ^ odslovljeni in iz-delavstva, vse v ^ stavko. Druga glavna j^^^n ja 80 bila itak že popre je
Ameriški državni tajnik John s^f	je končal svoja po-
®wvan.)a v prestolicah držav vzhoda in jugovzhoda
^okiju je imel zadnje raz-^^r©. Korejcem je obljubil, da delala z vsemi sred-Ko ^	pride do zdrdžene
Dulles se vrača iz Tolit-Ameriko in bo prva njego-da poroča Eisenhow-p	pa vprašanje kdo bo
. v Washingtonu. Eisenhovp-^ prebil konec tedna na svo-агцц y Gettysburghii, pa je nežen in so javili, da bo od-na pot šele ko bodo vremen-® prilike ugodne.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), MARCH 19, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 55
Hruščev razgalil Staliiia kot trinoga; Maleiikov v Londonu se nahaja v zadregi
PARIZ, 18. marca—Predsednik francoske vlade Guy Molett je začel s politiko močne roke do upornikov v Al-žiru. Alžir se smatra kot sestavni del francoske republike, ne pa kot kaka kolonija. Upor zoper Francijo je po francoskem pojmovanju veleizdaja, uporniki naj se kot taki tudi kaznujejo. Molett je odločen, da konča upore v Alžiru z oboroženo silo. Zato je poslal v Alžir najhitrejšim potom velika vojaška ojačenja. Za stanje v Alžiru pa je značilno, da so francoski naseljenci civilisti sklenili, da radi svoje osebne varnosti ne bodo zapustili domov brez potrebe.
■ #	4-:---
Glavni tajnik ruske komuni- izjaviti. Morda bo o tej stvari
se je v Montgomery,
thanes
Začelo razpravo zoper 96 W so propagirali bojkot na mestnih avtobusih, ko^ v. P*^esla razprava, je tež-bo	bodp črnci obsojeni,
o za prilivanje olja na ogenj a%eriškem jugu.
^ PP®' je včerajšnji dan preži-bilanco. Angleži so nilri' kmeta, domači upor-An	('гка, češ, da daje
окЛ informacije. Angleške je	preiskali vsakega, ki
sel včeraj v cerkev. Vendar angleški govemer za otok
stične stranke Nikita Hruščev je imel na zadnjem občnem zboru stranke govor, v katerem je razgalil pokojnega Josipa Stalina. Vsebina tega govora ni bila izročena tisku, v roke pa je prišla diplomatom. Hruščev je Stalina obdolžil, da je vršil prave po-kolje, da je mučil otroke, da je uvedel režim nasilja in čaščenja lastne osebe; da je leta 1937 dal poklati pet tisoč častnikov Rdeče armade in je kot posledica morala vojske zelo trpela. Niti on Hruščev ni bil varen svojega življenja pred Stalinom. Poročila pravijo, da je Hruščev jokal, ko je govoril o Stalinovih grozodejstvih, med poslušalci pa da jih je mnogo omedlelo.
Da je položaj v Georgiji, posebno pa v glavnem mestu Tifli-su napet, kaže tudi ta okolnost, d4 Moskva ni pustila danski dei-"iik »o iiiiiui a p* 6ut>euiil-kom vlade na čelu v Moskvi, da bi potovala tudi v Georgijo in si ogledala Tiflis.
Malenkov v zadregi
Podpredsednik sovjetske vlade in minister za elektrarne Georgij Malenkov se nahaja v Londonu. Malenkov je razbral iz angleških časopisov, kaj se dogaja v Georgiji. Malenkov sam je bil tajnik pokojnega Stalina. Kot predsednik vlade je moral odstopiti, ostal pa je še član vlade. Ali se plete tudi kaj zoper njega, se sprašuje Malenkov?
Poročilo iz Londona pravi, da je Malenkov imel celo noč posvetovanja na sovjetskem poslaništvu s sovjetskim poslanikom Jakobom Malikom in da je prišel na dogovorjeni sestanek z Angleži, da gre skupno z njimi na ogled elektrarne, z dveumo zamudo. Malenkova so vprašali, kaj misli o časopisnih vesteh, ki poročajo o nemirih v Georgiji. Malenkov je odgovoril, da ni imel časa, da bi poročila podrobno preštudiral, zato se ne more
jP®*" napoveduje, da se bodo v kft 1 ™ obnovila pogajanja ka-končati sedanje nevzdržno stanje na apru.
^*'S®"tmi, posebno v mestu Ио^л^ Aires in okolici, divja po-, • Buenos Aires so sklenili, sto^P'^jo 300 šol. šolski pro-»Д ®®'j bodo na razpolago ^	oblastem, M bodo
don%i^^^^^ otroke v starost J ® sredstvi, ki jih ima
nlh držav prihaja stalno
povedal kaj kasneje. Malenkov je tudi naglasil, da je še vedno dober prijatelj z Nikito Hrusče-vim.
Sovjetska zveza se pogaja z Japonsko o pogodbi, po kateri naj bi se med obema državama začelo normalno politično in trgovsko življenje. Japonska in Sovjetska zveza sta brez teh zvez. Pogajanja za pogodbo pa se vršijo v Londonu, kjer je japonsko zastopstvo. Sovjetsko zvezo pa predstavlja Jakob Malik. Nadaljevanje teh razgovorov je bilo odpovedano in se je poslanik Malik opravičil, da je radi Malenkova preveč zaposlen.
Snežni viharji!
Prejšnji petek je kraje ameriškega severovzhoda zajelo izredno vreme. Veter je bril s hi-u ostju 70 ilSj na uro, je močno snežilo, rekordno slabo vreme je šlo iz West Virginie tudi preko Ohio, ameriškega severovzhoda, gori v Kanado. Ob obali severovzhoda je bilo potopljenih več ladij. Promet je bil skrajno oviran in so na primer samo v Massachusetts našteli 700 voznikov, ki niso mogli naprej, pa so morali prebiti noč v vozu. Smrtnih žrtev so našteli 63, šest v državi Ohio.
Na potu v staro domovino
V petek sta se z letalom ITALIAN AIRLINES podala na obisk v staro domovino Mr. Leopold Ladiha, ki potuje v Spodnjo Nemško vas pri Trebnjem na Dolenjskem, in Mrs. France^ Glažar, ki potuje v Lokev pri Divači. Na parniku Cristoforo Colombo pa je v soboto odpotoval za stalno v žiri pri Škofji Loki Mr. Jakob Fortuna. Potovali so s posredovanjem tvrdke Kollander.
Srečno pot in onima, ki se vračata, zdrav povratek.
OČALA SO RES PREDRAGA!
Nositi očala ni luksuz, marveč življenska potreba. Izkazalo se je, da ima 48 odstotkov industri-skih delavcev v starosti od 30 do 40 let slab vid. V skupini od 40 do 50 let je odstotek slabovidnih celo 71. Tudi to je gotovo, da je mnogo nesreč v tovarnah pripisati slabemu vidu. Ce mor^ iti k očesnemu zdravniku, pa si moram nabaviti očala, kaj naj plačam za vse skupaj?
Pregled nam dokazuje, da se s to človeško potrebo ravna v Ameriki čisto po trgovsko. V nekaterih mestih plačaš za očala $30, v Chicagu bi plačal za ista očala le $12. Pravična cena bi bila $12. V New Yorku se optiki združujejo na zadružni podlagi in je njihov račun ta, da bodo stroški preiskave očesnega zdrav-
ameriška pomoč in to v osobju zdravnikov kakor v cepivu in dragih sredstvih.
nika, steklo kot tako in okvir, le $6.87. Ko so se hoteli prepričati, kaj je s trgovino z očali, so našli da se v Akronu, Ohio, plača za očala $25 do $30, za ista očala zunaj na deželi pa $18. So kraji, kjer se plača za očala tudi $30. Optiki se sklicujejo, da morajo plačevati za svoj trgovski lokal visoko najemnino, da izdajo mnogo za trgovsko reklamo, pa tudi da dajejo na kredit. Na vsak način pa so razlike prevelike. So slučaji, da'očesni zdravniki in optiki delajo v tihem sporazumu in gre del cene za očala kot jo zaračuna optik, nazaj v žep očesnega zdravnika. Ko gre za pripravo pravilnega stekla—leč, dejanski stroški obdelovanja stanejo največ $3.50. Okvir stane optika le $3.50.
Če bi računali normalni trgovski dobiček 25 odstotkov, potem lahko izračunamo, kako pretirane cene plačujemo za očala.
VSAKE OČI IMAJO SVOJEGA "MALARJA"
Našo Ameriko imajo v zobeh, imamo jo vedno tudi sami doma. Saj gre za veliko vprašanje, ali bo v bodočnosti prevladalo ameriško življenje, ali pa kako drugo, recimo sovjetsko— komunistično. Te dni so se po ameriških magazinih v tem vprašanju precej razpisali. Prinašamo nekaj znar čilnih sodb.
Francoz Jacques Michot-te, po poklicu industrijalec, se je nahajal v Ameriki pet tednov. Študiral je ameriško industrijsko življenje, pa tudi ameriško družbo. Kako gleda na Ameriko? Ameriški možje in žene stopajo ponosno v svet, vsak Ameri-kanec ali Amerikanka si je svesta svoje lastne osebnosti. Amerikanci ne hodijo s sključenimi glavami, polnih skrbi, kakor je to slučaj pri Evropejcih. Dobil sem vtis, da so Amerikanci zmeraj odpočili.
Amerikanka George Gil-len iz Foreeta, Ohio, se je naselila v Ameriki iz Anglije. Njena sodba: "Prišla sem iz Anglije pred desetimi leti in sem lastnica male farme. Ko sem šla pred tremi leti nazaj v AngUjo, priznam, da je Anglija lepa dežela z ljubkimi stavbami in ponosnimi hišami, seveda za — ljudi, ki imajo posebne pravice."
Herman Eberhart je po rodu Nemec, biva v Balti-miore. Njegova sodba: "Sem nemški izseljenec. Mezde in plače v Ameriki so visoke, toda cene so neznosne. Mezde in plače v Evropi sb nizke, nizke so tudi cene. V Ameriki moram zelo trdo delati in opravljam tri službe. Sem poročen, oče treh otrok, katere redkokdaj vidim."
Ameriške oblasti so v zadnjem času izgnale mnogo nevšečnih Italijanov nazaj v Italijo. Italijani v Ameriki so užaljeni. Italijan Joseph Mesinna, ki biva v Baltimore, je o Ameriki z italijanskega stališča dal tole sodbo: "Amerika je grda, polna iznenadenj. Amerikanci so napravili iz Italijanov raketirje, lopove, potem pa so jih pognali nazaj v Ita-Ujo."
Vile rojenice
Vci)i
VOJSKA KAJ UDUŠI UPORE V ALŽIRU--
VELIKI TRANSPORTI FRANCOSKIH Ш
FRANCOSKI CIVILISTI SE V ALŽIRU DRŽIJO DOMA
WASHINGTON, 18. marca—Državno tajništvo je v posesti poročil iz Moskve, da so bili v Georgiji, odkoder sta prišla Josip Stalin in Lavrenti Beria, veliki krvavi nemiri. Začelo se je v glavnem mestu Georgije v Tiflisu,
to pa radi tega, ker je Moskva prepovedala omeniti obletnico Stalinove smrti. Josip Stalin je bil umrl dne 5. marca leta 1953, morala bi se obhajati tretja obletnica smrti.
Časopisje v Tiflisu je bilo objavilo sliko Stalina in ga poveličevalo. V Tiflisu so bile povorke, manifestantje so nosili napise kot: Naj živi Stalin! pa je moralo nastopiti лУо-iaštvo. Poroča se o precejšnjem številu smrtnih žrtev.
Francoska vlada je poslala v-Alžir z zračnimi transporti dve mehanizirani diviziji. Francosko letalstvo, tudi oho iz Zapadne Nemčije, mora biti na razpolago francoskemu vojaškemu poveljstvu v Alžiru. Enako letalstvo vojne mornarice. Francoska vojna mornarica, ki križari po Sredozemlju, je dobila ukaz, da se nahaja ob severno afriški obaili in naj ščiti obalna mesta.
Predsednik francoske vlade je bil prejšnjo nedeljo v Londonu,
kjer se je razgovarjal s predsednikom britanske vlade Anthony-em Edenom. Po teh razgovorih je bilo izšlo skupno poročilo,
da sta oba predsednika sporazumna v tem, kako naj se vodi skupna vojaška in civilna politika do Severne Afrike in do Srednjega vzhoda.
Guy Molett, ki je bil v ponedeljek že v Parizu, je bil zahteval od zbornice poslancev, da mu da izredna pooblastila, da bo torej delal brez zbornice. Zbornica mu je z ogromno večino pooblastila tudi dala, nato pa še francoska zgornja zbornica, ki ima ime Svet republike. Ta izredna pooblastila pa se ne nanašajo samo na vojaške, marveč tudi na gospodarske in upravne akcije, ki jih bo smatral Molett za potrebne, da pomiri Alžir.
Kam z obsojenimi
Upor zoper Francijo je po francoskem pojmovanju veleizdaja. Francoske oblasti v Alžiru so zajele 86 upornikov gverilcev,
jih postavile pred sodišče in obsodile na smrt. Obsojeni so se obrnili na predsednika francoske republike Rene Cotya s prošnjo,
da jih pomilosti. К^ je Francija parlamentarna država, predsednik republike sam zase nima prave moči, marveč mora delati po nasvetih vlade, ta vlada pa mo-
ra imeti večino v parlamentu. Po tej parlamentarni tradiciji je predsednik republike Rene Coty zahteval od vlade, da mu svetuje, kaj storiti. Po zadnjih poročilih ne bi bilo oportuno, če bi se prošnja za pomilostitev odklonila, pa bi bili obsojeni na smrt usmrčeni. To bi pomenilo—prili-vati olje na ogenj. Francoska vlada predsedniku Rene Cotyu še ni dala svojega nasveta. Francozi v Alžiru so za to, da se obsojenci ne pomilosti jo in da se smrtna kazen takoj izvrši. Al-žirci, ki bivajo v Franciji, od svoje strani priporočajo pomilostitev. Domačini v Alžiru pa grozijo Francozom v Alžiru, da če bodo obsojeni usmrčeni, se bodo ravnali po principu zob za zob in se bodo znesli nad Francozi.
18. APRIL 1906 V SAJT FRANCISCU
Je še mesec dni, ko se bomo spominjali 50-letnice strašne naravne katastrofe, ki je dne 18. aprila 1906 zadela mesto San Francisco. San Francisco se je začelo ravno razvijati, pa je prišlo do silnega potresa, nato pa do velikanskih požarov. Ta naravna katastrofa se da primerjati le z ogromnim požarom, ki je zajel leta 1871 mesto Chicago. V Chicagu je bilo uničeno na prostoru 2,100 akrov vse, bilo je 250 mrtvih in seveda ogromna materialna škoda.
V San Franciscu po katastrofi dne 18. aprila 1906 so našli;
Vse stavbe v območju 490 ulic so bile poškodovane, nekatere popolnoma uničene. Med 225,000 in 265,000 ljudi je bilo brez strehe. Ubitih od 452 do 498, nad 1,500 pa ranjenih. San Francisco je na nesrečo pozabil in je danes v silnem razvoju.

JOHN KOVAČIČ
Po dolgi bolezni јб preminil v soboto zvečer v Charity bolnišnici John Kovačič st., star 73 let. Stanoval je na 1018 E. 71 St. Doma je bil iz Moravč, odkoder je prišel v Ameriko pred 42 leti. Bil je član društva Clevelandski delavci št. 9 S.D.Z. in društva sv. Janeza Krstnika št. 37 A.B.Z.
Tukaj zapušča soprogo Frances, rojena Suštarich, doma iz fare Tree, sina John mL, hčer Mrs. Frances Pavlik in štiri vnuke, v starem kraju pa brata Franceta in sestre Pepo, Lojzko, Rozo in Polono ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8.30 uri iz Zlakrajškove-ga pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary,
#
LOCKS KOLJAT
Danes zjutraj je preminil na svojemu domu Louis Koljat, 19404 Chickasaw Ave. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod Mary A. Svetek, 478 E. 152 St. Podrobnosti bomo poročali jutri.
ZA VIŠJO PODPORO DELANESPOSOBNIM
Vile rojenice so se enoži zgla-sUe pri Mr. in Mrs. Eugene Abbot, 5273 Knollwood Dr., Parma, Ohio, in ju obdarile s krepkim sinčkom-prvorojencem. Mati, katere dekliško ime je bilo Ruth Jesenko, in dete se dobro počutita v Bay View bolnišnici. Tako sta postala poznana kulturna delavca Mr. in Mrs. Jacob in Anna Jesenko iz 3567 W. 61 St., in Mr. in Mrs. Herman Abott iz 4080 W. 158 St. tretjič stari oče in stara mama, čestitamo!
КоИко znaša podpora za slučaj delanesposobnosti, to vprašanje spada v kompetenco posameznih držav. Draginja narašča, podpora pa naj bo taka, da se da vsaj preživeti. V Ohio je bil propadel predlog CIO na zvišanje te podpore in podpore za slučaj brezposelnosti.
Govemer Pennsylvanije je podpisal zakon, ki ga je prejela državna skupščina, da se podpora za brezposelne in delanespo-sobne, ki je znašala na teden $32.50, poviša na $37.50. Ta podpora se bo izplačala vse življenje ; tisti pa, ki so postali le delno nesposobni za delo in so prejemali do sedaj $23 na teden, bodo prejemali na teden $27.50.
Tudi v Virginiji gre za enak pokret, da se zviša podpora za dela-nesposobne. Predlog je ta,
da se ta podpora poviša od $27 na $30 na teden, posmrtnina pa od $8,100 na $9,000.
Tudi Južna Carolina je povišala posmrtnino od $8,000 na $10,000.
V	Kentucky bodo v državni zbornici prodrli liberalni elementi. Zakon, ki bi določal "pravico do dela," je zaspal že v delavskem odboru.
V	Washingtonu je šlo v tajništvu za delo za važno imenovanje. Brez vprašanja delavskih unij je bil postavljen za svetovalca v delavskem odboru, ki ureja razmerje med delodajalci in delojemalci, James Brew-baker z letno plačo $14,800. James Brewbaker je bil popre je lobist ameriške zveze industrij-cev.
Senator Morse— tajnik McKay
V državi Oregonu bo šlo pri letošnjih volitvah za hud dvoboj med sedanjim senatorjem Wayne Morse-em in notranjim tajnikom federalne vlade Dou-glasom McKayem. Oba se bosta potegovala za senatorsko mesto. Oba kandidata že pripravljata material, kako bosta tolkla drug po drugemu.
Tajnik McKay bo očital Mor-seu, da je kameleon, da se spreminja, da menja svojo politično barvo. Senator Morse je bil prvotno republikanec, nato se je proglasil za neodvisnega, potem pa je očitno prestopil k demokratski stranki.
Senator Morse označuje tajnika МсКауа kot politika, ki daje ameriške naravne zaklade, ki naj se izkoriščajo v prid splošni blaginji, v roke privatnemu kapitalu; dalje ga označuje kot najslabšega notranjega tajnika od časa Alberta Falla v administraciji Hardinga. (Iz politične zgodovine nam je znano, da je bil predsednik Harding "pravočasno" umrl, da ni doživel korupcije v notranjem tajništvu, ki je bila odkrita kmalu po njegovi smrti.)
Seja in predavanje
V sredo zvečer se vrši redna seja krožka št. 2 Progresivnih Slovenk v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek bo točno ob 7.30 uri, ker po seji bo predaval Mr. George N. Kalkas, predsednik War Veterans Bar Association, in sicer o oporokah in zakaj je važno, da ima vsak oporoko. Na predavanje so vabljene tudi nečlanice in moški, ki se zanimajo za to vprašanje.
ENAKOPRAVNOST
a
NAKOPRAVNOST"
Owned and Published by
The American Jugoslav Printing & Publishing Co.
6231 St Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-53II — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town;
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year — (Za eno leto)____________________$10.00
For Six Months — (Za šest mesecev)_________________ 6.00
For Three Months — (Za tri mesece)_____________________ 4 00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
(Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year — (Za eno leto) ___
For Six Months — (Za šest mesecev)_____
For Three Months — (Za tri mesece)__________
-$12.00 _ 7.00 - 4.50
Entered as Second Class Matter April 2eth, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
PRIVATNO—SMO AMEklKANCI!
List Ameriška domovina je bil priobčil leta 1950 nekaj dopisov, ki so jih pisali tisti, ki so prišli nedavno tega v Ameriko. Menda se je glasilo vprašanje, ki je bilo stavljeno na vse, kako ' lajkajo" Ameriko. V enem od teh odgovorov se je oče hčerke, ki je začela hoditi v srednjo šolo tu v Ameriki, jezil nad tako šolo. Na šoli da prirejajo plese in če že dekletce pleše, ali ni to škandal! Zapisana je bila celo beseda "fuj" taka šola in taka vzgoja!—Ali je dekletce še obiskovalo plesne vaje na svoji šoli, ta pouk itak ni obvezen, tega ne vemo. Vemo pa, da se šolski sistem v Ameriki vsled protesta tega kranjskega očeta ni spremenil. Značilno pa je, da je ta oče sprevidel, da je prišel v drug svet.
Ce bi šla v starem kraju k spovedi dekle, pa bi se tam razkrila, da je plesala, bi ji spovednik najbrže dal prav, če se je obrnila na njega. To bi se ne zgodilo samo v kaki hribovski far i.
V Ameriki so poslopja, ki v zgornjih poslopjih kot cerkve služijo bogoslužju, v spodnjih prostorih pa zabavi, plesu, raznim družabnim prireditvam, kakor v vsaki drugi dvorani. Ce bi bilo to mogoče v starem kraju, bi se najbrž mnogo ljudi prekrižalo.
Ce bi videli v starem kraju nuno za volanom avtomobila, bi se vse oziralo za njo in bi se spraševalo, kako je to mogoče. V Ameriki se na to niti ne obregnemo, po šolah, ki so cerkvene, pa nune celo učijo razne športne igre in tudi—ples.
Amerika je svet zase. Po končani državljanski vojni, kmalu bomo doživeli stoletnico, se je Amerika vrgla na to, da znajde samo sebe, posebno še, ko je mirna konservativna agrarna država začela okušati industrijsko revolucijo, ko se je torej začela razvijati industrija, z njo pa velika središča in mesta. Znašel se je tip Amerikanca, tip ameriškega zasebnega in družabnega življenja. Ko je šel tak Amerikanec v svet, ga je vsakdo spoznal kot Amerikanca. Se bolj splošen postaja ta ameriški tip sedaj, ko imamo tako silna obveščevalna in občevalna sredstva, kot je v prvi vrsti televizija.
V starem kraju smo poznali tip Slovenca Amerikanca, ki je prišel domov in smo si ga predstavljali tako v splošni domišliji, kakor tudi v domači literaturi kot takega, ki ima vsaj nekaj zlatih zob, uro in verižico, ki ima podolgast obraz, pa gotovo ne nosi brk. Slovenske domače literature s tem opisom je'precej. Našega človeka, ki je šel v Ameriko, je ameriško delo, zemlja, podnebje, družba, po svoje oblikovala. Tudi Slovenec je postal Amerikanec.
Kot privatniki, ki se pehamo za preživljanjem, poskušamo vse poklice. Ce smo lastniki raznih barov, gostiln, je njihova notranjost in njihova postrežba prav taka, kakor so druge ameriške.
Ce opazujemo sami sebe, kako se oblačimo, se oblačimo po ameriško. Morda je razlika v tem, da gre večkrat za vprašanje boljšega ali slabšega okusa.
Ce sledimo razvoju naših otrok, bomo priznali, da gre njihova pot prav tako, kakor se vije pot, po kateri hodijo drugi ameriški otroci. Ameriške šole od ljudske preko srednje in visokih šol, dajejo končno družbi posebni ameriški tip ameriškega izobraženega človeka.
Ce se vrši na primer poroka in če so starši kolikor toliko premožni, pa tudi malo slavohlepni, iščejo "publicity." Tudi o porokah slovenskih otrok smo brali v listih, kako je bila napravljena nevesta, koliko je bilo na njej čipkastega itd., itd. V starem kraju bi rekli, da jim to opisovanje ne gre v glavo, v Ameriki ni bilo spod tike in je šlo vsakemu v glavo.
Ce nastopamo kot pevci muzikantje pred ameriško javnostjo, posebno na televiziji, ne stojimo na odru kot kak lipov bog, marveč smo gibčni, z gibanjem telesa prikazujemo, kaj naj bo vsebina pesmi ali skladbe, pa gre igralcem čisto lahko izpod rok. Skoraj bi rekli, da se posebni ameriški način naravnost z lahkoto in hitro podeduje. To, kadar nastopamo kot privatniki. Ali pa znamo nastopiti tudi kot neka narodna skupnost? L. C.
PRIJATELJICI A. TERBIŽANOVI V BLAG SPOMIN
CLEVELAND, Ohio—Noč in dan odprta so groba vrata____
In res, te besede našega pesnika so posebno naglašane med nami ameriškimi Slovenci, ko kruta smrt žanje. Ameriška Slovenija izumira, zakon narave dela svoje.
Dasiravno smo sq njeni prijatelji pokojne zavedali, da boleha že nekaj let na srcu, nismo pa pričakovali še njene smrti. O kako si je še želela, da bi videla svojo rojstno domovino, predno ji zatone njeno življenje. Vedno so pohajale njene misli tja v sončno Vipavsko, kjer je preživela svoja mlada leta, kot na tisoče nas.
Pred tremi leti je nameravala storiti ta korak poseta, pa že tedaj ji je zdravnik povdarjal, da naj še malo počaka, da st pokrepi % Idravju, da naj odloži za še eno leto. Ravno tedaj tudi je preminul njen ožji rojak-prijatelj Frank J«leršič, in to jo je tudi močno potrlo, da od tedaj dalje ni si mogla okrepiti svoje zdravje, da bi se ji njena želja res izpolnila, da bi šla v staro odompvino.
Kdo ni poznal v naši slovenski javnosti v Clevelandu te naše vrle žene, katera je storila toliko dobrega za svoj narod. Bila je zavedna napredna slovenska žena. Dasiravno mala po postavi, bila je pa močna in krepka po svojem človekoljubnem duhu. Rada je pomagala, kjer je mogla, prispevala in zbirala, posebno se še jo dobro spominjam pri bivši tukajšnji Sans podr. štev. 48. Vsa tista leta se je spominjam, ko je bila tako pridna in delavna z nami. Ko je tedaj delala še v tovarni, je vedno tudi rada za naše razne sklade zbirala prispevke med delavkami za v pomoč. Še mi je pred očmi, ko je vedno prinesla zbrane svote: "Na, tu imaš imena in denar, ki sem ga nabrala v tovarni za Sansove sklade." Takoj v početku zadnje vojne, ko je sovražnik našega naroda tako pustošil, požigal in moril našo rojstno domovino, je z svojim sodelovanjem takoj pristopila v pomoč, ko smo pri tedajni podr. štev, 39 JPO zbirali obleko, katere se je zbralo nad desetine tonov. Spominjam se je, ko je živrtovala veliko večerov ppzno v noč, ko smo tedaj "pakirali" zaboje in—pošiljali obleke našim potrebnim preko oceana. Ne le, da je sama k temu pripomogla, pač pa pripeljala tudi. svoje hčerke in zete, da so priskočili v pomoč s svojim delom.
Kako blago srce je imela za druge ljudi. Ko nič kaj preveč trdnega zdravja in šibka ženica je šla v tovarno delat, da je lažje več storila za svoje rojake v domovini. To ji je bilo v veselje, da je mogla kateremu pomagati. BUa je zelo aktivna tudi pri tukajšnji podružnici PS štev. 1 vsa leta. Koliko dobrega dela je storila tudi pri tej organizaciji. In tako rada pomagala, prodajala vstopnice ter vse, kar je bilo za vnovčiti in prinesti k naši skupnosti, pokojna je bila vedno v ospredju.
Ni je bilo naše kulturne priredba med nami, da ne bi bila pokojna navzoča. TJdejatvovala se je povsod, kjer je vedela, da so njene zmožnosti potrebne. Bila je vedno vesela, da je po svoje kaj dobraga človekoljubnega dela doprinesla k skupnosti. Bila je navdušena tudi za naš tukajšnji SDD. In to že pred leti, takrat ko smo bili še v velikih dolgovih tega poslopja. De-
lavna in dobra podpornica tukajšnje Slov. delavske zadruge. S svojo delavnostjo in navdušenostjo je toliko- vplivala celo na svojega zeta, da je on že par let predsednik tega Slov. zadr. podjetja med nami. Učila je vedno svoji dve hčerki, da so tudi one postale med nami aktivne za naše obče napredne stvari. Njena hčerka Milly je tajnica engleškd poslujoče tukajšnje podr. P.S. štev. 7 že več let.
Vedno ji je bilo žal, da ni v svoji mladosti tudi pristopila k SNPJ. Imela pa je vedno pohvalno in dobro besedo za organizacijo, in se je vedno rada postavila, in bila na braniku za organizacijo vsem kritikom, kateri neradi gledajo to močno organizacijo med nami še danes. Bila je tudi naročnica in čitateljica naših naprednih časopisov.
Kupila je rada knjige, vstopnice, prispevala, kdor jo je nagovoril za prispevek V dobre namene.
I
Tudi na njenega pokojnega soproga Franka, kateri je preminul leta 1939, je imela močan vpliv, da je bil z njo vred pač po svoje delaven.
Vse to njeno vrlo delo mi prihaja v spomin danes, ko nje ni več med nami, ko se spominjam na vse njene lepe doprinose za našo skupnost.
Brez dvoma pogrešali jo bomo vsepovsod. Pri P.S., pri Zadrugi, pri dr. Združene Slovenke SDZ, katerega je bila pokojna članica. Tako jo bomo pogrešali tudi piri naših kulturnih ustanrovah. Pogrešali jo bodo njeni mali vnuki, za katere je gledala, da so pohajali na pevske vaje k tukajšnjem mlad. pevskem zboru SDD na Waterloo Rd., kjer je njen zet Joe Bradač večletni predsednik.
Pokojna se je rodila v vasi Selo-Vrabče nad vipavskim št. Vidom (Podnanos). Bila je v tej deželi nad 42 let. Njen pokojni mož Frank je bil doma iz Vipavske Planine.
Narodih sta se jima dve hčerki, in sicer Amelija, poročena Bradač, in Stella, poročena Sim-čič. Tu zapušča tudi 5 vnukov, ter brata Leo Mohorčiča.
Spadala je k sledečim organizacijam: Združene Slovenke, št. 23 SDZ, Progresivne Slovenke št. 1, dr. Collinwood Hive, št. 283 T.M. Bila je delničarka SDD, kot tudi SZZ. Pokojna je stanovala na 17822 Dillewood Rd., pri starejši hčerki Milly.
Njen pogreb se je vršil dne 10. marca s civilnimi obredi ob 1.30 popoldne iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi v grobnico na pokopališču Lakeview, kjer ji počiva njen pokojni mož že 15 let.
Pogrešali jo bomo močno vsi, pogrešale jo bodo posebno še njene pridne hčerke ob tej veliki izgubi svoje matere.
Po vsem trudapolnem delu njenega življenja, čigar zgodnja leta ji tudi niso bila postlana s cvetjem, naj se odpočije v svoji novi domovini, mi pa, kateri smo jo poznali kot vrlo ženo, delavno, zavedno Slovenko, jo bomo ohranili v svojem spominu.
Preostalim naše globoko so-žal je!
Naj pokojni služijo te skromne vrstice v poklon njenemu spominu.
Prijatelj pokojne J.F.D.
Oglašajte v Enakopravnosti
V Moskvi znajo!
Za prvega poslanika Zapadne Nemčije v Moskvi je bil imenovan Wilhelm Haas, ki je že nastopil svoje službeno mesto, pa je bilo treba najti uradne prostore zanj in njegovo osobje. Moskva mu je ponudila največjo in najbolj razkošno privatno hišo, ki je dvakrat večja od znane hiše Spasso, kjer prebiva osobje
ameriškega poslaništva.
*
Sovjetska zveza je zahtevala od Francije, da izda potno dovoljenje posebni ruski tehnični komisiji, ki namerava priti v Francijo, kjer bo študirala francosko letalstvo. Moskva Franciji namiguje, da ne bo zastonj! Moskva je namreč pripravljena kupiti v Franciji več letal, posebno prevoznih.
*
Dejstvo, da je Moskva poslala v Anglijo najprvo Georgija Malenkova, tolmačijo s tem, da naj Malenkov na svoji lastni koži poskusi, kakšen bo njegov sprejem med Angleži. To naj bi bila prizkušnja za Nikita Hru-ščeva in Nikolaja Bulganina, ki prideta v Anglijo meseca aprila. Na drugi strani naj bo obisk Malenkova v Angliji preizkušnja britanskih varnostnih mer, kako znajo Angleži zavarovati varnost in življenje nedobrodošlih tujcev, posebno vidnih ruskih predstavnikov. Če bo šlo Malenkovu vse po sreči, naj v Londonu pripravi tudi dnevni 'red razgovorov z Hruščevim in Bulganinom.
75 LET
ILLUMINATING CO.
V Clevelandu nas preskrbuje z elektriko poleg občinske elektrarne družba Illuminating Co. Danes 15. marca praznuje ta družba 75 letnico svojega obstoja. Razvoj te družbe, je ^zanipiiv, ker kaže na to, kako silno se razvijejo iz malih početkov ameriška podjetja.
Pred 75 leti dne 15. marca 1881 se je organizirala v Clevelandu družba, ki naj oskrbuje okraj Cuyahoga z elektriko. Osnovna glavnica je bila $150,000, prvih odjemalcev je bilo 50. Danes ima družba Illuminating Co. samo na investicijah vrednosti $414,000,000, ima 33,000 delničarjev, 4,500 nastavljencev in nad pol milijona odjemalcev.
UBOGI BENSON!
Bitka za novi zakon o federalni pomoči ameriškim farmarjem je delno končana. Federalni tajnik za kmetijstvo Ezra Benson pa ni bil samo politična tarča v kongresu, v tisku, marveč tudi doma na stanovanju. Njegov privatni telefon je brez prestan-ka noč in dan zvonil, tako, da se je Ezra Benson moral odločiti, da spremeni številko telefonskega aparata ,nove pa ne da v telefonski imenik.
VIŠJI DAVKI POVSOD
V Ohio smo dobili en cent več davka na zavojček cigaret. Davki se radi povišajo na opojne pijače, na gasolin. Menda je v tem pogledu povsod enako. Avstralska vlada je povišala davke na osebne avtomobile, na cigarete, na pivo, na žganje in na gasolin. Povišanje je višje kot tu v Ohio. Višji davek na zavojček cigaret znaša v dolarski valuti skoraj tri cente, davek na nove avtomobile pa še je povišal skoraj za 30 odstotkov.
Spomini starega pionirja ob 80-letnici rojstva
Piše John Lokar
V MANHATTANU SE PIJE
Na 548 prebivalcev Manhat-tana, kakor se imenuje center New Yorka, pride ena gostilna, oziroma točilnica. Finančna upržLva je prepričana, da si je s tem Manhattan postavil svojevrstni rekord.
EUCLID, Ohio—Dne 2. aprila bom star 80 let, in ker sem med starimi naseljenci v Clevelandu, želim za to priliko opisati nekaj spominov ali zgodovino dogodkov in razmer, ki smo jih v dolgi dobi preživeli.
Rojen sem bil 2. aprila 1876 leta v vasi Male dole v Temenici (tako se imenuje tekoča Voda Temenica), fara Št. Vid pri Stični na Dolenjskem. Tiste čase je bilo več mlinov napeljanih na to vodo. Moj oče je imel mlin pod Gabujam. Bil je mlinar in tudi dober muzikant na harmonike. Hodil je igrati na ohcete. Pri mali hišici ob mlinu smo imeli tudi kokoši in zelo hudega petehna. Tiste čase so ženske nosile žito v mlin na glavi. Ta naš petelin je ob vsaki priliki naskočil te ženske in jim s kljunom cukal krila, medtem ko je moške in otroke pustil pri miru. Nekoč sem v bližini tega petelina padel na zadnjico. To je petelina tako ujezilo, da je planil name in me začel kljuvati. Kmalu bi mi izkljUval desno oko in še danes se vidijo sledovi tega napada, še vedno se spominjam kako mi je moja ljuba pokojna mama devala nekaj belega na oko, da se je pozdravilo. Večkrat mi je pravila: Janez, malo je manjkalo, da nisi izgubil očesa.
Še tisto leto se je pripetilo, da je po nesreči padla moja mlajša sestra v vodo Temenico. Imel sem tri sestre, jaz sem bil starejši. Ko sem videl sestro pasti v vodo, sem začel na vse grlo kričati: Oče, Micka je padla v vodo! Oče se je na vso moč prestrašil. Pritekel je prav ob času, da je Micko rešil, še malo, pa bi jo potegnilo, na tisto kolo, ke ^ je voda gnala mlinske kamne.
Moj oče je bil dober plavač. Nekoč je narasla Temenica in je bila velika povodenj. Voda je dosegla breg, preko katerega smo hodili na drugo stran. Oče se je hitro slekel in v sami spodnji opravi skočil v vodo. Opaziv-ši to, je mati vsa prestrašena vpila: Janez, nikar ne skoči v vodo, boš utonil! Oče je že bil v vodi in za šalo se pogreznil,.nato pa zopet lepo priplaval na površje. Mati se je potem pomirila in je ni bilo več strah, ko je oče plaval.
Moj oče je bil močan človek. Nihče v mlinu ni mogel toliko teže vzdigniti kot on, čeprav so k nam v mlin prihajali zelo močni fantje. Zdrav in krepak je bil, pa je nagloma zbolel in po kratki bolezni umrl. Bil je dober gospodar in skrbel, da je bil mlin dobro urejen, da bi mati in otroci dobro živeli. Tedaj sem bil star šest let in pol in ob smrti očeta se je za nas začelo žalostno življenje.
Mati in tri sestre so že umrle ter počivajo na pokopališču v St. Vidu na Dolenjskem, tam v lepi Sloveniji. Ostal sem samo jaz tukaj na tujih tleh. Mnogokrat sedim in premišljujem kaj vse se je meni pripetilo v mojem življenju, kam so pohitela vsa, ta leta. Minilo je pet let odkar sem napisal nekaj mojih spominov v "Prosveti;" že dolgo je to in menim, da je dobro za list, da zopet napišem nekaj o mojih spominov. Nekaj stvari, ki sem jih že olnenil leta 1951, a so zanimive, sem seveda vključil v te spomine, ker ne bi bilo prav, da bi jih izpustil.
Kakor leta 1951, ko so mi dali čitatelji priznanje, tako mislim, da bodo tudi to pot radi čitali, saj čeprav so tedaj čitali, bodo videli, da je tu veliko novega. Pa saj je tudi igra, če je dobra, vedno dobrodošla in ljudje jo radi ponovno vidijo. Torej, težko sem se odločil pisati to, a hotel sem opisati moje spomine za 80-letnico mojega težkega življenja. Morda Vam vsem ne bo
to po volji, pa prosim, da mi ne zamerite.
Torej, nazaj k Temenici. Tu je bilo več mlinov, okolica je bila zelo lepa, v tej vodi pa so plavale razne vrste ribe, postvri in tudi di-uge. Veselje je bilo gledati te ribe. To je bilo pred 70 leti. Ko sem bil 10 let star sem imel veliko veselja loviti rake, staknil seni vsako luknjo in posegel vanjo, da privlečem ven raka. Večkrat se je pripetilo, da me je kateri stisnil s svojo šči-palko, da sem imel črne roke. Nekoč se mi je pripetilo, da zagledam veliko luknjo. Veselil sem se, da mora v njej tičati velik rak-: Posežem notri in zagrabim. Misleč, da sem ujel veliko ribo, pO' tegnem k sebi in na svojo grozo vidim, da držim veliko kačo. Prestrašen jo odvržem in zbeži® iz vode. Zvedel sem pozneje, da je to bila vodna kača, kakršne se rade držijo blizu vode in niso strupene. Imenovali so jih bele Urške.
Kmalu po smrti očeta je mati prodala mlin in se z nami otroci preselila v drugo vas, kjer si P kupila dve njivi. Živeli smo v bajti materine sestre, kjer je bilo veliko siromaštvo in pomanjkanje. Dostikrat nam je prinesla na mizo nezabeljen močnik, a kako smo ga z veseljem pojedli-Teta je imela kravo. Kadar j® krava dajala mleko, je bilo Še za silo. Kruha smo dobili zelo redko, pa še tedaj ko' smo ga dobili, je bil zelo slab, ampak otroci smo ga bili prav veseli kadaf je bil. Za velikonočne in božične praznike smo dobili beli kruh i" kaj boljšega. Trikrat na leto smo se pošteno najedli. Bilo j® zelo žalostno. življenje za vse nuB. Po večini, ki so bili cesarjem Franc Jožefom, so taki reveži po vsej Avstriji.
Moja mati nekoč ni mogi^ plačati davke Franc Jožefu. Prišel je mož postave in materi rekel, da ako ne plača davkov, bo vzel kravo. Jaz sem tedaj že hodil v šolo, moje tri sestre pa še ne. Mati je jokala, mi štirje otroci pa smo jo žalostno opazovali. Prišla je soseda, ki je materi posodila denar, da je plačala davke, krava pa je ostala, da je nam dajala mleko, katerega smo bili zelo potrebni, ker j® bilo pri naši veliko pomanjkanj® vsega.
Pozneje je mati dala mene služiti za pastirja. Dobil sem neka] obleke in par goldinarjev za celo leto ter za jesti. Tako so izkoriščali nas bajtarje. Za mene je bilo to mučeniško trpljenje cela tri leta. Mučil in garal sem težka dela, takorekoč zastonj-Bil sem v vasi Grm, pri Simanu-Bili so dve sestri in brat, ki P vedno kričal name za vsako najmanjšo stvar. V poletnem času me je vedno zbudil že ob 3. uri zjutraj ali pa še preje. Vstati sem moral in iti na delo, kositi, mlatiti ali orati njivo. Nisem bil še dovolj močan za opravljati vse to delo. Moral sem poganjati vole in voditi kolo ter dobro paziti, da je šlo vedno po ravni jamici,, da se ni brazda spodvila. Večkrat nisem mogel to odriniti iu je gospodar kričal in vpil name; prekleta koza, ako ne boš odri* nil, te bom z votko udaril. To jo bila tista mala lopatica, s katero se je plug očistil. Enkrat mi j® tako nerodno spodrsnilo, da sen? nadel pod klino in malo je manjkalo, da mi ni odrezala glavo.
Pri temu gospodarju sem torej delal tri leta kot suženj ^ malo hrane. Potem nisem hotel več ostati tam. Sestra Micka P bila za gospodinjo, pa je bila zelo dobra zame. Dostikrat mi P dala kako malenkost za pribolj' šek in niti enkrat mi ni rekla slabe besede. Vedno me je klicala Janezek.
(Dalje prihodnjič)
enakopravnost
LETO DNI NA LEDENI PLOŠČI
Letalo kroži nad velikansko ® eno ploščo v nepregledni beli P stinji. V njem sedi namestnik upravnika inštituta za arktične aziskave Sovjetske sveže prof. i-recmkov, vodja odprave "Se-tečaj ZL" 1јИа1о se spusti ^ (l&ni posadke s kučma-gj, .S^^vah skočijo iz njega, dkidajo sneg in izvrtajo z dol-^ ročnim svedrom luknjo v • ledena plošča je debela 3 7'. ^ zadostuje. In že iztovar-jajo a letala svežnje kožuhov in aluminijasto ogrodje šotorov, postavijo. Vse je črno P Gskano, da bi vsrkavalo M-vec sončne toplote. Kmalu stoje šotori liki veliki črni hro-]£	poljani. Že so postav-
J ne radijske antene in meteo-^o oski merilni aparati. Velik ^akkopter frkiva tik ,iad Taelo L o, dokler ne spuste na tla esa. Noč in dan prinašajo le-a gradivo, kajti poletno son-Y Arktiki noč in dan. Na izkrcajo nad 100 raznih potrebščin. Lahko
mer^Snn^^^	pre-
traWf	spuste tudi
kolibe^' ^ štiri zložljive
V ^ ђ zgodilo 9. aprila 1954. in	vse pripravljeno
ski 1 odletela. Na velikan-j® ostalo 22 no n ^^ečnikov je nedav-
Dunaju o svoji ie n	Papaninove posta-
na ledeni plošči leta 1937 so IX)8t,*iii še štiri takšne pcaata-3" • delujeta "Severni tečaj ђгпЛ	tečaj 5." Na njih
nil--	sovjetski znanstve-
io ii-	hkrati pa obvešča-
apitane ladij na nevarnost,
богГ	v bližini ledene
odprava je opra-atvp obsežno, čisto znan-nien^^ ^ vodikom napol-riln •	redno dvigali me-
obi^, ^ radijske aparate nad U ar> ^ padalih so se spušča-Sen	prinašali pre-
Mert podatke o stratosferi. --...____^ugim so pokazali, da je
ршрјГл* Mdevolje
ZDRAVILA ?A SILJKi V JUGOSLAVIJO
ORUC CO.
P Si	Rd--KE 1-0034
® ijemo karkoli prodamo kamorkoli.
Trgovina naprodaj
^cgovin^ dobroidoCo delikatesno Irna o *0 slovenske naselbine.
^ CZ 9 .	iiaSGiDlTlc.
'om ^kenco. Proda se s pose-
sta-
Imi
stvom vr T"'"-"-	se s I
Oovanje Л'	trgovine je
avtom fx •	fornez na plin,
in vc«^ ' grelec za vodo, garaža
udobnosti.
Podrobnosti pokličite KE 1-2327
ku
zrak pozimi v višini 5000 m toplejši kakor nad ledom. Spodnja meja stratosfere se premika. Sovjetski znanstveniki so ugotovili, da je v Arktiki na dnu morja veliko pogorje, o katerem še nedavno niso vedeli ničesar. Metorologi so vsak dan pošiljali po radiu poročila vremenskim opazovalnicam. Prej so vremenoslovci mislili, da visi nad severnim tečajem leto in dan gmota težkega mrzlega zraka, torej da je vreme tam zmeraj lepo. Toda lani v juliju je začelo liti in bleščeči led je postal svet-lomoder. V juliju je zapadel sneg, v avgustu je bilo spet toplo, led se je spet topil in iz morja so se prikazovali mroži. Nekega dne so priplavale mimo tri račke in na robu ledene plošče so visele svetlorjave alge v morju. V avgustu pa je pritisnila zima. Privihrali so snežni meteži. Stalno lepo vreme nad Severnim tečajem je torej pravljica.
Ledena plošča s sovjetskimi -znanstveniki se je polagoma pomikala proti severu. Prvotno je bila oddaljena od njega kakih 450 km, 25. avgusta pa samo še 30. V treh dneh se je pomaknila za 80 km proti severu. V septembru je sonce izginilo za ledenim obzorjem, v oktobru pa je zagrnila vse področje polarna noč. Vzlic temu so prihajala letala in se v svitu močnih žarometov spuščala na ledeno ploščo. Prinesla so še 6 kolib, v katere se je preselila vsa posadka. Dotlej so imeli v kolibah spravljene samo aparate in knjižnico. V kolibah je bilo prijetno toplo, znanstvenikom so
4 sobe
se odda v najem na
969 Addison Rd. Za podrobnosti pokličite he 1-8493
louis sedmak
■ Vsakovrstna cementna dela • Vložimo cementirane pode v garažah, poslopjih in kleteh; dovoze, itd. 727 EAST 232nd STREET RE 1-8864
svetile pri delu električne žarnice. Toda njihovo življenje je bilo še bolj enolično kakor poleti. Le enkrat mesečno so prejemali in oddajali "govorjena pisma," posneta na magnetofonske trakove. Osemkrat dnevno so odčitali podatke na aparatih, dvakrat tedensko so imeli filmske predstave.
Konec februarja so prodrli temo močni sončni žarki. In na jugu se je jelo daniti. Pet in pol meseca po svojem zatonu se je sonce spet prikazalo. Letala so prihajala pogosteje. In čudno, vsako je prineslo manjšo epidemijo gripe, čeprav so bili piloti zdravi. Udeleženci odprave so se bili privadili povsem sterilnemu arktičnem zraku. Tudi prehladih se niso nikoli, čeprav so bili večkrat premočeni z ledeno mrzlo vodo. Zdaj se jih je pa gripa kaj hitro prijela. Šele ko je zdravnik obseval pakete s kremenčevo svetilko, je epidemija ponehala. Dne 20. aprila so prispela letala in odpeljala odpravo nazaj v domovino. Nad 2000 Icm daleč se je pomikala ledena plošča s sovjetskimi znanstveniki.
sezona lova na kite se je spet začela
Spet se je začela sezona lova na kite v antarktičnih vodah. Tja so odplule ladje kitolovcev iz raznih dežel. Za prehrano človeštva lov na splošno ni več posebnega pomena, izVzemši največje med vsemi živalmi, namreč kite. Medtem ko so lovili ribiči v prejšnjih stoletjih predvsem gronlandske in sloveče biskajske kite, ki so шјклП Baske že v zgodnjem srednjem veku, Ipve zdaj zlasti modre kite. Odrasel kit te vrste tehta do 100,000 kg, torej toliko kakor 25 slonov.
Kitolovcem gre predvsem za mast, za kitovo olje. Kit je obdan z do 20 cm debelo plastjo maščobe. Najmanj toliko maščobe pa pridobe iz njegovega mesa, kosti in drobovja. Za lov na kite imajo prave "plavajoče tovarne," na katerih ujete kite razsekajo in predelajo. Love jih s harpunami in vsaka ladja imn med posadko nekaj spretnih lovcev. Le-ti so zelo dobro plačani. V sezoni zaslužijo kakih 80,000 norveških kron. Njihovo
ŽELITE DOBRO. LEPO IN TRPEŽNO OBUVALO ZA VELIKO NOČ?
Potem stopite v slovensko trgovino
Stan Majer Shoe Store
TeL: UT 1-5027
6107 ST. CLAIR AVENUE
kjer boste dobro postreženi v vseh ozirih.
V zalogi imamo fine čevlje za vso vašo družino.
Pridite in se prepričajte!	X-Ray Fitting
Ml DAJEMO EAGLE ZNAMKE STAN MAJER, lastnik
A. GRBINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd STREET	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1-5890
15301 WATERLOO ROAD	KEnmore 1-1235
Hiše naprodaj Hiše naprodaj po
zmerni ceni
s 4'/2 sobami, blizu 2 -v. .Kristine v Euciidu.
niči, fornez na plin, garaža - pol. Moderna hiša. Cena
^' 5,900.
bungalow 5 sob, klet, p""' garaža; lota Cena samo $13,800.
2 družini, po 5 in 5 l^lj ' ®®^erno od St. Clair Ave., ie^^f	sv. Jožefa. Preure-
avf	na plin. Garaža za 2
'"a cena $17,000.
»b^V ?	po 5 in 5
g okolici Eddy Rd. Soba na nadstropju. Dobro zgrajena ^ ^Gna $19,000.
s želite prodati vašo hišo ali P"'' drugo, se obrnite na
Kovač realty
EAST 185th STREET KE 1-5030
®e^ašaj?e v---
^akopravnosti
^AN OPPORTUNITY YOU CAN'T AFFORD
Ф
УТО MISS-
A COMMON-SENSE APPROACH TO AMERICA'S PROSPERITY
I AST YEAR was a record one for our ^ country. More Americans were working — earning more and owning more than ever before. It all added up to the greatest prosperity this country has ever known, a prosperity that will last if each of us takes advantage of an opportunity that is knocking.
Now is your best opportunity to save. Right now, while your earning power is at its peak, is the best chance you'll ever have to put somcthitig aside for your future. If you haVen't been able to save up to now, it s probably because you don't have a simple, systematic savings plan —■ one that works automatically. Your Government has provided just such a plan. And millions of Americans are already cashing in on it.
Why don t you join them? Sign up for U. S. Series E Savings Bonds on the Payroll Savings Plan where you work. Or buy Bonds regularly where you bank. Either
way assures you that you and your family will he protected in the future. Your principal invested in Bonds is safe — not subject to market fluctuations. Your returns are sure — Bonds pay an average of 3% per year, when held to maturity. Your Bonds are liquid savings—you can always cash them after 2 months, should any emergency arise.
It's easy and human to get carried away when plenty is coming in. To spend more than you can afford, buy more than you can pay for in a reasonable length of time. But is it wise? The smart citizen today, for his own sake and that of his country, will spend wisely, buy sensibly and save regularly. For as Treasury Secretary Humphrey recently said, "The continued success of our economy depends not so much upon Government, but upon the efforts of all our people."
So let's all be sure and do our part — and preserve our American prosperity for ourselves and our children.
For the big things in your life, be ready with U. S. Savings Bonds
The 17. 5. Government does not pay jor this advertising. The Treasury Department thanks, for their patriotic donation, the Advertising Council and
ENAKOPRAVNOST
delo pa je naporno in nevarno. Od njihove spretnosti je odvisno, ali se trud in stroški splačajo ali ne. Ladjevje, ki odpluje na lov, mora ujeti kakih 600 modrih kitov, da pride na svoj račun. To pa pomeni najmanj 5 do 6 kitov dnevno.
Dobro pa niso plačani samo izurjeni lovci, ki znajo spretno ravnati s harpunami, marveč tudi krmarji in strojniki. Le-ti zaslužijo v sezoni od 10,000 do 15,000 norveških kron. Da bi zavarovali kite pred iztrebljenjem, določa leta 1937 sklenjena mednarodna pogodba, da jih smejo pobiti vsako leto samo omejeno število. Vsaka ladja mora imeti na krovu inšpektorja, ki skrbi za izpolnjevanje ustreznih določb mednarodne pogodbe. Med drugo s'^etovno vojno kitov niso lovili in zato
so se precej razmnožili.
-\-
češkoslovaška atomska elektrarna
Praški radio je poročal, da bo imela tudi CSR leta 1960 atomsko elektrarno. Z državno nagrado nagrajeni upravnik Inštituta za jedrsko fiziko ing. Čest-mir šimanek je rekel, da so začeli ta inštitut graditi v prVi petletki. Inštitut bo imel tudi prvi atomski reaktor in prvi ciklo-tron v CSR. Tudi Češkoslovaška bo na široko uporabljala radioaktivne izotope v medicini in v kmetijstvu ter v vseh panogah znanosti in tehnike. v drugi petletki se bodo vrnili tudi slušatelji visokih šol iz Sovjetske zveze. Na koncu druge petletke bo, torej imela Češkoslovaška vs^ pogoje za uspešno izgradnjo jedrske energetike.
strah pred vodo
"Kopati se? Nikdar! Zdravnik mi je rekel, da imam železno zdravje, pa se bojim, da bi zarjavelo."
posrečena
potegavščina
Štirje slušatelji filozofije fakultete na londonski univerzi so si dovolili ondan potegavščino, v kateri so izkoristili popuščanje mednarodne napetosti. Izdajali so se za ruske študente, ki so prišli na obisk v Veliko Britanijo. Na železniški postaji jih je čakalo kakih 100 mladincev in skupaj z njimi so si ogledali pri-štaniške naprave. Vodil jih je eden izmed vodilnih uradnikov pristaniške uprave. Po ogledu so jim priredili v poslopju trgovinske mornarice celo sprejem. Dva sta privzela celo ruski imeni in dala radovednim novinarjem intervju, v katerem sta odgovarjala na vprašanja o življenju študentov v Sovjetski zvezi. šele, ko je bilo vse to končano, je prišlo na dan, da gre za potegavščino.
VLAGATELJ EM
pričenši 23. marca

v našem GLAVNEM URADU 127 Public Square in UPTOWN PODRUŽNICI
921 Huron Road
PODRUZNI URADI
COLLINWOOD LAKEWOOD HEIGHTS	MEMPHIS-FULTON
KINSMAN	SOUTH EUCLID
VAN AKEN


9.30 ZJ. do 2.30 POP.
Odprto neprestano
9,30 zj. do 4i30 POP

4.30 ZJ. do 6.00 POP
Od ponedeljka do četrtka ostanejo bančne ure kot do-sedaj—9.30 ZJ. do 2.30 POP.

FOR
SAVINGS
NATIONAL BANK
MBMOBRS rVOCRAL 0EI»09IT IN»URANC« CORPORATION

шш


MATIJA GORJAM
Jože Pahor
(nadaljevanje)
"— in da ste stopili v punt, kaj? Povedali vam bodo, da ste zločinci in da se skesajte, dokler je milost. In pojasnili vam bodo še, da je gosposka od Boga, da ste stopili v punt proti Bogu. Ne bodo vam verjeli, na kolesu bodo lomili iz vaših kosti, kje ste skrili tuje plačilo."
"Vem," je dejal Klander, "pri vas stikajo za tem, pri nas ne! Lahko nam bo dokazati, da nas obrekujejo."
"Res ne vidite, da se vas ne , upajo dotakniti, ker vas nočejo do kraja razjariti? Ker si ne vedo pravega sveta zđradi ognja, ki nevarno tli po vsej Dolenjski?"
Klandrova nejevolja je vidno rasla, ker ga je zavračal mlad, brezobziren človek, brez Boga, povrhu še lahkomiseln nesial-než, ki se je tudi po svoji obleki —napravljen je bil v trgovca '—ločil od kmeta.
"Učiš me, mladec! Dej, povej, kje si bil, ko smo tkali od začetka! Ko smo lomili kamen, ki se postavljaš zanj! Zdaj si prišel, ustiš se široko in veš vse bolje! Kje si bil, ko te je klical tvoj oče z zgrešene poti?"
"Ne, kje sem bil, kje sem, me vprašajte!" je odgovarjal Gor-jan. "Tam sem, kjer vi še ni-
ste! Tako daleč spredaj, da kri-jem tudi vas! Med onimi, ki so od danes do jutri!"
Klandrov obraz se je zganil v porogljivem posmehu.
"Vsi smo od danes do jutri, a ti si—prvi! Prvi! Cul sem, da se skrivaš. Ali hočeš zato biti prvi?"
"Res je, skrivam se, a danes sem vendar le tukaj in nisem prvič. Govoriva o veliki stvari, kakor je treba govoriti o njej! Ali naj nas dogodki najdejo sprte? Kaj nas čaka, če bomo razdeljeni? čemu ves trud, vse naše delo in vse žrtve?"
Klander se je obotavljal, Gor-janove besede so ga prijele.
"Prepusti času!" je dejal. "Ko bo prišla ura, se bodo stvari razčistile."
"Takrat bo prepozno, prej jih moramo razčistiti!"
"Danes se ne bova zedinila," je zavračal Klander.
"Maščevalo se bo, vi boste nosili odgovornost!"
Gorjan je sprevidel, da ničesar ne doseže proti Klandrovi trmi. Bilo mu je, kakor da buta ob trdo skalo. Samo rahla iskrica upanja je tlela v njem, da bodo morda enkrat dogodki silneje zviharili zemljo kakor beseda in da bo takrat potegnil tok s se-
CHICAGO, ILLINOIS
FOR BEST RESULTS Ш ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179
PAINTED DESERT URANIUM & OIL COMPANY
A V.:..?HINGTON CORPORATION
Engaged in explore'"n for Uranium and other metals on properties in the dayL. r>i<. Uranium area, Spokane County, and in Ferry Couc-ty, Washington; also in Grand and San Juan Counties, Utah.
PUBLIC OFFERING
12,000.000 shares of common capital stock at Ic per share-fully paid, and non-assessable.
Write for Offering Circular to
W. M. FREDERICKS, Secretary-Treasurer
725 Peyton Building, Spokane Д, Washington
The Statutory Statement filed with the State of Washington is available for inspection at the Company's Office, 737 Peyton Building, Spokane, Washington.
Phone MADISON 1851
W. M. Fredericks, Sec'y.-Treas.
725 Pelton Building Spokane 1, Washington
Please send me Offering Circular on PAINTED DESERT URANIUM & OIL CO.
Name (Print) -----------------------------------------------------------
Street -------------------------------------------------------------------------
City
State
MALE HELP WANTED
JOURNEYMEN
DIE MAKERS
JIG AND FIXTURE BUILDERS
$2.95 per hour +o start
Garland Mfg. Co.
10533 GRATIOT	DETROIT, MICH.
Apply French Road Entrance
ASK FOR MR. TAYLOR
EMPLOYMENT OFFICE OPEN MONDAY THRU FRIDAY 8 to 5 SATURDAYS 8 to 12
boj vse, kar koli mu bo prišlo na pot. Razdražen se je vračal v Hrast je. Dež, ki je drobno pršel iz megle, ga je varoval vso pot.
5
Vojna z Benečani je kakor nenasitno brezno požirala ljudi in denar, vzlic temu se je bojna sreča bolj in bolj umikala. Treba je bilo novih sredstev—kate-rikrat že?—cesarjev zaupnik in prijatelj, krški škof, kardinal Matija Angel Lang, iz bogate patricijske hiše v Augsburgu, je sklical v Gradec na posvet zastopnike deželnih zborov. Prijatelj umetnikov in učenjakov, mož, ki je sam nmogo znal, toda duhovnik brez vere in vesti, ki ni imel vse življenje ničesar dobrega v mislih, naj bi iztisnil iz zastopnikov stanov novih velikih vsot, ki jih tudi prebogati Fugger ni hotel več dajati cesarju v večnih stiskah, Maksimilijanu I.
Zastopniki so se branili. Vojna naj se konča, so dejali, če cesarski nikakor * niso Benečanom kos. Ce se mora borba res nadaljevati, naj pomagajo tisti, ki imajo sredstva, Nemčija, knezi, kralji in papež.
Kardinal Lang, mož z razora-nim obrazom, temnega pogleda in stisnjenih usten, jim je nastavil nož na grlo: kdor je pobral deželne davke, jih je dolžan, po zakonu in pokorščini oddati vladarju, čigar so!
Po pokorščini, po zakonu ? Plemstvo je vedelo, da nima "slamnati kralj" moči, a je bilo vzlic temu vljudno. Do ut des, dam, če daš! Vsakega desetega tlačana so že poslali na bo-
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
MEET THE RIGHT PEOPLE THRU
CLARA LANE Social Contacts
Dignified Personal Introduction Service. Send for Literature. Established 20 years. National Organization. Open Daily & Sunday 12 to 5. Associate Wanted 127 N. DEARBORN STR.. Room 631 Tel. DEarborn 2-4932
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN — Established 30 years. Includes 3 story brick building, with 2-6 room apartments up-■ stairs. One 4 room rear. 2 car brick garage,, full basement, oil, steam heat. Owner will sacrifice.
2125 S. Pulaski or call: LAwndale 2-9780
Good chance to sell RESTAURANT and SHORT ORDER — Good location 111th & Western. See to appreciate.
CEdarcrest 3-5526
DOMESTIC HELP
GENERAL HOUSEWORK — Air _ conditioned house. Own room. Light cleaning, laundry. Care for child.
ORchard 5-5199
HOUSEKEEPER —
Stay. $100 month, 2 infants. Permanent.
Phone — Gibson 8-2323
COOK - HOUUSEKEEPER — Own quarters. Pleasant surroundings, Under 45 years,
Call — KEnwood 8-2297
GENERAL HOUSEWORK—Assist with 2 small children. Cheerful, responsible person wishing permanent position. Stay. Top salary. References.
Highland Park 2-7342
WOMAN for GENERAL HOUSEWORK — Own room, board and salary. In Chicago suburb.
Call DEarborn 2-3179 or write 52 N. Cowley Road, Riverside, Illinois
jišče in zdaj naj še plačujejo? Zdaj, ko so kmetje vzdignili glave ? Naj jim da cesar vojakov in orožja, naj jim pomaga potlačiti upornike in videl bo, kako mu je plemstvo zvesto! Ko bodo sami varni, da! A zahtevati še od tlačanov zdaj, bi pomenilo, pognati v punt še one, ki so mirni. Pogajanja so se vlekla, kardinal in diplomat ni imel ni-kake moči, denar se je zakrk-nil in ni več čul njegovih besed.
V ta čas se je utrgal v Ko-čevščini plaz . . . Ponoči je sel zbudil Gorjana, nemudoma sta jezdila v Velike Lašče, kjer je čakal Ramovš. Povedal je, da se je pričel krvavi ples; Stržen je imel dovolj obvestil, Thurn je udaril. V Dolenji vasi, v Ribnici, v Mozlju in drugod je njegova svojat, pomešana z nekaterimi tlačanskimi izmečki, obkolila sredi noči hiše, vdrla vanje s krikom in s streli, pretepla vse, ki so jim prišli pod pesti, in odvedla več mož s seboj. Nepričakovani napad je uspel povsod, le v Starem logu se je bil Punčuh uprl s sekiro v roki. Svojat ga je zabodla v hrbet in naglo zbežala, ker je začelo biti plat zvona. Počasi je umiral starec, izkrvavel je v težkem boju s smrtjo.
Ali je bil izdan? je spreletelo Gorjana. Bridko ga je zadela vest, Punčuh, silni hrast, je padel ob prvem udarcu, zazijala je vrzel, ki se ni dala zapreti. Tudi Ramovš se ni mogel otresti misli o izdajstvu.
"Zdaj ne smemo več izgubljati časa, zdaj je treba vstati!" je spregovoril Gorjan. "Ljudi je gotovo pretreslo?"
"Nasprotno, vzdignilo jih je!" je dejal Ramovš. "Da niso tlačanov iznenadili, bi bila svojat slabo opravila. Zdaj stoje povsod straže, vasi so pripravljene na nov napad."
Gorjanu je zažarel obraz. Od nekod je bilo plat zvona.
Chicago, Ш.
domestic couple
COUPLE — Experienced cook, houseman, butler and chauffer; .references required; good salary; own apartment.
GRaceland 2-0340
FEMALE HOUSEHOLD
MAID — Experiened with references. New ranch house. 2 preschool children. Good salary. Own room, bath, TV.
Call collect— Highland Park 2-6821
FEMALE HELP WANTED
MARRIED WOMAN — For supervision and management of small hotel. Living quarters; small salary.
WEbster 9-9637
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE COUPLE, 2 small children, need 5-6 room unfurnished apartment. 1st floor preferred. Garage needed. Good location N. or N.W. Moderate rental.
Cornelia 7-7686
PROJECT Engineer, wife and 2 children desire 2 or 3 bedroom, flat or house, with yard, near school. To $130. N. or N.W. 9 to 5.	TAylor 9-6000, ext. 276
after 6 and weekends, Lincoln 9-0898
real estate
PALATINE — By owner. Immediate occupancy. 3 bedroom Cape Cod brick, full basement, attached garage, Va acre lot. Best offer.
560 Old Northwest Highway Palantine 1952
OAK LAWN — Prodaja lastnik — Hiša z 2 spalnicami, kamenita ranch tipa, ziifnska okna, gorko-ta na plin, garaža za 2 avta, nad en aker zemlje. Cena $13,950, ali dajte ponudbo. Si lahko ogledate.	9517 S. 90th Ave.
GArden 2-5135
"Kliče nas!" je dejal Gorjan. "Naprej, v Ribnico!"
Odjezdili so. Čutili so, da je treba delati naglo in odločno. Povsod so srečavali oborožene ljudi. Novica, ki se je kakor ogenj širila na vse strani, da je namreč Thum že zjutraj obgla-vil na glavnem trgu v Kočevju več mož, med njimi tudi starega Gorjana in njegovega zeta z Zelenega vrha, je bila zdaj olje v plamen. Razjarila je ljudstvo do skrajnosti, oborožene skupine po vaseh so čakale samo na ukaz.
Kakor je vsled težkih novic v Gorjanu vse drhtelo, je vendar videl jasno pred seboj, želja po maščevanju mu je zbistrila pogled in ga je obenem gnala s seboj. Iz Ribnice so poslali jezdece na vse strani. Ukaz, ki so ga nesli, je bil preprost in sam ob sebi umljiv: vse poti, vsi prehodi proti Kočevju naj se zasedejo in kjer koli bi se pokazali Thur-novi hlapci, jih je treba takoj napasti in pobiti. Drugo povelje je odločalo pohod proti Kočevju, kjer naj bi se v prvih večernih urah sešla vsa tlačanska sila.
Ko je legal mrak, so vreli ljudje od vseh strani pred Kočevje; ta dan se je odpor zlil v množico mož, ki so bili odločeni dati tudi življenje, da se le naredi konec.
konec vsemu, tud tistim, ki nikdar niso videli v tlačanu človeka.
Thurn in Stržen nista pričakovala viharja. Ko sta zvedela, da so tlačani zgrabili za orožje in da njihovo število narašča kot hudournik, sta bila prepričana, da je spopad ž njimi na odprtem nemogoč. Tesno jima je postalo, ko sta videla, kako vrejo množice v mesto in kako odmevajo ozke ulice v njihovi jezi in bojnem hrupu. Noč je padala, v ognju plamenic in v trumah ljudi, ki je bila njihova navzočnost ena sama strahotna grožnja, se je pokazala vsa usodnost Thurno-vega dejanja. Tlačani so vračali, in njihovo število je bilo tolikšno, da se je nasilnik zbal. Videl je, da ima vse premalo ljudi, če se te množice ne razprše. Zato je poslal Stržena, naj bi raz obzidje govoril kmetom.
Bled in preplašen je oskrbnik pozval množice, naj zberejo nekaj mož, ki bi Thurnu predložile tlačanske zahteve. Odgovoril je krik, ki se je v njem izgubila vsaka Strženova beseda. Valpet je počakal, spet je poskušal govoriti, a ljudje so divjali. S trudom se je preril Gorjan skozi nje, s trudom jih je ustavil za nekaj trenutkov.
"S Thurnom pridita ven," je
vpil ves vročičen, "da vaju sodimo v imenu umorjenih! Moj oče vaju kliče, Goteničar, Pufl" čuh in drugi nesrečniki. Pripr&' vita se, te noči ne bosta več preživela ! Kdor je ubijalec, naj pl®" ča s smrtjo!"
V sredo Gorjanovih besed so počili streli, Stržen je omahnil-Ti streli so bili znamenje. Kmet' je so navalili, hlapcev je premalo, da bi mogli odbijati množico, ki je vrela čez zidove-Naskakovalci so jih poteptali, al' pa so jih gonili pred seboj, dO' kler jih niso pobili v tem ali onei® skrivališču. Če so koga našli % orožjem v roki, mu niso рл#" nesli. Le Thurna ni bilo nikjer-Ali je ušel?
(Dalje prlhodiijlč)
WHEN ITS
SAFE
NAZNANILO IN ZAHVALA
KOSHAK
Globoko potrti in žalostnih src naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je nenadno preminil naš ljubljeni soprog, oče in stari
Umrl je dne 12. februarja 1956.
Pogreb se je vršil dne 16. februarja iz C. N. Davis pogrebnega zavoda na Nottingham Rd. ter od tam na Euclid pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
Blagopokojnik je bil rojen 24. maja 1890 leta v fari Škocjan pri Mokronogu na Dolenjskem. Bil je Član društva Euclid-Pioneer št. 158 S.N.P.J.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili takd krasne vence cvetja h krsti blagopokojnika. Ja dokaz vašega spoštovanja do njega nam je bil v veliko tolažbo.
Dalje hvala vsem, ki bo darovali v gotovini za družino.
Šrcna hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Zahvalo izrekamo vsem, ki so se prišli poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru, ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče.
Hvala dekletom Sophomore Class Notre Dame College v South Euclid, Ohio, za molitve, kakor tudi čst. g. Aloysius Rupar za opravljene molitve.
Isto se želimo zahvaliti tajnici društva, Mrs. Pauli Miklaučič za lepe poslovilne besede pokojniku v zadnji pozdrav in slovo. Hvala vsem, ki so nam poslali pismeno izraze sožalja.
Razposlali smo zahvalna pisma vsem, ki so prispevali za to ali ono. Ako ga kdo pomotoma ni prejel, prosimo oproščenja in naj isto sprejme našo globoko zahvalo.
Končana je Tvoja zemeljska pot, ljubljeni. Tako nenadna je bila Tvoja ločitev od nas, da ne moremo doumeti vsega. So pač pota usode, ki nam je začrtana ob rojstvu.
Sedaj počivaš v hladni zemlji, rešen vseh skrbi. Spominjali se Te bomo vedno s hvaležnostjo in ljubeznijo do konca naših dni.
Žalujoči:
MARY, rojena ZAKRAJŠEK, soproga MRS. JOSEPHINE VULICH, MRS. LILLIAN
MONTGOMERY in RUTH, hčere MARY JO, BETTY JANE, MICHAEL
EUGENE, vnuki dva nečaka in tri nečakinje
Cleveland, Ohio, đne 19. marca 1956.