Leto XIII

V Celju, dne 18. septembra 1903.1

Štev. 73,

‘ 0 n 5 k J n Pet#i * - D#pW n »l « lrv 0 ,| J 0  P®«««« ur.«*«, ta sicer

ter  o® * * * * v * **” peot-vrste p« 30 v za vsakokrat; za večje inserate ta za mnogokratno tascriranje ,_

za pol leta 4 krose, za četrt leta 2 kroni; Ista naj se pošilja: Upravni*™ JPonioilae" v

Nemščina in naš narod.

Kakor gobe po dežju zrastle so po mnogih
naših nemškutarskih trgih nemške šole iz tal
in težko se jih kdaj še iznebimo. Zakaj nemške
šole ustanavljati ni težka stvar! Kak nemšku-
tarski mogotec, ki je obogatel od slovenskih
žuljev in hoče sedaj predrzno gospodovati, prisili
par odvisnih rodbin, da priglasijo svoje otroke
za nemško šolo; tem se pridruži par slovenskih
kmetov, ki so ponižni oboževatelji nemškega
jezika, in tako se napolni en razred nemške
šole s slovenskimi otroci. Naprej pa skrbita
nemški šulverein in štajarski deželni šolski svet
— zvesti izvršilni organ vseh nemških podjetij.

Nemškutarska predrznost pa je šla še dalje
in se je lotila celo povsem slovenskih trgov in
krajev. Kako je završalo po slovenskih listih in
kako se je zgražal ves slovenski svet, ko se je
pred leti raznesla vest, da se na Vranskem na¬
birajo podpisi za nemško šolo! Temu je sledil
enak poskus v Št. Pavlu ob Boljski. K sreči so
te prošnje obtičale prej, predno so dospele na
cilj, ali pa niso dosegle povsem namena, ki so
ga imeli podpisanci. Toda pri vseh teh prikaznih
se moramo vendar vprašati: Od kod to? Kako
je mogoče, da se naši ljudje tako ogrevajo za
nemške šole.

Odgovor je lahek in tako jasen, da mora
biti vsakemu umeven: Krivo je, ker je med
nami premalo narodnega ponosa, pre¬
malo spoštovanja in ljubezni do svo¬
jega jezika in preveč hlapčevske po¬
nižnosti predvsem, kar je tuje, zlasti
pred zveličevalno nemščino.  Na eni
strani se je temu čuditi, da naš kmet, ki je
silno ponosen na svoje posestvo, pa bodi še
tako majhno, ki je ponosen na svojo živino in
svoje pridelke, ni prav nič ponosen na svoj jezik,
katerega se je učil od svojih staršev, ki ga
govori sam in njegovi otroci. »Vsaka baba hvali

svoj Žakelj ali vsak ptič hvali svoje gnezdo",
pravi pregovor, samo naš narod nima toliko

spoštovanja do svojega jezika, da bi ga zadostno
branil pred tujimi zasramovalci.

Toda če dobro prevdarimo naš položaj,

moramo priznati, da je to naravna prikazen
vsled dolgoletnega suženjstva pod nemškim go-
spodstvom, ki ga tako vestno ščitijo in branijo
vse avstrijske vlade do zadnje! Kamor se ogleda
naš kmet, povsod mu tiščč pod nos blaženo
nemščino in mu dokazujejo, da je njegova slo¬
venščina samo za domačo rabo. Po železnicah,
ki tečejo po povsem slovenskih tleh, nam ne
privoščijo niti trohice pravice: vsi napisi nemški,
izklicevanje postaj nemško, vsa naznanila nemška.
Zraven pa še včasih na ponižno slovensko vpra¬
šanje sirovi odgovori nadutih železniških usluž¬
bencev ; vse to seveda ne more zanetiti v našem
kmetu spoštovanja do njegovega jezika. Naši
uradi, od davkarij do sodišč, od žandarmerijskih
postaj do finančnih stražnic prezirajo dosledno
jezik naroda, med katerim in za katerega so
ustanovljeni, m pošiljajo ljudem samo nemške
dopise, ne meneč se zato, ali jih adresat raz¬
ume ali ne. Še celo u coaj, kadar prinese naš
kmet v potu svojega obraza pridobljeni davek

v davčni urad, mora često poslušati sirove
opazke nemškutarskih uradnikov, s katerimi
vzdržuje vlada trhlo nemštvo po južnoštajarskih
mestih in trgih. In naš dobri slovenski kmet
se vrača domov s srdom v srcu, ki mu vedno
odkrhne nekoliko ljubezni in spoštovanja do
njegovega jezika. In tako se godi povsod, na
vseh poljih naše državne uprave nas prezirajo
in zasramujejo in tako izganjajo našemu kmetu
ljubezen in spoštovanje do slovenskega jezika.
Ali se je potem čuditi, da leže naši ljudje na
trebuhu pred blaženo nemščino, ki jim je vse,
slovenščina pa nič. Za vsakega pritepenca se
trudi naš kmet, da bi jo tolkel žnjim po nemško,

namesto da bi dejal: Če hočeš govoriti z menoj
na mojih tleh, nauči se ti mojega jezika! Povsod
drugod se trudi tujec, ki pride med kak narod,
da se skuša sporazumeti z ljudmi v njihovem
jeziku in da se čim preje priuči jeziku naroda,
med katerim živi. Samo pri nas nosi oholi tujec
glavo ošabno pokoncu in če se kje naseli le en
Nemec, že hoče, da bi radi njega govorilo vse
nemški. Od kod to? Od tod, ker smo rojeni
hlapci, ker nimamo dovolj ponosa in spoštovanja
do svojega jezika.

A temu mora biti konec! Prešiniti nas
mora vse neka silna zavest, da smo na svojih
tleh mi gospodarji in da se morajo tukaj ravnati
tujci po nas, ne mi po njih. Navdati nas mora
prepričanje, da smo Slovenci gospodarji Južnega
Štajarja in imamo pravico in dolžnost zahtevati,
da se na tem ozemlju spoštuje in uvažuje naš
jezik vedno in povsod, v deželnih in državnih
uradih, na železnicah in v zasebnih podjetjih.

Zato pa, rojaki, iznebimo se enkrat svoje
hlapčevske narave, zahtevajmo povsod vse slo¬
vensko ! Na vseh železničnih postajah po južnem
Štajarju zahtevajmo vozne listke slovensko! Če
dobimo od kateregakoli urada nemški dopis,
vrnimo ga nemudoma z vljudno toda odločno
prošnjo, da se nam dostavi slovenski; v vseh
uradih: davkarijah, sodiščih, okrajnih glavarstvih
itd. zahtevajmo, da se sestavljajo z nami slo¬
venski zapisniki in nikdar ne podpisujmo nemških
zapisnikov. Če bi se kateri uradnik izgovarjal,
da ne zna slovenski, potem niste sposobni za
službovanje med Slovenci; zato prosite čimprej,
da vas premestijo na srednje ali gorjaje Štajarsko!

Ako bomo vsi dosledno ravnali po teh
načelih, izpremenile se bodo razmere kmalu na
dobro in v našem narodu bo začel rasti ponos
in vzbudila se bo zopet zavest, da se morajo
ravnati uradi po nas in ne mi po njih. Zatorej
krepko in veselo na delo, da izrinemo tuj jezik

LISTEK.

Žrtve

(Spisala Narinka.)

.Pazi!

Med zlatim cvetjem lazi
Skrivaj, s prijaznimi očmi,
Rujavopisan gad.

Morala je na deželo. Močno je ošibela.
Zdravnik ji je zaukazal, da mora iz mesta, da
se navžije krepkega, zdravega zraka.

In pisala je svoji prijateljici ter odpotovala
k njej.

Vožnja je bila kratkočasna. Ko je voznik
krenil z državne ceste, se je voz počasi po¬
mikal po precej strmi poti navzgor. Mlečni
voznik je brezbrižno gledal pred se in zehal.

Na desni strani se je razprostiral širni gozd.

Vse tiho. . .

Pred neznosno vročino so se umaknili tudi
krilati pevci v senčnato zatišje. A glasu nikjer.

Elvira vzdihne in se zamisli.

Torej tu, v tej tišini, v tem mirnem, sanja
vem gozdu najdeš zdravje? Bodeš li mogla iz
dehtečega zraka izsesati zdravje tudi ranjeni,
razjedeni notranjosti ?

Zopet globoko vzdihne in povesi glavo.
Spominjajoč se tega, kar ji je pred kratkim
letom polnilo dušo, ji je vse z neodoljivo silo
kipelo pred oči.

Iztrgala ga je že davno iz srca. A nekaj
jo je neprestano žgalo in ji razjedalo dušo. Iz
mogočnega čustva, plamteče njene ljubezni ostalo
je na groblju nekaj trpkega — ni • li bilo to
čustvo sovraštvo do onega, ki se je drznil igrati
z njenim ponosnim srcem?

Oči črne kakor oglje, so ji vzplamtele v
čudnem svitu. Njih žar je bil skrivnosten
ogenj, svetel, a leden, leden.

»Lažnjivec! Hinavec! Podlež brez srca in
ponosa — da, brez trohice moštva!" je siknila
polglasno.

„Kaj ste vprašali gospica?" se obrne voznik
proti njej.

»Nič, nič" de zmedeno.

Trudno je strmela v dehteče smrečje, ki se
je sedaj vrstilo ob levi strani. — Nekaj se je
zabliščalo v bližini. Prestrašeno dvigne glavo.
Zagledala je prve hiše malega trga, kamor je
bila namenjena.

Peljala sta se skozi trg, srečujoč radovedne,
navadne obraze, ki so se z zanimanjem obračali
na mično prikazen na vozu.

Voz se ustavi pred gostilno nekaj sto ko¬
rakov izven trga.

»Ah predraga!" Te besede zasliši Elvira
za seboj, in že so jo objemale prijateljičine roke.
Elvira se nagne k Marici, in prijateljski poljub
je otvoril vir sto in sto vprašanjem.

„Ti ne veš, kako sem srečna, da Te zopet
vidim! Le počakaj, voznika odpravi, tvojo
prtljago pa ponese tale do našega stanovanja.
Saj ni daleč, komaj par korakov," hiti govoriti
Marica.

Elviro je veselila ta odkrita radost njene
prijateljice vsled njenega prihoda. Veselo čebljaje
ste počasi korakali proti domu,

* *

*

Vsak dan zjutraj ste se sprehajali Elvira
in Marica po stezah, vijočih se po širnem gozdu,
ki je sanjal svoje lepe, dehteče sanje. Včasi ste
veselo čebrnjale brez konca in kraja, večkrat se
je slišal zvonki, prisrčni smeh iz košatega za¬
tišja. In zopet se je razlegalo njuno petje in
odmevalo tam daleč od skal9. Kolikokrat pa ste
tiho sedeli v mehkem mahovju in poslušali
krilate pevce, opazovale brhko veverico, ki se
je naglo spuščala z veje navzdol in zopet kakor
blisk šinila proti vrhu vitke smreke.

424

iz naših uradov in da bode kmalu gospodoval
naš domači slovenski jezik po njih, kakor se to
spodobi za del dežele, v katerem stanuje pol
milijona delavnih, nadarjenih in marljivih Slo¬
vencev. Spodnji Štajar Slovencem, potem je
mogoč mir in sloga, sicer pa v odločilen boj za
naše pravice in naš jezik!

Pri volitvah v okrajni zastop
gornjeradgonski propali.

O sada znam, zašto
tuži Slava mati:

Gradi su nevjerni,
sini renegati.

St, Vraz.

Dne 11. septembra so volile kmetske občine
v okrajni zastop gornjeradgonski. Velepomemben
dan je bil 11. september, velepomemben za slo¬
venski okraj, za celo slovensko zemljo. Upapolni
so hiteli narodni volilci na volišče, upajoč in
zanašajoč se na zmago, upajoč, da starejo danes
kleto glavo nemčurskega sovraga. Zanašali so se
vsi na enega, eden na vse in preštevali svoje
glase. Našteli so en glas večine. »Zmaga!" za¬
klicalo jim je veselja rodoljubno srce. A stoprav
v tem trenotku, v najodločnejšem in najsvetejšem
trenotkn se je našel izdajalec. Kakor nekdaj
izdajalec Efijalt, ki je izdal Špartance pri Ter¬
mopilah pogubi, kakor se je našel med apostoli
Judež Iškarjot, ki je svojega Zveličarja, kateremu j
se je hlinil zvestega, izdal, tako se je našel med j
narodnimi volilci eden in prodal okrajni zastop j
gornjeradgonski v roke nemčurjev, besnih sovraž- j
nikov Slovencev, In ta človek, ki je prodal svoj J
narod v roke krvnikov, je Jože Muhič iz Ženika
pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Zdrznili smo se, ko
smo slišali, da je oddal Janez Vučina,  oni, ,
ki je zatrjeval, da ne bo volil Bračka, svoj glas j
nasprotnikom. »Bog in sreča naša nam naj ,
stojita ob strani, ko bomo vlekli srečke". Vendar
čuj! Srca narodnih volilcev so za hip zastala,
oko so porosile solze. Jože Muhič  je volil
nasprotaike. Oni, od katerega smo se nadejali
najmanj, oni nas je izdal. In okrajni zastop je
padel zopet v nemčurske roke. Padli smo! Zgo¬
dovina slovenska, sodi Efijalta, sodi Judeža.
Prekolni ga, ker je izdal svojo mater, svoj narod.
Prekolni oba, ne, vse izdajice, vse, ki so prodali
srečo svojega roda. Vsem naj veljajo besede
Stanka Vraza:

„Ah prokleto budi
to srdce u grudih!

Viek proklete oči, krvi,
put i korak prvi
izdajice roda svoga.

Volilci so prihajali od vseh strani ter se
zbirali vsak v svojem taboru. Naši pri narodnem
gostilničarju 'gosp. Škrlecu, nasprotniki pa pri
Kiirbusi, krčmarju, ki živi od slovenskih denarjev,
voli pa proti Slovencem, Agitiralo se je na vse
mogoče načine, in Kiirbusa je vabil naše, češ:
»Le sem in volite z nami. Mi imamo (bil je
petek 11. 9., to pomnite) race, purane in goske.
Muhiča in Vučina je pa to premotilo in šla sta. I

Naši volilci so si mnogo prizadevali, jima raz¬
tolmačiti, da se gre za to, kdo bo gospodoval
na slovenski zemlji. Ali Nemci ali Slovenci! ?
Vse zastonj! Muhič je rekel': »Jaz sem že Slo¬
vencev sit". Oh, sirota uboga, ko pa še niti
trohice nemški ne razume in živi med samimi
Slovenci. »Črna zemlja — pravi pesem — naj
pogoltne izdajice." Pa oni zvesti možje svojemu
narodu so se držali tako hrabro in odločno, da
so se jele Bračkotu tresti hlačice Manjkala sta
še dva njegova pristaša, a volitev se je začela.

V silnih skrbeh je tekel prosit k Reinerju, urad¬
nemu vodji, naj še počaka pol ure. Pa bil je
odbit. In tako je bila voljena komisija, v katero
sta prišla dva narodna volilca. In v tem sta že
prišla pogrešana in Bračko se je oddahnil. »Zdaj
pa hodmo malo pit, zdaj mamo malo cajt". »In
pa gulaša jest", so pripomnili nekateri. Točno
12 minut čez osem se je pričela volitev. In ko
se naznani izid volitve, manjkal je en glas na¬
rodnim volilcem in to vsled izdaje dveh, Janeza
Vučina in Jožeta Muhiča. In če bi ostal Muhič
trden, prišlo bi do srečkanja. Kdo je porok, da
bi nam srečka ne bila mila? Tako pa je izdaj¬
stvo moža, katerega smo visoko cenili in se |
zanašali na njegovo vztrajnost, potrlo zadnje upe |
in cela stavba, zidana s trudom in znojem se
je porušila. Zopet nam bodo gospodovali tujci,
naši sovragi. Vendar hočemo videti, kje je pra¬
vica ! ? Pri volitvah volilnih mož sta dobila
Črnjavič in Misleta, Hrastje-Mota oba enako
število glasov. Žreb pa je določil volilcem Misleta.
Okrajno glavarstvo pa je poslalo legitimacijo
Črnjaviču, ki je volil nasprotnike. Pa tudi o
volitvah veleposestev se vloži pritožba. Da bi se
s Slovenci delalo kar tako, tega več ne bomo
trpeli. Prej se mora svet začeti rušiti in zidati
na novo, kakor da bi se vklonili mi, ki smo
edini in pravi gospodarji. Videli bodemo in ho¬
čemo videti, ali je še v državi dunajskega cesarja
kaj pravice za Slovence.

Čudil se pa bo celi svet, ko mu povem,
da je Bračka volilo 11 borih posestnikov, devet
krčmarjev, 1 mesar, 1 trgovec, 2 učitelja in 1
meščan. To si poglejte, poglej slovenski narod
in strmi! Ali je to voljeno po geslu, katerega
»Štajerc" in Bračko toliko cenita? Ali se to
pravi voliti: »Kmet kmeta" ? Ne! Kmet meščana,
trgovca in krčmarja. Čemu pa niste klicali »go
spodar Vračko", ampak ponižno: »naš gospod
Vračko". Seveda vam je ta gospod oče pripravil
za vaše denarje  gulaš, race, purane in goske
ter vam plačal pijačo za proklete »sudmarkine"
denarje. Ali bodete tudi tedaj pravili: »naš
gospod oča", ko vas bo tepel, da se vam bo
lupila koža. O, le počakajte, že pride mazilo, ki
vam bo mazalo goske, race in purane, da bo joj.

Narod slovenski! Kdo je zmagal pri vo¬
litvah v gornjeradgonski zastop dne 11. sep¬
tembra 1903? Ali smo v resnici propali? Videli
smo, kaki ljudje so volili Vračka, videli smo, da
so volile race, pure in goske in ne možje. In za

Vračka je to klavrna zmaga, tako klavrna, da
si ni upal streljati. Pred tremi leti smo imeli
samo 10 naših, in sedaj toliko glasov?! Ko bi
ne bilo izdajice, bi zmagali! To je napredek in
ne bo dolgo, da bo Bračko šel, in Slovenec v
tem okraju se bo odahnil od vražjega robstva.
In moralična zmaga je na naši strani! Sami
trdni, dobri kmetje so, ki niso hoteli voliti z
gospodom »gospodarjem" Vračkom. Ostalo mu
je zvestih lepo število (9) krčmarjev v dokaz,
da ima tam največ prijateljev. Sramote pa, ka¬
tero je doživel Muhič na dan volitve bi ne pre¬
nesel nikoli. Moj Bog, kako so reveža pomilovali,
pljuvali pred njega, in če ima le še količkaj
sramii, tega ne pozabi, dokler bo živ. In nasprot¬
niki!? Še najedel in napil se ni prav in že je
bil na cesti. Zakaj pač ni ostal pri njih? In
Bračkijanci so se potem izrazili: »Ta ded je nor.

Sedel je med nami, kakor bi se v hlače.“

Tako spoštujejo nasprotniki one, ki niso zanes¬
ljivi. Pri izzivačih se je pa najbolj odlikoval
krčmar Johann Kiirbusa, ali po domače »mladi
Elefant". Naši volilci so si segli v roke in s slo¬
vesno obljubo izjavili, da se bodo držali gesla:
„Svoji k svojim 1 . Sklenili so, da ne prestopijo
nikoli več praga njegove gostilne, ker je zasme¬
hoval kmete. Slovensko ljudstvo, pomni ta sklep
svojih mož. Pomni tudi, da je rekel Matjašič in
Vučina, ko sta šla domov, pri onem nerodnem
kramarju Vogrincu: ,,Pop gor ali dol, mi smo
pa le naredili, kar smo namenili." Seveda izdali
ste narod, izdali in zato ni več aramd v vaših
srcih. Vaš Bog je denar, oni prokleti denar, ki
vas bo enkrat težil, da bo joj.

Slovenc.! Dan 11. septembra 1903 je za
nas dan častnega poraza ali moralične zmage.
Če še sedaj ni bilo dano streti glave nemčurstva,
dolgo se ne bo več dvigala. V prah žnjo, v prah
z zaslepljenci, ki nočejo spregledati. Vi volilci
pa, ki ste stali na strani naroda slovenskega
ter ste se borili za svoje in za svojega naroda
pravice, naj Vas poplača dobrotni Bog za ves
trud, za vse žrtve in zatajevanja. Vaš slovenski
ponos, vrli kmetje-volilci, Vas bode hvalil in
narod slovenski Vam bode hvaležen. Zgodovina
slovenska pa se bo spominjala onih mož, ki so
kakor skala stali v boju za svoje in svojega
naroda pravice. „Trd bodi, neizprosen, mož
jeklen — ko naroda braniš čast, pravice in
svobodo! 1  To Vam bodi geslo zanaprej. Prišel
bo dan osvete, dan častne zmage, zmage nad
našimi tlačitelji. Le ne vdajmo se, ampak

Z orožjem in desnico
nesimo vragu grom,
zapisat v kri pravico,
ki terja jo naš dom.

Naprej zastava Slave!

Celjske in štajarske novice.

(Poslanci med narod!) Iz mnogih strani
nam prihajajo nujni pozivi, naj opozorimo po¬
slance, da ljudstvo želi shodov, kjer bi mu po-

Vse to gozdno življenje je imelo za Elviro
nekaj privlačnega, mikavnega. Skrivnostno vrše¬
nje dreves in žuboreče skakljanje gozdnega po¬
toka jo je omamljalo. Večkrat je želela, da bi
to življenje trajalo dolgo, brezkončno. Tiha,
mehka otožnost je gledala iz njenih krasnih
oči, a njeno lice je bilo jasno kakor pomladnje
nebo.

Marica ni nikdar slutila kaj se godi v
Elvirini duši. Saj ji ni nikdar razkrila svojih
čustev — ni vedela zakaj, a zdelo se ji je, da
ji ne more povsem zaupati. Marica je imela trdo
sodbo, in tega se je Elvira vselej zbala.

»Jutri pride bržkone Lucian iz C" reče
nekega petka zvečer Marica Elviri. »Saj ga po
znaš, kaj ? Večkrat mi je že pravil o Tebi, in da
sta za njegovega bivanja v G. večkrat občevala
med seboj. Vsako soboto zvečer se pripelje v
naš trg, kjer ima svoje starše. Ob takih prilikah
nas vedno poseti."

Elvira je trenotno zardela, a skoraj na to |
odvrnila povsem mirno:

»Da, občevala sva. In tukaj ima svoje
starše? Glej, tega mi ni nikdar pravil."

Oni večer Elvira ni mogla dolgo zaspati.
Premišljevala je, ali naj Marici razodene svojo
dušno razdvojenost in ledeno mržnjo do Luciana

ali ne. Edino sredstvo, da se potem lahko izogne
njegove družbe. Zopet se je zbala Maričinih trdih
besed. Čutila je, da ji bode očitala lahkovernost.
Sklenila je molčati, — končno ni bila tudi Ma
rica proti njej Bog ve kako odkrita. To jo je
tolažilo, Bolestno se je premetavala po ležišču.
Mislila je, da je našla mir v tem tihem kotičku
narave. Pozabljala je že svojo mržnjo do njega,
— zdelo se ji je, da se trda skorja, zastirajoča
njeno srce, lušči, polagoma, polagoma, in da hiti
nasproti pozabljenosti. A varala se je; ko je po
dolgem času zopet zališala njegovo ime, jo je z
neodoljivo silo premagalo ono trpko čustvo. Bala
se je prvega sestanka ž njim. Strah jo je nav
dajal, da bi ne mogla premagati gnjeva, ki ga
čuti do njega.

Po dolgem času se je zazibala v nemirne,
mučne sanje.

Mrak je razgrinjal svoje temne peroti po
prostorni sobi, kjer ste navadno bivali Marica
| '.n Elvira. Temne sence so se podile po stenah.

Elvira je sedela pri odprtem oknu, glavo
oprto v dlan, nemo gledajoč v daljavo; Marica
pa je brskala po knjigah Tišina je vladala v sobi
Elvira je prisluškavala ter se vstrašila in vztre¬
petala ob vsakem koraku, ki se je razlegal po
hodniku.

»Ah! zdaj, zdaj!"

Nekdo krepko potrka na vrata.

»Prosto!" se odzove Marica. Zdajci vstopi
on, Lucian.

»Bu na sera!" šepne tiho, komaj slišno —
smehljaje.

Marica mu hiti naproti. Stisneta si roke.

Med tem se Elvira počasi mehanično obrne
od okna, proti njemu. Trenotno je zatisnila oči.

»Vidite, gospod Lucian, tukaj je moja pri¬
jateljica Elvira Saj se poznata iz G.“, se obrne
i Marica proti njej, gledajoč Lucianu v obraz.

čutil je, kako mu je kri šinila v obraz.
Vidno ga je iznenadila njena prisotnost. Vendar
reče sladko:

»Dober večer, gospica Elvira!"

Z velikim naporom je izustila Elvira nekaj
besed v pozdrav. In zopet je šinil iz njenih oči
oni čudni skrivnostni sjaj. . .

Marica mu je pripovedovala, da Elvira
boleha in je zato prišla k njej. Vsi so zopet
posedli ter se jeli pomenkovati o tem in onem.
Lucian je govoril največ. Ob devetih se je po¬
slovil. Elvira se je oddahnila.

»Dober družabnik ta Lucian," de Marica
po njegovem odhodu. »Vedno zna kaj povedati."

425

alanci poročali. Nadejamo se torej, da se oglase
dotičniki, katerih ‘se ta poziv tiče.

(Spodnještajarska jubilejska ustanova v
Celju) OskrbniStvo te ustanove bode imelo prve
dni oktobra sejo, v kateri se bodo delile podpore
pridnim pa rednim slovenskim dijakom, ki naj
svoj« prošnje vložijo do 27. septembra 1.1.

(Sokolska slavnost v Žalcu.) Slovensko
sokolstvo je v zadnjih letih razvilo posebno ži¬
vahno delovanje. Tudi štajarski Slovenci se
smemo ponašati, da prodira sokolska ideja v
ljudstvu vkljub tolikim zaprekam, zadržujočim
razvoj sokolstva, da se širi celo hitreje nego
smo sami pričakovali. Zasluga je to v prvi vrsti
.Celjskega Sokola 11 , ki izvršuje z vso dosled¬
nostjo svojo vznešeno nalogo in ki je sedaj pravo
materinsko društvo na Štajarskem. Pred kratkim
smo praznovali ustanovno slavnost ..Murskega
Sokola* *, kateremu je pomagal v življenje ..Celjski
Sokol* s tem, da mu je vzgojil dobrega sokol¬
skega načelnika in mu tako zagotovil uspešen
razvoj Sedaj pa zopet pripravlja pot novemu
društvu — .Sokolu v Žalcu*. Za prvi začetek
je pristopilo 20 žalskih slovenskih fantov k
„Celjskemu Sokolu*, kateri že sedaj pridno telo¬
vadijo in, kakor smo zadnjič poročali, bodo tudi
že nastopili pri javni telovadbi s prostimi va
jami skupno s celjskimi ..Sokoli*. V nedeljo, dne
20. t. m. priredi .Celjski Sokol* izlet v Žalec z
namenom, utrditi idejo sokolsko, vzniklo pri
žalski mladini, in pridobiti ji še več somišlje¬
nikov, ki bodo tudi podpirali ustanovitev samo¬
stojnega društva. Slavnostni prostor bo prirejen
v senčnatem drevoredu sredi trga — telova¬
dišče pa bo tik drevoreda na široki občinski
cesti. Po javni telovadbi, ki bo glavna točka te
slavnosti, bo prosta ljudska zabava, pri kateri
bodo sodelovala različna pevska društva in
celjska narodna godba. Čisti dobiček je name¬
njen za ustanovitev ..Žalskega Sokola*. Zbira¬
lišče v .Narodnem domu*, od koder odkoraka
..Sokol* s celjsko narodno godbo po glavni cesti
v Žalec. .Sokoli* in tudi drugi narodnjaki, ude¬
ležite se tega izleta polnoštevilno!

(Delavsko podporno društvo v Celju) se
je posebno letos začelo kaj krepko razvijati,
čemur je gotovo v največji meri pomogel dobro
izvežbani društveni pevski zbor. Kakor čujemo,
namerava društvo prirediti v kratkem v pro¬
storih .Skalne kleti* večjo zabavo s petjem, ki
bo pokazala, da je pevski zbor pod neutrudljivim
vodstvom svojega pevovodje, gosp. dr. Schwaba,
zopet storil dobršen korak naprej. — Kakor nas
zagotavljajo, se pevski zbor . Delavskega podpor¬
nega društva* udeleži v polnem številu izleta
.Celjskega Sokola* v Žalec, kar bo gotovo raz
veselilo vsakega prijatelja slovenske pesmi, tem
bolj ker je ravno ..Delavsko podporno društvo*
ono društvo v Celju, ki redno  goji našo slo¬
vensko pesem — Pevske vaje so slej kakor prej
vsako soboto zvečer.

„Saj je,“ odgovori Elvira kratko, izogibajoč

se Maričinemu pogledu.-Ne dolgo potem

ste se odpravljali k počitku.

* * *

Bil je vroč popoldan. Elvira in Marica ste
krepko korakali proti uro oddaljeni vasi. Izbrali
ste krajšo pot, ki je vodila skozi gozd. Solnce
je pripekalo z vso svojo močjo. Ptice so tiho
posedale po košatih vejicah in se skrbno po
menkovale s svojimi mladiči. Cvetlice, omamljene
od prevelike vročine, so omagaje povešale svoje
pisane glavice.

Deklici ste neprestano govorili. Govorica
ju je dovedla tudi do Luciana.

„To je blag človek,* dč Marica. .Nikdar
ne pride trda beseda^iz njegovih ust.* Deklica,
katera bode njegova soproga, bode gotovo srečna.

Elviri je šinila kri v lice.

.Ah, prosim te!“ reče zamišljeno. Dimilo
jo je, da Marica tako veruje v njegovo nedolž¬
nost. .Ko bi ga poznala natančneje, bi ne govo¬
rila tako.*

.Kaj pa veš o njem?* se zavzame Marica.
Gledala je Elviro s široko odprtimi očmi. A takoj
se je obrnila in zopet korakala dalje.

.Eh, kaj naj jaz vem* ... de Elvira. Težko
je prikrivala svojo nevoljo. V istem hipu pa ji
je bilo žal, da se je spozabila. Hotela je popra-

(Celjska nemskutarija) je dobila novega
člana, ki je takoj ob svojem prihodu pokazal,
da ima namen, v najbližjem času požreti vse
celjske Slovence, seveda če ne .bo dež šlo*. Ta
novi nemški odrešenik je novi ravnatelj de¬
kliške meščanske šole, iz Maribora prispeli
Pražak. Že v Mariboru je kazal ta mož svojo
velikonemško napihnjenost in sedaj misli, da bo
v Celju delal v istem zmislu. Neki ubogi delavec,
stanujoč v celjski okolici, je dal svojo hčerko v
meščansko šolo. Prosil je tudi za oproščenje
šolnine in priložil prošnji slovensko ubožno spri¬
čevalo. To spričevalo je bilo seveda za Pražaka,
kar je za bika rdeče sukno. Njegova nemčurska
pamet ne more pojmiti, da se kdo drzne mu
predložiti slovensko listino, katero je seveda za
vrnil in zahteval nemško. O ti ubogi Pražak,
kako se je zmotil, kajti občinski urad celjske
okolice uraduje izključno slovenski, izdaja iz¬
ključno slovenske listine, katere, čujte g. Pražak,
morajo sprejemati šolske oblasti,  ka¬
kor to stoji jasno zapisano v zakonih.  Slo
venska ubožna spričevala sprejema ravnateljstvo
gimnazije in vseh drugih učnih zavodov in mora
jih sprejeti tudi ravnateljstvo meščanske šole.
Zato zahtevamo od vas, nemški ravnatelj
celjske dekliške meščanske šole, da zanaprej
prihranite svojo nemčursko srboritost za hajlovske
vsenemške veselice in je ne nosite v uradno
sobo, sicer vam tako posvetimo, da vam bo za
vselej prešlo vaše uradno agitiranje po vaših
velikonemških uzorih, Ste razumeli?!

(Konfiscirajte ga!) Z izvajanjem gesla
.svoji k svojim* se ščuva zoper drugo narod
nost, namreč nemško. Zato .Domovina* zapade
z izvajanjem gesla .svoji k svojim* zaplembi j
| zaradi pregreška po § 302 k. z. Ravnokar smo j
izvedeli, da je nekdo dal svojo deklico, ki bi j
imela vstopiti v Celju v nemško dekliško šolo, i
slovenski rodbini na hrano in stanovanje. Nemški
ravnatelj je pa zapovedal, da se deklica mora
nemudoma dati k drugi, namreč zagrizenonemški
rodbini na hrano. Ali to ni najbrutalnejši .svoji
k svojim*? Ali ni to pregrešek ščuvanja zoper
drugo, namreč slovensko narodnost! Kdo se
bode pa tu našel, da bode takega človeka za
radi njegovega nečuvenega postopanja zoper slo¬
venski narod zaplenil, konfisciral!

(Slovenski denar in nemška zagrizenost.)
Ko se je govorilo, da se bode vsled nemškega
krika slovenska gimnazija morebiti iz Celja pre¬
stavila, podpisalo je okolu 50 nemških in slo
venskih obrtnikov v Celju udano prošnjo na mi
nistrskega predsednika Korberja, naj ostane gim
nazija v Celju Vse to ne iz ljubezni za Slovence
ampak zaradi ljubega kruheka, katerega bi obrt¬
niki jedli v pičlejši meri, če bi jim bil odvzet
tako znamenit vir dohodkov. Uboge celjske že¬
nice, ki so imele slovenske dijake na hrani in
s tem se preživljale, ker so nemški dijaki skoro
vsi v .Studentenheimu*, so prišle jokat in tarnat

viti nepremišljeno izgovorjene besede, a že je
Marica zopet vprašala.

.Da, nekaj moraš vedeti, sicer bi ne govo-
I rila tako.

.Povej, povej!* prosi naivno.

.Pustive to. Pogovarjajve se o čem drugem.
Res sem neumno zinila Jaz nič ne vem o njem.*
In že se je povsem prostodušno smehljala.

.Ne, ne! Prosim te, govori. . .“ Strah ji je
trepetal v glasu. Te besede so Elviro ganile.
In zasmilila se ji je Marica. Zbala se je, da bi
tudi ona ne padla v njegove brezvestne roke.

.Prosim te, nikar, nikar ne zahtevaj tega
sedaj. Drugič Ti povem vse. Nočem Ti jemati
vere v njega. Boljše je, da ga poznaš, kakršnega
se kaže. Ti ne veš, kako spoznanje boli.*
Tako je govorila, a bila je prepričana, da bode
morala nadaljevati.

.Oh, ne bodi tako dolgočasna,* pravi Ma¬
rica jezno. .Govori!* reče skoraj oblastno.

.Torej dobro!* dč Elvira odločno. .Vedi,
da je Lucian slabši nego katerikoli drugi moški.
Govorilo se je o njem marsikaj, kar mu ne dela
nobene časti. Sploh on je človek brez značaja in
ponosa. Ljudje so mi pravili, da se ponoči potika
po krčmah dvomljive poštenosti. In tam obhaja
svoje orgije. . . Dobra mu je vsaka ženska, da

k slovenskim profesorjem in k nam, češ, kaj bo,
če ne bo več slovenskih dijakov in slovenskih
kmetov, ki plačajo, da mi lahko živimo. Tudi
letos se poteguje mnogo ubogih nemško mislečih
rodbin, da bi dobile slovenske dijake na hrano
in stanovanje, ker od nemških nimajo nič do¬
bička, ker so v .Studentenheimu*. Mi nismo
tako trdosrčni, da bi nemškim revnim rodbinam
ne privoščili pičlega kruha. Toda ob ti priliki
jih opozarjamo, da je ostudna nehvaležnost, ako
ravno isto celjsko prebivalstvo, ki od slovenskih
grošev živi, slovenskemu narodu tako strastno
nasprotuje, če kaj za sebe zahteva.

(Celjski .nemški* dijaki) so celo lansko
šolsko leto že nosili ostentativno črno-rdeče-
zlate priveske pri urah ter s temi trakovi, ki
so navadno nosili napis .Heil und S.eg* in so
imeli kot okrasek večjidel Bismarckove glave,
izzivali na javnih ulicah slovenske Celjane in v
gimnaziji dražili slovenske dijake. Čakali smo
in čakali, da stori tu ravnateljstvo celjske .nem
ške* gimnazije potrebne korake proti izzivalcem;
isto smo pričakovali od vodstva .Studenten-
heima*, kajti v tem .Heimu* je nosila večina
dijakov pri urah omenjene velikonemške in proti-
avstrijske barve. Celjski nemški profesorji pa
tega niso opazili. Mislili smo, da bodo fantki
sami nehali izzivati, a sedaj so se vrnili iz po¬
čitnic v šolo nazaj in glej: še več nego prej
jih nosi one protiavstrijske capice! To nam je
pač že malo preveč! Kaj bi pač bilo, ko bi se
drznil hoditi slovenski dijak po Celju z narod¬
nim trakom! Dobil bi najmanj karcer ali pa bi
bil izključen. Seveda, takozvani .nemški* dijački
imajo vedno predpravica pred Slovenci. Slavno
ravnateljstvo .nemške* celjske gimnazije naj
vzame na znanje, da mi proti temu izzivanju
.nemških 1 ' dijakov odločno protestujemo in da
hočemo mi skrbeti, da ta stvar preneha, ako se
ono in vodja „Studentenheima“ za to ne briga,

; oziroma noče brigati. Izzivanje s protiavstrij-
skimi frankfurtaricami od strani dijakov je na
ravnost škandal za vodstvo c. kr. gimnazije!

(Železnica Celje - Velenje in .D. W.“) V
zadnji seji okrajnega zastopa celjskega je poročal
g vitez Berka o zahtevi dežele štajarske, naj
celjski okraj ne terja nazaj prispevka 40.000 K,
katerega je dal k gradbi deželne železnice iz
Celja v Velenje. Pridržal si je okraj namreč
zahtevo povrnitve tega prispevka, ako se želez¬
nica proda. Sedaj hoče država to železnico
prevzeti. Gosp. vitez Berka je nasvetoval, da se
prispevek 40.000 K ne odpusti brezpogojno,
ampak naj si okraj pridrži besedo pri gradbi
novega kolodvora v Celju, kar se je sprejelo.
Pridržala se je torej okraju celjskemu  pra¬
vica prerekovanja pri stavbi celjskega kolodvora.
.D. W.“, ki vse proti Slovencem zavija, pravi
sedaj, da je g. vitez Berka pridrževal v tej stvari
pravice Slovencev proti Nemcem, in s tem torej
trdi .vahtarčni* divjak, da je celjski okraj čisto

se ž njo šali, prisega ljubezen in obljubuje zakon.
— A ponoči ... oh!...  si lahko misliš. . .“

Ni mogla dalje. Zakrila si je obraz z obema
rokama. Lice ji je žarelo od razburjenosti.

.Ljudje lažejo,* šepne Marica komaj slišno.

„Da, res je. Jaz nisem lahkoverna. Predno
sprejmem tako govoričenje za resnico, se hočem
vedno sama prepričati. Zvedela sem to iz naj
gotovejših virov, od ljudi, ki so opazovali nje¬
govo razuzdanost. V G. ga je poznalo vsako
dekle. Vsak mož se je pomembno namuznil, ako
je šel mimo njega, ali kjer se je govorilo o
njem Da sem se potem izogibala njegove družbe,
se razume.*

To ji je povedala. Da bi ji bila pravila, da
ga je tudi ljubila, ji ni dopuščal ponos.

.To naj bi bila resnica! Kako se človek
moti. Tukaj ga vsi spoštujejo in simpatizujejo z
njim,* reče Marica nato. Radi ozke steze je
vedno stopala pred Elviro. Nihče ni videl, kako
se je spreminjala barva na njenem obrazu. —
Še dalje ste se razgovarjali o Lucianu, ko pri¬
korakate do prvih vaških hiš. Tu ste obiskali
staro znanko iz šolskihj let. Elvira je veselo
čebljala, Marica je bila slabe volje. Nič je ni
moglo razvedriti. Nič ji ni bilo prav, vse je
grajaia. (Dalje prihodnjič.)

420

nemški in bije sebe in svoje reditelje po zobeh.
Tudi v tem, kakor hoče „D. W.“, da bi se v
Celja samo sedanji kolodvor razširil, je „D. W.“
prenagla. Zoper to so se izrekli soglasno vsi
prizadeti činitelji zaradi nevarnosti po vodi.
Celjskim Nemcem seveda zapira cesta pri Do¬
brovi vodo. Ako pa se železnični nasipi pri se
danjem kolodvoru razširijo, vrže se voda proti
sv. Jožefa. Kdo bo to dovolil!?

(Rudolf Traun f.) Na Dunaja se je pred
dnevi ustrelil v vlaka mestne železnice namestnik
predstojnika tajništva banke »Bodencreditan-
stalt“, Rudolf Traun. Listi pišejo, da radi zaseb¬
nih neprilik. Pokojni je bil brat celjskega trgovca,
ces, svet. g, Karla Trauna in celovškega odvet¬
nika g. dr. Gustava Trauna. Bil je poprej nad¬
poročnik v topništvu in zapušča ženo in štiri
odrasle otroke. Star je bil 62 let.

(Profesor Ploner in Celje.) Profesor Ploner
ki je na celjski višji (nemški) gimnaziji služil
do predpisane dobe, je prestopil s koncem zad¬
njega šolskega leta v mirovni stan. Bil je ud
celjskega mestnega šolskega sveta in ko se je
preselil v Gradec, odložil je to čast ter to nazna¬
nil mestnemu občinskemu odboru z dopisom,
s katerim želi celjskemu mestu, naj ostane
B deutsches Bollwerk“. Z dosluženim starcem bi
sicer ne smeli biti ostri sodniki in onemoglemu
profesorju ne šteti prehudo v zlo, da ponavlja
ob svojem odhodu, kar mu je v Celju v njegovih
krogih dan na dan donelo na uho. Da se pa
c. kr. profesorji in drugi c. kr. uradniki javno
navdušujejo za Celje kot nemško trdnjavo, sov¬
ražno sodeželanom Slovencem, zoper to moramo
odločno nastopiti. Za c. kr. uslužbence ne sme
biti Celje sovražno proti slovenskim rojakom.
C. kr. uslužbenci morali bi biti naravni posredo¬
valci v narodnih bojih, posebno pa c. kr. profe¬
sorji bi se morali obnašati tako, da jim zaupajo
tudi slovenski dijaki. Prof. Ploner je izrazil ob
lanski maturi svoje veselje, da so se »nemški
abiturijenti tako vrlo držali". Da so nekateri
Slovenci pri tem imeli nesrečo, to ga ni bolelo.
Take nastope bomo morali vedno grajati. Profe
sorjem je dolžnost skrbeti za učni uspeh vseh
učencev v isti meri. V šoli ne sme biti narodnih
nasprotnikov, nikakor pa ne smejo profesorji
kakim učencem iz narodnih ozirov biti manj
naklonjeni ko drugim.

(Pozor pred volkovi!) Okolu Celja in po
Celju se klati neka sumljiva oseba, ki se izdaja
za učitelja celjske mestne šole. Hodi od hiše do
hiše in slovenske starše slepari za duše njih
nedolžnih otrok, katere hoče izvabiti v ponem-
čujočo ljudsko šolo. Ne vemo sicer ali je res
nemški učitelj ali morebiti kak drug nemški
falot. Nekateri so se baje že dali preslepiti in
so mu obljubili prodati svojo slovensko deco, da
se vzgoje za odpadnike in zasramovalce jezika
lastnih staršev. Nujno torej svarimo pred tem
nevarnim individuom. Kakor hitro se kak nemški
volk zopet prikaže, da bi zgrabil nedolžna jag¬
njeta — slovensko deco, vrzite ga z združenimi
močmi čez prag. Slovenska deca spada v slo¬
venske šole. Še enkrat torej, pozor pred nem¬
škimi volkovi, trikrat pozor!

(Prostost občinskih dolžnih pisem glede
kolkov in poštnine.) Nekatere občine in krajni
šolski sveti so prosili na podlagi postave od
25. sušca 1902 št. 70 drž. zak. povodom naje
mavanja posojil za stavbo šol in druge javne
potrebe c. kr. dež. fin. ravnateljstvo v Gradcu
za oproščenje od kolkov in drugih pristojbin od
posojila. Poslali so take prošnje kot „ službene,
poštnine proste stvari" na deželno finančno rav¬
nateljstvo, dosegli so oproščenje od kolkov, de¬
jani pa so bili v dohodarinsko preiskavo rekoč,
da so zlorabili prostost od poštnine. Skoro vsi
dotični župani so plačali kazni, četudi neznatne.
Vsled pritožb pa je zdaj spoznano in odločeno,
da so tudi taki dopisi občin in šolskih svetov
prosti poštnine.  Finančne oblasti štajarske
so torej kazni brez pravice nalagale.

(O celjskih porotnih obravnavah) poro¬
čamo radi pomanjkanja prostora prihodnjič.

(Tatvine.) Zadnjo nedeljo, ko so oskrbovalci
krčme „K6nigstiger“ pri fabriki za jesih v Za
vodni pri Cslju bili v cerkvi, strli so tatje v go¬
stilno in odnesli 20 K denarja, jestvine in nekaj
steklenic piva. Te dni so bili tatje tudi v gradu

„Gorici* nad Št. Pavlom v Savinski dolini, ravno
ko je bil namestnik grof Clary pri lastniku ba
ronu Fiedlerju na obisku.

(Iz Žalca). Dne 27. septembra t, 1. se bo
vršil v Žalcu shod političnega in gospodarskega
društva za Spodnje Štajarsko. Na tem shodu,
kateri bo obenem letni občni zbor tega društva,
bo nastopilo več za narod slovenski in istega
dušni in gospodarski napredek vnetih mož, ter
se sklenilo več za celo Slovensko sploh in Sp.
štajarsko posebej, velevažnih resolucij. Upamo,
da pridejo na ta shod tudi naši državni in dež.
poslanci, da povedo volilcem, kaj so storili zato,
ker jih je narod poslal v deželni, ozir. državni
zbor. Politično in gospodarsko društvo za Sp.
Štajar, namerava, ako se bode narod za svoj
obstanek kaj brigal, pričeti veliko akcijo za eno
kmetijsko, državno obrtno in več meščanskih
šol za Spodnji Štajar, kar bode pa le takrat
možno, ako ni narod že popolnoma zadremal in
če čuti iskrico narodnega ponosa v svojih prsih
in ako njegovi poslanci tudi niso zadremali. Za¬
htevajte in dalo se vam bode! Tega nasveta
se moramo poprijeti tudi spodnještajarski Slo
venci, ako hočemo kaj doseči. Zahtevati moramo
svoje pravice in ne prosjačiti za nje kakor be¬
rač za kos kruha. Zahtevati pa odločno in vsi
od kraja! Mar nimamo za to pravice ? Mar ne
plačujemo davkov in ne dajemo svojih sinov v
vojake v obilnejši meri kot naši sosedi? Zakaj
bi torej prosjačili kakor ponižni sužnji za naše
nam v postavi zajamčene pravice? Zahtevati,
odločno zahtevati moramo naše pravice in dobili
jih bodemo! Da bode pa naše zahtevanje glasnejše
in močnejše, moramo to storiti vsi, brez razločka
stanu, kolikor se nas še čuti, da smo potomci
onih Slovencev, kateri so kupili to našo zemljo
s svojo srčno krvjo. Zato pa moramo priti na
take politične shode vsi, katerih ni strah pred
nemčurskimi kričači, kateri se ne bojijo izdajic
lastnega naroda. Kdor je mož, ta nastopi javno,
odkrito in odločno zahteva svoje pravice. Upamo,
da vrlim Savinčanom in drugim narodnjakom
Spodnje Štajarske ne veljajo te besede, ampak
da bodejo vsi kot en mož z nami, ko bodemo
nastopili javno, odločno in junaško za vaše pra¬
vice ter v okviru postave storili vse, da iste
dosežemo. Naj si torej vsak, katerega ni strah
pred našim nasprotniki, zabeleži dan 27. t. m.
in gotovo pride na politični shod v Žalec.

(Novaštifta pri Gornjemgradu) Dne 13.
septembra t. 1. je potovalni učitelj gosp. Belč
predaval v naši občini o sadjarstvu in polje¬
delstvu. Žal, da se vsled preslabega vremena ni
moglo zbrati več poslušalcev. G. predavatelj je
prav temeljito in vsem umljivo govoril o namiz¬
nem sadju, katero bi se dalo v tem kraju naj
bolje razpečavati, ter o sadju, katero bi dajalo
največ in najboljše pijače. Nadalje je razjasnjeval
o precepljevanju odrastlega drevja ter dokazoval,
kako brezpametno je, drevesu odstraniti pri tem
delu vse veje, kako in kaj se ima pri drevju
zdaj storiti, kako isto in s čim najbolje gnojiti
ter priporočal, naj se kmetje, posebno sadjerejci
prav skrbno lotijo prirejanja komposta. Pri cep¬
ljenja je posebno priporočal cepljenje za kožo
ter nasvetoval, kdor hoče varovati sadno drevje
marsikaterih drobnih škodljivcev, naj isto ovije
pozno v jesen pri tleh s slamnatim povesmom
ter isto pokrije s papirjem. Podrobno je govoril
o prirejanju gnoja in gnojišč ter kako uspešno
gnojiti travnike in njive itd. Poslušalci so ga
ves čas prav pazljivo poslušali ter se mu je
končno g. učitelj Kelc v imenu vseh prav pri
srčno zahvalil ter ga prosil naj nas kmalu zopet
počasti z enakim predavanjem.

(Napisi na železnici Grobelno - Rogatec.)
Ko so okrajni zastopi pred leti obljubili prispe¬
vati k stavbi te nove železnice, govorilo se je
o napisih ter zahtevalo, da se odločno zahteva
slovenske napise. Okrajna zastopa v Šmarju in
v Rogatcu sta samo pod tem pogojem obljubila
plačevati za stroške. Tudi celjski okrajni zastop
je to zahteval. Zdaj se bliža čas, ko se bode
železnica izročila prometu in se bode odločevalo
o napisih. Nujno v zadnjem hipu opozarjamo
poklicane kroge, da bedijo in pravočasno store
korake za slovenske napise na ti železniški
progi.

(Pleterje pri Brežicah.) Jaz podpisani
župan sem dobil povabilo od c. kr. okrajnega
glavarstva iz Brežic z dne 26. avgusta 1903
št. 19 577, na katerem je bil podpisan gospod
komisar Zeske. Pridem na poklic k c. kr. okraj¬
nemu glavarstvu v Brežice 2. septembra 1903 v
pisarno. Gosp. komisar se je ravno pogovarjal z
g. oficijalom Štuhecom. Jaz izročim podpisano
potrdilo in povabilo vse skupaj gospodu komi-
sarju, ki mi vzame oboje iz rok in vse drugače
kakor prijazno zahrešči nad mano: »Kaj to meni
mar!" Nato me z obojim, uradnim povabilom in
podpisanim potrdilom, po rokah udari in odide
vun . — Moram vam resnico poročati, da sem
občinski župan občine Pleterje že od 23. de¬
cembra leta 1886 in da do dandanes še nisem
doživel takega postopanja c. kr. uradnika napram
drugouradni osebi — županu slovenske občine.
Ali misli g. komisar, da smo slovenski župani
njegovi sužnji ? No, tu se pa g. komisar pač zelo,
zelo moti! Čas plačila bo že prišel, prej ali
poznej. Martin Pajdaš,

župan občine Pleterje, politični okraj Brežice

(Strašna nesreča vsled povodnji.) Drava
je, ker se je nekje na Koroškem oblak utrgal
strahovito narastla. Cele vasi so v vodi. Želez¬
niški tiri so razdrti in najmanj 14 dni ne bodo
mogli vlaki voziti. V Marenbergu je voda most
odnesla. Podrtine tega mostu so utrgale tudi v
Mariboru most, ki pelje iz mesta v Studenice,
takozvano brv. 16 ljudi je utonilo, tudi 2 redarja.
Tudi vsi drugi prehodi čez Dravo v Mariboru so
zaprti. Ljudstvo je razkačeno zaradi neprevid¬
nosti mariborskih nemških mestnih očetov, ki
niso nič ukrenili, dasiravno bi bili morali izpre-
videti pretečo nevarnost.

(Ljutomer). Tukajšnja kmetijska podružnica
bode zborovala v nedeljo dne 21. t. meseca ob
3. uri popoldne v gostilni gosp. Iv. Kukovca pri
parnem mlinu s sledečim vsporedom: Nagovor
podpredsednika; razdelitev daril, določenih prid¬
nim poslom t. j. hlapcem in deklam; volitev no¬
vega odbora in razni predlogi. — Zborovanje je
vsakemu pristopno; želi se, da bi se posebno
taistega udeležili naši okoliški kmetovalci, kojim
je ležeče na napredku kmetijstva. Obenem se
taisti uljudno vabijo, da naj pristopijo kot udje
k naši podružnici, kajti nikakor ne kaže. da bi
se naša podružnica, katera šteje zdaj malo udov,
razpustila. Pristopite torej, kmetovalci, k njej
prav številno. Naša podružnica vzdržuje zvezo
med kmetijsko deželno družbo in kmetovalci in
njeni udje uživajo marsikatere ugodnosti, katerih
brez podružnice ne bi bilo mogoče doseči. To
zborovanje je tudi zategadel jako važno, ker se
mora izvoliti novi predsednik namesto prečast.
g. Ivana Skuhale, bivšega dekana.

(Iz Gornje Radgone). Naše ceste so po¬
trebne prodeca, kakor načelnik privržencev. Za
to pa je v naglici dal na „ mlado" biserjansko
cesto voziti prodeca. Ker so bile volitve pred
nosom, pozabil je, da bi se morala vožnja oskr¬
beti dražbenim potom. Nekaterim je rekel, da
dobe za „  foringo “ 1 gld. 50 kr., ali še menda
manje, svojim zvestim pa je plačal potem 2 gld.
za voz. Škandal!

(Okoslavci). Naša požarna bramba je prire¬
dila v nedeljo dne 13. t. m. tombolo. Žalibog je
dež pokvaril nekoliko naše namere. Posetilo nas
je mnogo Jurjevčanov. Med resnimi možmi se
je hvalilo postopanje našega gospoda župana.
Pri prihodnjih občinskih volitvah hočemo se
popolnoma očistiti nemškutarstva. Brez miru
naprej!

Društveno gibanje.

(Gospodarsko in politično društvo za
Spodnje štajarsko) vabi v zmislu § 3. svojih
pravil na shod in občni zbor v nedeljo, dne
I septembra 1903, ob 3. uri popoldne v Žalcu.
Prostori: sušilnica za hmelj gosp. Rudolfa Senice
poleg kolodvora. Spored: 1. Pozdrav predsednika;
2. razni govori; 3. sklep resolucij v korist slo¬
venskega naroda; 4. vpisovanje udov; 5. volitve
novega odbora; 6, predlogi in nasveti. K obilni
udeležbi vabi odbor.

(Društvo »Kmetovalec" v Gotovljah) pri¬
redi v nedeljo, dne 27. septembra t. 1. veliko
veselico. Iz prijaznosti bodo sodelovali tamburaši

427

iz PetrovC, domači mešani pevaki zbor in dile-
tantje, ki bodo vprizorili lepo šaljivo igro s
petjem, »Županova Micika". Natančneji spored
objavimo prihodnjič. Sosedna društva se prosijo,
da ta dan ne napravljajo v bližini shodov in
veselic. Občinstvo pa se na to veselico, ki bode
na vso moč zanimiva in kratkočasna že, danes
opozarja in vabi k najštevilnejši udeležbi.

(Prostovoljno gasilno društvo v Kranjčiči
pri št. Juriju ob j. ž.) se zahvaljuje najiskrenejše
vsem darovalcem posebno pa tistim, kateri so
darovali les za gasilarno in sicer posestniki
Štefan Gračner v Kranjčiči, Jurij Gobec, Podgorje,
Jurij Zdolšek, Podgorje, A. Dobovišek, Kranjčiča,
Marija Hrovat, Kranjčiča, Fr. Slomšek, Podgorje,
Jakob Žvegler, Ripnik, Jakob Mravljak, Sibenek,
Josip Dobovišek, Kranjčiča. V denarni podpori
pa so darovali gg.: Franc Zdolšek, Podgorje 2 K,
Matevž Dobovišek, Podgorje 2 K, A. Vrečko 50 v.
Želeti je pač, da bi naš šentjurski kraj bil kdaj
bolj darežljiv takim prepotrebnim društvom, ki
so že večkrat pokazala svojo hrabrost pri požaru.
Pa ako se že ne daruje, da bi vsaj društva ne
ogovarjali, kar se zgodi danzadnevom. Koliko
posestnikov je v naši občini in ko bi vsak
posestnik daroval le 20 vinarjev, bi bila za
društvo to lepa pomoč, ali te darežljivosti ne
bodo požarne brambe nikdar pri nas dočakale.
Prostovoljno gasilno društvo v Kranjčiči je imelo
dne 16. m. m. svoj zbor in po zborovanju je bila
prosta zabava s srečolovom v namen društva.
Kakor je bilo videti, so nekatere osebe, katere
niso v svoji srečki dobile dobitka, zahtevale
denar nazaj ter hotele tudi šiloma ostale dobitke
odvzeti. Seveda so to bile osebe, katere so se
nadejale, da sprejmejo za 20 v mogoče ves raz¬
položeni srečolov. Bog pa naj da mnogih takih
dobrotnikov kakor sta preč. g. Maks Ašič, kaplan
šentjurski, in pa Dobrajčev Matiček. Vsak dan
in vsako noč svojemu bližnjemu v pomoč!

(Odbor bralnega društva v Konjicah) je
sklenil prirediti v nedeljo, dne 27. septembra 1.1.
veselico z zelo različnim zabavnim in poučnim
sporedom. Razuu govorov, petja in godbe se
pripravljajo še druge točke, ki bodo očarale vse
udeležence. Veliko se nas že zanima za to ve¬
selico in čujemo, da nas odbor hoče presenetiti
s svojimi pripravami. Slovenci iz Konjic in
okolice, pridite ta dan vsi brez izjeme stanu v
»Narodni dom". Na veselo svidenje v nedeljo,
dne 27. septembra v slovenskem raju v Konjicah!

(Čebelarsko zborovanje) se vrši v nedeljo,
dne 20. t. m., ob 3. uri popoldne pri Sv. Jakobu
pod Kalobjem. Prednašal bo učitelj čebeloreje
g. Kurbus ter bo združil in vzimil dvoje ljudstev
v navadnih panjih in dobival med. Kdor se
zanima, naj pride. Od kolodvora v Št. Juriju do
Sv. Jakoba se gre peš pol ure po ravni cesti.

(»Kmetijsko društvo Lešnica in okolica"
pri Ormožu) priredi dne 20. t. m. na Runeču
veliko tombolo; ves dohodek je določen v dru¬
štvene namene. Gostje dobro došli! Odbor.

(Zahvala.) Pripravljalni odbor za ples
društev »Bodočnost" in „Murski Sokol“, kateri
se je vršil dne 12. septembra 1903 v dvoranah
g. I. Kukovca v Ljutomeru, izreka s tem posebno
iskreno zahvalo gospej Mariji Seršenovi, Tereziji
Vršičevi in gospej Mariji Vaupotičevi, tržankam
iz Ljutomera, kakor gospodom Petru Skuhali in
Ivanu Vaupotiču ter Alojziju Rajhu, tržanom iz
Ljutomera, ki so k olepšavi plesne dvorane
toliko pripomogli. Obenem se tudi zahvaljuje
gg. Francetu Repiču, Francetu Severju ter Aloj¬
ziju Lentzu iz Ljutomera, ki so v takem slabem
vremenu za dovažanje povabljenih gostov dali
svoje vozove ter se njim priporoča še za drugo-
krat. Pripravljalni odbor.

Dopisi.

Slike iz Šmarja pri Jelšah. Nič manj
kot slabe družabne razmere v našem sicer pri¬
jaznem trgu kakor tudi dolgotrajno časnikarsko
polemiko je zakrivil po splošni sodbi v prvi vr¬
sti in v glavni meri širjemu občinstvu s slabe
strani že znani nadoficijal Kolaritsch p. d. »pre-
vorški Joža".

Da je samo na nas ležeče, bi gotovo ne
namočili peresa zavoljo enega Kolaritscha. Otresli
bi se ga na drug radikalnejši način. Ali Kola

rič je c. kr. uradnik, sicer prvi od zadaj, kar pa
nikakor ne ovira višjih oblasti, da bi ne šle zanj
v ogenj, četudi jih brez najmanjše potrebe pro
vocira.

Kolaritsch se je pritožil na pristojno stolico,
češ, da ne dobi stanovanja in da v Šmarju
sploh vlada veliko pomanjkanje uradnikom pri
mernih stanovanj.

Kolaritsch je bil do nedavno vdovec in
vrhutega vsled njemu lastnega značaja in njemu
nemile usode v celi trški družbi osamljen, brez
prijateljev in brez otrok.

Slutil je menda, da bi mu niti zopetna že¬
nitev ne prinesla ljubljenih podanih, a vkljub
temu se je izrazil proti neki osebi: »Mir is’ nix
ums Heirathen, obr hairatn bir i pefor i in die
Pension geh, dem Aerar schenk i nix® to je, da
se hoče drugič oženiti, ker — značilno — noče
državi ničesar podariti, recte ker jo hoče še po
svoji smrti po vdovi molzti. In ko je proseč za
mesto v Celju propal, maščeval se je takoj nad
to državo, katera ga plačuje, da more med urad¬
nimi urami v gostilni „Zusperr ‘ igrati, s tem,
da se je oženil. Že samcu mu je šla trda za
stanovanje, ker ga ni maral noben gospodar raz¬
polagajoč s sobami in mu je celo politična so-
mišljenica gospa Strecherjeva stanovanje iz zelo
tehtnih vzrokov odpovedala. Koliko huje je še le
bilo, ko ni mogel svoje nove polovice dostojno
pod streho spraviti! Žalostno, pa resnično.

Trg je skoro izključno slovenski. A ker je
Kolaritsch to dejstvo preziral in s svojim deja¬
njem in nehanjem zapravil pri vseh narodno
mislečih tržanih ne le spoštovanje, marveč celo
vsako obzirnost, godi se mu dandanes tako, da
se mu ne odpirajo več vrata kot gostu, temveč
kot človeku, katerega se skuša čim preje skozi
dveri brcniti! Joža — če ne verjameš, pre¬
pričaj se!

Da je slovenski uradnik le del tega počel,
kar je uganjal zadnja leta „nemškomisleči“ Ko
laritsch, že zdavnaj bi mu bili veselje pregnali.
Toda v Gradcu imajo dvojno mero.

Ako se mora človek iz potrebe pačiti in
pretvarjati, se nam smili, če pa dela zgolj iz
nečimernosti in neprave častiželjnosti, potem mu
pravimo, da je opica ali platdajč „afna“. Do pi¬
čice podobno je z nemškutarji. Oni si tudi do
mišljujejo, da so pravi Nemci, dočim so le pa-
tvori, ki razpolagajo sicer z vsemi slabostmi, a
\  z nobeno lastnostjo pristnih Nemcev. So si sicer
svesti te svoje manjše vrednosti, toda priznati
je noče niti „prevorški Joža“, ki ne reče o sebi,
da je „afna“, ampak da je „nemškomisleč“. Pu
stimo mu veselje.

„Prevorški Joža“ sicer ne zna nemški, kar
pa se od odpadnikov tvorečih „osmo narodnost"
(po številu precej za cigani) nikoli in nikjer ne
zahteva. Lahko bi podali dokazov iz njegove
uradne nemščine, toda čitatelju, zlasti neurad-
niku, utegne bolje ugajati neuradni slog: Joža
soldat: „Krucafiks, birat nit hozne pucn, krikst
so a focno". Nekateri trde, da jo je takrat bolje
ovladal nego danes. Skozi vsako luknjo vidiš
slovenskega fanta iz iz vsake luka »nemškomi-
sleča.“.

Prišel je oče, stara slovenska kost, obiskat
svojega sina, dobro plačanega uradnika v nekem
slovenskem trga, katerega poznajo tudi Šentvid-
čani. Malo sta se pogovarjala oče in sin in že
je zabrusil sin očetu „falot“. Drugič ga obišče
sestra, revna, a poštena kmetica. Želela ga je
videti po dolgem času in morda je tudi pričako¬
vala kak goldraarček. Dolgo je čakala, predno
mu je smela stopiti pred oči. Pa še je bila va¬
rana, kajti gospodu bratu se je zdelo pregmajn,
govoriti na javni cesti s preprosto kmetico. Sti¬
snil jej je sicer malo popotnico, pa jo poslal
zopet domov.

Ta čedni sin in brat je tudi „nemškomisleč“.
Kakor se kaže, zatajil je naprej svoj materin
jezik, zdaj se že sramuje lastnoga očeta, pošte¬
njaka, in lastne sestre. Ne rečemo, da je ta lju¬
beznivi sin in brat „prevorški Joža", da bi nam
ne mogel nihče jezika zavezati.

Kolaritsch alias „Prevorški Joža" je čemur
se sicer preveč ne čudimo, ljubček in varovanec
okrajnega sodnika, Kajti kako bi bilo drugače
na svetu mogoče kot c. kr. uradnik nekaznovano

po Šmarju rogoviliti, kozle podirati in uradne ure
zanemarjati.

Že enkrat smo rekli, da se nam ne zdi
docela verjetna trditev gotove uradne osebe, da
nista nadoficijal Kolaritsch in kanclist Wressnig
kot uradni osebi v nobeni zvezi. „Slov. Narod"
je povedal en slučaj, ki govori proti trditvi ime¬
novane osebe. Mi s svoje strani vemo za drug,
še eklatantnejši slučaj za ozko zvezo med uče¬
nima uradnikoma. Ona upravljata sodnijski denar
in sicer ga Kolaritsch izterjava, Wressnik pa
sprejema. Ker sta si ta dva v svaštvu, gotovo
ni pravilno, če se njima prepušča uprava denarja.
Radovedni smo, če je sodnik to okolnost višji
stolici naznanil ali ne. Mislimo, da bi bila to
njegova dolžnoBt, sicer bomo pa o postopanju
sodnika Wagnerja že še govorili.

Iz Ljutomera. Učiteljsko društvo za lju¬
tomerski okraj je zborovalo dne 3. septembra t. 1.
v Cezanjevcih. Vreme je bilo ugodno in torej
tudi udeležba prav povoljna. Zborovanje je sklical
in mu predsedoval društveni podpredsednik nad¬
učitelj g. Vauda iz Veržeja, ki nam je tudi raz¬
pravljal o »Paraleli med deško in dekliško vzgojo
v naših šolah". Povdarjal je v svojem govoru
osobito sledeče: Vsa notranja uravnava sedanjih
šol na deželi je taka, da se na spolne razlike
ne more ne glede vzgoje in ne pouka dovolj
ozir jemati, kar pa bi bilo želeti z ozirom na
njih praktične življenske potrebe, namreč dekleta
pripraviti za dom in gospodinjstvo, dečke pa za
širje gospodarstvo, obrt, vojaštvo, dijaštvo, za
politično življenje itd. Pokazal nam je po svojih
mislih, kakova bi ta razlika morala biti po vseh
predmetih ljudskošolskega pouka kakor kvanti¬
tativno tako tudi tudi kvalitativno. Končno je
omenil, da se preosnova naših šol v dogledno
bližnjem času ne bo dala v tem zmislu lahko
doseči, a da bo končno enkrat do tega priti
moralo. — Razgovor o tej razpravi je bil zelo
živahen. Udeležili so se ga gg. Schneider, Pu¬
šenjak, Cvahte in Tomažič in slišali smo v njem
še marsikaj dobrih mislih, posebno to: nadalje¬
valni tečaji so prepotrebni, da se otroci iz šole
stopivši za razne stanovske potrebe izurjajo;
šola je narodna, a se premalo na narodnost in
razvoj naroda ozira; od 12. leta starosti do tja,
ko otrok šele pravzaprav v življenje vstopi, je
grozna praznota in ta bi se morala izpolniti s
poukom za praktično življenje, dandanes pa
ravno v tej dobi mladina brez strahu in pouka
skoraj celo zdivja; učitelj sam naj vse dela, a
gospoda z doktorskimi diplomami v mestih in trgih,
dasi se nazivlja narodno, vendar na narod gleda
kakor iz devete dežele; naopak bi moralo biti,
stopiti bi morala sama pogosto med narod in
ga poučevati v vsem uka potrebnem, ne pa vse
samo učiteljstvu nalagati, na drugi strani ga pa
prezirati. Gg. profesorji vseh strok, juristi itd.,
ki ste kmetskega roda, naše krvi, vsi v prostem
času vun med vaše narodne in krvne brate-
trpine, društev je dovolj, da vam skličejo ljudstvo,
poučujte jih! To bodo zasluge za narod, ker ni
dovolj pomagati za vrv velikega narodnega voza
držati in reči »jaz sem tudi zraven", vleči pa
morajo drugi in večinoma osamljeni morajo ope¬
šati. (Na lavorih, koje so drugi inatrgali, je kaj
lahko počivati!) Vprašalna knjižica je donesla
vprašanje: »Kaj naj storimo napram obžaloval-
nemu dejstvu, da se učiteljstvu vse pridno in
neumorno delovanje za narod sploh in posebno
v društvih in raznih podjetjih plačuje le s pre¬
ziranjem, dostikrat celo z zaničevanjem?" —
Res je! Vsi naši mogotci v krajnih in okrajnih
šolskih svetih, v občinskih in okrajnih zastopih
in raznih društvih nas izrabljajo za narodne
(največkrat pa za sebične) namene skoraj do
zadnje kapljice krvi, vedno in povsod nas vabijo
in kličejo na sodelovanje, dostikrat pravzaprav
vse zanje opravimo; kadar pa se oni spravljajo
za mizo, pustijo nas za plotom. Kadar pridejo
volitve, smo jim nebistveniki, takrat nas ne
poznajo.

Samo že z ozirom na bližajoče se volitve
v naš okrajni zastop dajemo našim narodnim
voditeljem to našo ogorčenost v pomislek, ob
daljnem preziranju bodo sledile neizogibno naše
konsekvence. — Ker pa je zgornje vprašanje ne
samo za učiteljstvo samo, ampak tudi za ves
narodni in gospodarski razvoj našega okraja

428

eminentno važno, preložena je podrobna razprava
in sklepanje o potrebnih ukrepih na prihodnje
zborovanje, ki se bode vršilo dne 5 novembra
t. 1. v Ljutomera. o—a.

N ar odno - gospodarske novice.

Žveplanje sodov.

Žveplanje sodov je pač tudi nekaj važnega
pri umnem kletarju. In na to je naše ljudstvo
posebno težko navaditi. Sicer so se že poprijeli
mnogi žveplanja sodov, a med temi so tudi taki,
kateri delajo napačno. Mnogo se je že pisalo o
tem, zato bodo moji stavki kratki.

Zakaj se žvepla? To vprašanje se sliši več
krat. Poučili smo se, kako so naši sodovi izpo¬
stavljeni vsem napakam, da se hitro pokvare,
ako niso dobro shranjeni in če se ne pazi na
nje. In, da se olajša shranjenje sodov, zato je
žveplanje sodov. Žveplo je pri navadni toploti
trdo, če pa se užge, gori z modrim plamenom.
Pri tem se pa razvija plin, ki je brez barve
in diši po žveplu. Temu so dali kemiki ime žve
plena sokiselina (SO a ). Ta plin si na zraku priv¬
zame malo po malo še kisika in tako nastane
žveplena kiselina ali takozvano hudičevo olje.
Pogledimo v sod! V njem se nahaja, seveda v
praznem, tema in zrak. Vžgimo sedaj v tem za
prtem prostoru žveplo. Znano je pa vsem, da
žveplo, ko gori, se zveže s kisikom, ki je v zraku
in brez katerega ne more nobena žival živeti, >
nobena rastlina rasti in tudi luč ne goreti. V
V sodu se torej zveže kisik z gorečim žveplom,
ki gori tako dolgo, dokler je še kaj kisika v
sodu. Ko je žveplo zgorelo, ni več v istem zraku,
ki se nahaja v sodu, kisika, pač pa žveplena
kiselina. In v tej kiselini ne more nobena žival
živeti in tudi luč ugasne. Lahko razumljivo je
tedaj, da se v takem sodu ne more delati pie-
snjivec, istotako tudi ne bo vino v nevarnosti,
da bo cikalo, ker tem glivam, ki povzročajo (
plesen, cikanje in druge bolezni vina. je po¬
treben za rast in življenje kisik. Tega pa več
v sodu ni.

Da pa ne bo bolela glava po vinu, ki je
vlito v žveplani sod, se ne sme preveč žveplati.
Za polovnjak se vzame približno 5 cm dolg kos.
Ko smo sod zažveplali, ga trdno zabijemo in
lahko po več mesecev leži ter bo vedno priprav¬
ljen za natakanje. Treba ga je le s čisto vodo
splakniti Večji sodi od polovnjakov se žveplajo
potem vsakih 4—5 tednov, manjši pa 4—5 me¬
secev, to pa zato, ker sčasoma zunanji zrak v
sode prodira.

Kdor bo svoje sode po pretakanju lepo
umil, potem pa žveplal, ne bo nikoli imel v
svoji kleti plesnjivih ne kislih sodov ter ne bo
imel nepotrebnega dela in skrbi.

Napaka pa, ki jo nekateri delajo, obstoji
tudi v tem, da ne rabijo pravega žvepla, ampak
rože. To pa baje zato, da bi po rožah, ki so
nasute z žveplom na platno (klinčeki, cimet itd)
dobd sod in vino dišeč duh. To pa je napačno.
Vino ima itak že svoj duh ali buket, ter se mu
s tem dišečim rožnatim žveplom le škoduje. Pa
tudi žveplo, ki je vlito na platno ni pripravno,
ker pusti platno, ko zgori, zapern, žgoč duh, ki
ni sadu ne vinu v korist. Rabimo torej v kle¬
tarstvu rumeno, brezarzenično žveplo,
ki je vlito na papbnate trakove. To žveplo ni
nič dražje, samo to je da se povsod ne dobiva.
Zahtevati ga je treba in trgovci ga bodo že
nabavili.

Če bodemo delali tako, dobro in premi¬
šljeno, imeli bodemo dobre sode, zdravo pijačo
in kupec bo rad posegel za takim blagom. Glava
pa tudi nas ne bo bolela in naš mošnjiček se
bo vedno bolj redil.

Druge slovenske novice.

(Ljubljanski župan in nemški častniki.)

Poročali, smo svoj čas, da so se ljubljanski čast¬
niki, ki so se udeležili štiridesetletnice ljubljan¬
skih turnarjev, čutili žaljene radi besed župana
Hribarja, da so pasivno sodelovali pri pogažemu
črno rumene zastave. Častniki so tožili in včeraj
bi morala biti obravnava. Župana Hribarja je
zastopal dr. Triller. Obravnava je bila preložena
na nedoločen čas.

(Na ljubljanskem kolodvoru vladajo menda
razmere, ki niso preveč — evropejske! Vsaj ve
denje nekaterih uradnikov je nekako bclj po
turško. Dne 7. t. m. je bilo na tem kolodvoru
mnogo rezervistov, ki so se vračali domov z
vojaških vaj. Ker pa je bilo premalo voz, je
velel službujoči uradnik (po nemško seveda):

„Rezervistom vozove za — živino !“ Rezervisti
so protestirali in so dokazali, da so plačali listke
za III. razred. Zastonj! S pomočjo policije jih je
uradnik naganjal v železniške — hleve! To je
nečuveno. Ubogi ljudje se vračajo domov, ko so
morali prestati hude fizične napore in trpeti ve¬
liko materijalno škodo, da so s tem plačali naj¬
huje vseh davkov. Potem pa jih še zasramujejo
in jim ne dajejo niti tega, kar so morali plačati.
Ali so se v naši državi res že vse razmere jele
postavljati na glavo?!

(Za vzprejem v I. letnik ženskega učite¬
ljišča v Ljubljani) se je oglasilo 107 učenk.
Ker se pa sprejme samo 40 učenk, se je mo¬
ralo zavrniti skoraj dve tretjini prosilk.

(Ponarejeni cekini) V vipavski dolini se
nahaja v prometu veliko ponarejenih desetkron-
skih zlatov, ki so tako dobro ponarejeni, da jih
je jako težko razpoznati od pravih. Spoznajo se
samo, če se drgnejo ob sukno, ker potem izgube
zlati blesk in postanejo bledi. Odkod so prišli
ti ponarejeni zlati v promet, še niso zasledili.

(Povodenj na Koroškem.) Grozne vesti pri¬
hajajo iz Koroškega o nesrečah, ki jih je povzro¬
čila povodenj te dni. Oblak se je utrgal in Drava
in Žila ste tako narastli, da je bilo vse naenkrat
pod vodo. Iz Beljaka nam poročajo, da je bilo
mesto skoraj do župne cerkve v vodi. Po spod¬
njem mestu je segala voda do prvega nadstopja.
Po ulicah so se vozili s čolni. Škoda je velikan¬
ska. Grozno je bilo videti, poroča naš dopisnik,
ko je Drava nesla dva mrtva otroka. Odnesla je
nekje voz, konja in voznika. Videli so in slišali
voznika na pomoč klicati, ali rešiti ga niso
mogli. Sedaj voda že odteka. — Iz Ukve poro¬
čajo, da je v ponedeljek popoldne raztrgala voda
tričetrt pokopališča in raznesla mrliče. 15 hiš je
voda čisto uničila. Železnica je tako raztrgana,
da so tam, kjer je poprej vlak vozil, po 20 m
in še več globoke jame. Ako bi 1000 delavcev
neprenehoma delalo, bo pretekel cel mesec,
predno bo vlak zopet vozil proti Italiji. Po polju
vse leži. Kar ni odneslo, je s peskom in blatom
zasuto. V Neču je odnesio celo hišo s šestimi
prebivalci. V sredo se je pripeljal iz Korneu-
burga en bataljon pionirjev v Ukve. Z'la je za
čela odtekati, ali pobrala je tri moste. V Trbižu
se je dvakrat oblak utrgal, in je na nagloma
voda 5 do 6 m narastla. — Južna železnica proti
Inomostu je tudi veliko trpela. Promet bo tudi
dalj časa ustavljen, da napravijo v Špitalu nov
most. Koliko človeških žrtev je ta povodenj
zahtevala, še ni znano, gotovo pa bo število
utopljencev precej veliko.

(Zidanje »Narodnega doma" v Trstu) hitro
napreduje. Dospelo je že do tretjega nadstropja.
K otvoritvi bodo gotovo prispeli zastopniki slo
venskega in drugih slovanskih narodov od vseh
strani kjer se čuje slovanska govorica.

(Umrl je) v Trstu predsednik lahonskega
društva »Patria", Jurij Benussi, mestni zastop
nik, ki jr stal pred kratkim pred tržaškim so¬
diščem radi volilnih sleparij. Tretji dan po nje
govi smrti so v njegov spomin nabrali v Trstu
1235 K za ..Lego nazionale“, irredentovski „šul
ferajn 1 . Pogreb Benussijev je bil v ponedeljek
brez duhovnika. Govorniki so Banussija proslav¬
ljali kot vebkega patrijota

(Narodna slavnost v Dolini pri Trstu) je
prošlo nedeljo vkljub slabemu vremenu še dosti
dobro uspela, kajti bilo je nad 2000 udeležencev.
Nastopilo je več govornikov, ki so ostro kritiko-
vah krivično postopanje vlade nasproti istrskim
S.ovanom.

(Italijanski veleizdajalci.) Ko se je mudil
italijanski kralj v Vidmu, se je mudilo tamkaj
tudi mnogo avstrijskih dijakov iz Trsta in Gorice,
ki so se po odhodu kralja udeležili tamušnjega
dijaškega shoda. Poslali so rimskemu županu
brzojavko, v kateri izražajo željo, da bi se južna
Tirolska, Primorska in Dalmacija združila z Ita¬
lijo. Pri slavnostni predstavi v gledališču je kar
deževalo razglednic z Oberdankovo podobo, ki

je svoj čas vrgel bombo na našega cesarja. Vse
vprek se je kričalo „doli z Avstrijo 1 '. Ko j e
vladni komisar hotel predstavo usfaviti, so za¬
čeli vpiti „ewiva“ našemu cesarju, seveda v
zasmeh. V Čedadu ob avstrijski meji so kupili
osla in mu prilepili veleizdajski napis in osla
toliko časa pretepali, da je skoro poginil. Kaj je
bilo napisano, si je lahko misliti. Policija se je
smejala groznemu prizoru. Dolžnost naše vlade
je, da stvar preišče in laškim neodrešencem i z .
bije njihove mušice iz glave.

Politični pregled.

(Državni zbor) je sklican. Iz Lvova, kjer
je bil cesar sedaj radi velikih vojaških vaj, je dospel
na Dunaj cesarski patent, s katerim se sklicuje
državni zbor na 23. septembra h kratkemu za
sedanju. Zborovanje ne bo dolgo, samo štiri dni,
ker se 29. t m. že snideta češki in tirolski de¬
želni zbor. Vlada je končno le izprevidela, da ji
ni mogoče vladati proti ljudski volji. Od vseh
strani so prihajali vladi odločni protesti proti
podaljšanju vojaške službe letošnjim tretjeletni-
kom in končno si Korber ni mogel drugače
pomagati, državni zbor se je moral sklicati,
dasiravno je gotova stvar, da bo morala vlada
marsikatero bridko resnico slišati in marsikako
grenko požreti. Državni zbor bo imel nalogo, da
razveljavi dodatek k brambenemu zakonu, ki
ga je predlagal poslanec Chiari, da se namreč
nova bramhena predloga ne sme uveljaviti, ako
ogrski državni zbor ne dovoli enakega zakona.
Avstrijska državna polovica je bila tako popol¬
noma vezana na ogrsko. Ako državni zbor raz¬
veljavi Chiarijev dodatek, bo pri nas zopet vse
v redu, ne da bi se morali ozirati na burke
v ogrski državni polovici. Novinci se bodo
sklicali pod orožje in tretjeletniki bodo šli na
dopust. Ker je za ta slučaj že vse pripravljeno,
je tekom enega meseca že vse lahko v redu.

(Koroški deželni zbor) je sklenil zvišati
deželni prispevek k železnici skozi Karavanke na
280.000 K in za železnico Sretnaves — Zgornje
Borovlje na 200.000 K pod pogojem, da se ta
zadnja železnica otvori isti čas s tržaško progo.
Za regulacijo hudournikov seje določilo 720.000 K
pod pogojem, da d& država 50 %, 10% dežela,
40% pa železniško ministrstvo.

(Hrvatje in poveljni jezik.) Odkar se je
začel na Ogrskem boj za madžarski poveljni
jezik, se je tudi na Hrvatskem utrdilo prepričanje,
da je po zakonih, ki vežejo Hrvatsko z Ogrsko
potemtakem edino zakonito, da se uvede pri
hrvatskih polkih hrvatski poveljni jezik. Madžari
so seveda mnenja, da bi se moral tudi v brvat-
ske polke uvesti madžarski poveljni jezik, a tu
so se zmotili, kajti celo madžaroni so mnenja,
da se v slučaju, da se Madžarom dovoli mad¬
žarščina kot poveljni jezik, mora Hrvatom do¬
voliti hrvaščina.

(Ogrska kriza). Stvar je ostala takšna,
kakor je bila, namreč na Ogrskem. Vse drugače
pa misli o tej zadevi naš cesar, ki je jasno po¬
vedal svoje mnenje v povelju, ki ga je izdal v
Lvovu na armado. Iz tega povelja povzemamo
sledeče: »Čimbolj sem prepričan o potrebi, va¬
žnosti in udanosti vse svoje armade, tembolj
moram in hočem vzdrževati obstoječe
in dobre naprave.  Tisti, ki hočejo z eno¬
stranskimi zahtevami, nepoznajoč velikih nalog
skupne armade za obe državni polo¬
vici,  zrahljati močno njeno sestavo, naj vedo,
da se nikdar ne odpovem pravicam,  ki
jih imam kot najvišji poveljnik. Krepka in
enotna, kakor je, mora ostati  moja ar¬
mada, močna obramba avstrc-ogrske države proti
vsakemu sovražniku. Zvesta svoji prisegi bode
moja armada izvrševala svojo re3no dolžnost v
duhu edinosti in skupnosti,  ki spoštuje
vsako narodno posebnost in rešuje nasprotja,
ker uporablja posebne prednosti vsakega naroda
v blagor velike celote". Kakor je razvidno, ne
bo cesar nikakor dopustil, da se armada raz¬
kroji. To armadno povelje bo imelo gotovo svoje
posledice pri reševanju ogrske krize.

(V Srbiji) prav nevarno vre med častniki,
toda iz uradnih virov se vse vesti o tej zadevi
preklicujejo. Odkar so v Nišu aretirali 25 čast¬
nikov, je baje vsa v redu. Uradni list prinaša

429

kraljev ukaz, po katerem traja služba kraljevega
pobočnika samo tri leta, ostalih pobočnikov in
ordonančnih častnikov pa po eno leto.

(Vstaja na Balkanu.) Bolgarska je poslala
velevlastim noto, v kateri pravi, da bo vsled
oboroževanja Turčije in zbiranja turških vojaških
čet ob bolgarski meji prišlo najbrž do zapletka,
ki se. ne bo dal drugače rešiti kakor z oboroženo
silo. Vsak dan je pričakovati, da turške čete
prekoračijo bolgarsko mejo. Bolgarska je mobili-
zovala tri divizije, proti čemur je turški komisar
protestiral ne glede na to, da ima Turčija že
č^z 200000 mož zbranih v Macedoniji, Turška
grozodejstva se množe. Neki angleški častnik je
jahal po ohridskem okraju, ki je bil prej zelo
živahen, sedaj pa je popolnoma izmrl. Videl je
cele množine odsekanih glav. Konzuli se upajo
le z močno vojaško stražo iz stanovanj V Kir-
kilise se je dogodilo grozovito klanje kristjanov.
Velevlasti pa baje nameravajo zapostaviti še za
celih 10 let balkansko vprašanje in samo naro¬
čiti Turčiji, da izvede reforme. V 10 letih potem¬
takem v Macedoniji ne bo treba nikakih reform,
kajti ako se bo tako reformiralo, kakor dosedaj,
ne bo do takrat nobenega Slovana več v Ma¬
cedoniji. Živela evropska pravičnost!

Književnost in umetnost.

(Zapiski mladega potnika.) Spisal Bogumil
Vošnjak. Tiskala »Goriška tiskarna" A. Gabršček.
»Potopisov pisati v dobi železnic in parobrodov
je skoraj odveč", tako piše pisatelj sam v ,pa-
govoru". Res je to. Dandanes potuje človek
lahko z majhnimi žrtvami in si ogleda z last¬
nimi očmi, kar stoji popisano v knjigah; zato
tudi dandanes potopis ne sme skoro biti — 1
potopis, čim manj je, tem boljše je. Ne kar
vidijo vsi ljudje, kar je videl samo on in kar je
občutil samo on to nam mora pokazati pisatelj;
ne sme biti fotograf, on mora biti impresionist,
ki slika predmet, ki ga je sicer slikalo že sto
in sto drugih, a nam vendar poda le novo sliko.
Pisatelju te knjige moramo priznati, da se je
na splošno držal tega pravila, dasiravno ne
vedno, zato so tudi ona mesta v knjigi najlepša,
kjer je, izbravši si le eden moment, eno značilno
potezo pustil ostalo pokrajino ali ostali dogodek
popolnoma izpred oči in dopolnil potem sliko s
predstavami in občutki svoje lastne duše. Knjiga
sestoji iz dveh delov. Središče prvega dela je
Rim, drugega dela Jeruzalem. Razun popisa
rimskega me3ta nam podaja pisatelj v prvem
delu natančen in vesten popis raznih umetniških
zbirk in galerij, predstavlja nam skulpture an¬
tičnega sveta, umotvore Rafaela in Michelangela
in nas pelje potem iz tega mrtvega sveta v
pestrobujno življenje modernega Rima; v parla¬
ment, med dijaštvo, po vatikanskih sobanah in
papeških vrtih. Najbolj zanimiva so ona mesta,
kjer govori o modernem Rmu in o moderni
Italiji. Ni mu bilo mogoče izogniti se temu
vprašanju; ko je pogledal Vatikan in videl
Kvirinal, je pač moral  govoriti. A v zaslugo
mu je, da je to storil s finim taktom in na jako
obziren način. V drugem delu nam popisuje
pisatelj potovanje po sveti deželi. V tem delu
preveč potopisa. Zanimiva so tembolj ona po- j
glavja, kjer nam govori o Zidih in Rusih v
Palestini Glede slednjih nam nemški potopisi
gotovo ne bodo pisali resnice; tembolj hvale¬
vredno je, da je pisatelj temu vprašanju posvetil
več pozornosti Vsakega Slovana bo pač veselilo,
ko bo čital, da je občevalni jezik v Palestini —
ruski jezik. — »Zapiski mladega potnika" je
naslov knjigi. To zveni nekako paradoksno. Mlad
potnik — in tolika resnoba, toliko znanja! Ako
pa nam je že v tem prvem svojem delu, podal
mladi pisatelj toliko, upamo, da nas v prihodnje
še bolj razveseli.

Literarna novost!

(392) 1—2

Izšla je knjiga:

Prodaja knjigarna

L.Schventner

v Ljubljani
in tiskarna

A. Gabršček

v Gorici.

Str. 402.

Cena broš. K 2 50,
po pošti K 2 - 70.

Zapiski

mladega

potnika.

Vtisi in beležke s pota.

Spisal

Bogumil Vošnjak.

„Svoji k svojim!“

= Delavnica za vsa cerkvena dela =

© KONRAD SKAZA ©

St Ulrich, Groden, Tirol.

se priporoča, za izdelovanje

©©©o©  svetnikov, altarjev in vseh
v to stroko spadajočih del. ©e©©©©©©©©©
Za vsa naročila originalne fotografije mojih
del. Spričevala na zahtevanje, (35) 12-10

©©©©©©©

o-

©

9

Za vsako slovensko naročilo

- od 100 K -

- O

umetno rezljano razpelo zastonj. ^

Prostovoljna razprodaja.

Posestvo g. Andreja Mauer iz Zagorja
ob Savi, na Blanci pri Sevnici se bode v
ponedeljek po Roženkranski nedelji, dne
4. oktobra 1903 ob 9. uri dopoldne na
licu mesta prostovoljno po kosih razpro¬
dajalo.

To posestvo leži ob deželni cesti iz
Zidanega mosta proti Zagrebu.

K temu posestvu spadajo tri hiše, ko¬
vačija, razna gospodarska poslopja, lepi sadni
vrti, njive, travniki, vinogradi, gozdi in brod
za prevažanje čez Savo.

Vsled ugodne lege so hiše pripravne
za vsako obrt. V eni hiši se zdaj nahajata
gostilna in prodajalna špecerijskega blaga;
v drugi je pa pošta.

Plačilni roki so jako ugodni, kateri se
pa po dogovoru lahko podaljšajo. ( 395 ) 1

Izučena prodajalka

z dobrim spričevalom, išče službe
v trgovini mešanega blaga; več
(391) 1 pove upravništvo »Domovine".

oe©e©e©e©eee©©e©©©i;© 9 ©o©©©©oo©e©©e ©9

Izplačujoče se postransko opravilo

brez posebnega truda in izgube časa
najdejo spoštovane osebe vsakega stanu
in povsod s prevzetjem zastopa avstrij¬
ske družbe prve vrste, ki sprejema
„zavarovanja proti požaru, steklu, proti
škodi pri prevažanju, proti tatvini po
vlomu in življenja 11 . — Ponudbe pod
„1798“, Gradec, poste restante.

|< sezoni!

Trgovina z železnino „MERKUR“ Peter Majdič

Celje, Štajarsko * * * Podružnica v Kranju, Gorenjsko

priporoča
svojo veliko za¬
logo različnih
poljedelskih
strojev, kakor:
gepeljne, mlatil¬
nice , čistilnice,
slamoreznice,
mline in stiskal¬
nice za grozdje
in sadje, vetr¬
nice, brane za
njive in seno¬
žeti, pluge itd.

po najnižjih cenah. (398) —15

Dobro izurjena
prodajalka

za manufakturno trgovino ¥||

( 269 ) Cena vžigalic:  13-7

1. orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48'—
franke Ljubljana, 2% popusta.

' VŽIGALICE

družbe s>v Cirila in Metoda
Zaloga pri Jv. Perdanu v Ljubljani

Tfct POLOŽI D 41 J
JfftMU NA ALTaS,

--" Te vžigalice'-'' - ''^

sov prid družbi sv. Cirila in Metoda
vLJUBLJANI.

1. orig. zaboj s 500 zavitki (Fiapurng) K 52
franko Ljubljana, 2% popusta.

se sprejme pod
ugodnimi pogoji

Red Star Linie iz Antverpna naravnost v

Novi Jork in Filadelfijo.

Koncesijovana od vis c. kr. avstrijske viade.
Pojasnila daje Red Star Linie, Dunaj IV.

Wienergurtel 20 ali pa
Julij Popper, Siidbahnstr. Nr. 2, Innsbruck.

Kranju.

— Naslov pove upravništvo ^ ; ... w .. v: .;. ; . W | kip SŠ

Domovine". (390) 2-2 Pm*:*»«*k*»

430

trgovina knjig, papirja, pisalnega in risalnega
orodja; tiskarna in knjigoveznica

priporoča gosp. trgovcem in slavnemu
občinstvu svojo veliko zalogo vsakovrstnega ? a
papirja za pisarne, pisma, risanje in zavijanje, raz¬
novrstno barvanega svilnatega (za cvetlice), za vezanje
knjig itd., zalogo raznih risank in pisank, in posebno
ie lastno zalogo najboljših zvezkov pod imenom:
»Spodnještajerska zaloga risank in pisank«; Hardt-
muthovih in drugih svinčnikov in angleških peres
po originalnih tovarniška! cenah.

Dalje priporoča aavitke la pisma raznih velikosti in barv, pe-
, resnike, črnilo, tablice, čitalnike, brisalke, krede, gobice, pušice
in Skatlje za peresnike, torbice, knjižice za beležke, trgovske
knjige, pečatni vosek itd. po najnižjih cenah.

Posebno lep izber papirja in zavitkov v mapah in elegantnih
ikatljah. — Najbolje strune za citre, gosli in kitare.
Velik izber albumov za fotografije in spomenice, map za pisma
in papirje, tintnikov, okvire za fotografije, listnic itd.
Šolske i n  molitvene knjige; prekupcem se poseben popuBt.
Sv. podobice v vseh velikostih po najnižjih cenah. Preskrbi se
tndi vsakovrstni tisek na podobice.

v 6elji

priporoča se p. n. gg. duhovnikom, pi-
(s' sateljem, založnikom in slav. občinstvu za
vsakovrstno izvrševanje tiska po najnovejsem okusu
in najelegantnejši obliki v raznovrstnih barvah. ^
Izdeluje knjige, brošurice, časopise, letna poročila,
prospekte, vstopnice, dekrete, plakate, vabila, vozne
liste, mrtvaške liste, vizitnice, naslovnice, cenike, ime¬
nike, kuverte s firmo, pobotnice, pravila, tabele za
urade itd. — Vedno v zalogi so obrazci za poso¬
jilnice, sodnije, občine, šole itd.; kakor tudi v več
krasnih barvah tiskane diplome za častne občane in
častne člane.

V moji knj igoveznici se izvršujejo vsa knjigo-
veška in galanterijska dela, bodisi priprosta kakor
tudi najfinejša prizna-no trdno in ukusno. Ker je
moja knjigoveznica preskrbljena z vsemi potrebnimi
stroji najnovejše sestave, vsprejema ter cenO in kar
najhitreje izvršuje tudi največja naročila.


Sadno drevje

Jablane: zim. parmena,
oberdikova raj., renski
bobovec, kaslerska raj.,
štajar. mašanca, ananas
rajn., pol. kalvil, par.

S! Zelo močne hruške:
vajlerjeva mošt., nor-
menka mošt., sršenovka.
Pritlikovci: veliko vrst
hrušek in jablan.

Na razpolago mu je
mnogo pohval in pri¬
znanj.

prodaja po primeroma
nizki ceni

Tom. Grah

Ponikva

ob južni železnici.

( 384 ) 4—2

w y&3fT  VpT

Učenec

m

z dobrim šolskim spričevalom,
14 let star, slovenskega in
nemškega jezika zmožen, se
takoj sprejme v trgovini z
mešanim blagom ——-.

pri Ivan Meke-tu

v Hrastniku. ( 387 ) 5-2

.»v t Vunu.Hi



craK

. v,V.*.V.W . V.V.V«V«

Trgovina z železnino

PETEi


ERKUR“

v O® 1 ju., Graška cesta štev. IS
priporoča svojo veliko zalogo

najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite
železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel¬
skega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in
strojev; vsakovrstnih ponev, ključainičarskih izdelkov ter okov za okna,
vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode
tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd.

Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (Štorje),
lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko že¬
lezne trgovine spadajoče predmete.

Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. IM

* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *

mm

!!


m


H

Iti

min.n ut I 1 n 1111 H 111 s 11111111

.01* «1» Jft*  0t* MI*  41& 01* «1* 0t* 01*

Vizitnice priporoča tiskarna D. Hribarja v Celja.

Celje:

Traun in Stiger
Viktor Wogg
Alojzij Walland
Milan Hočevar
Josip Matič
Anton Ferjen
Fran Zangger
Perd. Jakowitsch
Frid. Jakowitcsh
Anton Kolenc
Franc Pečnik.

Oto Schvvarzl lekarna

Celje : Ivan Ravnikar

, M. Rauscher lekarna

, Josip Srirnz

, Anton Topolak

I ,, W. Wratschko

Dobrna: Jos. Sikokše
! Braslovče: Ant. Plaskan
„ Josip Pauer
: Gomilsko: B'ran Cukala

Hrastnik: Alojzija Bauerheim
, Konsumno društvo
, Josip Wouk
IJubno: Fr. a.  Petek

,, Janez Filipič
Sevnica: Anton Verbič
, S. F. Schalk
, Ludovik Smole
j Trg Lemberg: Franc Zupančič
Konjice ; Fr. Kupnik 145

Laško : Andrej Elsbacher
,, Karl Hermann
Planina :Lud. Sch scherko
» F. Wamb rechtsammer
Gornjigrad: Jakob Božič

• Franc Scharb

Poljčane Ferd. Ivanuš

»> A. P. Krautsdorfer

m  Anton Schwelz

» Karol Sima

Mozirje: Leopold Vukič

Pristova:
Brežice:

Žalec:
St. Jurij:

Marija Suppanz
And. Suppanz
Fran Matneis
Franc Varlec
Janez Pinterič
Uršič db Lipej
Albert Geiss
Jakob & Marija Janič
Fran Kartin

pran n.art
Velenje: Karl Tischler
Josef Wutti

Trbovlje :

Videm:
Vitanje:
Velenje:
Vojnik:

Konsumno društvo
Anton Krammer
Jos. Mahkovec
Janez Mtiller sen.
Jos. Sporn
Franc Dežman
Ivan Novak
Anton Jaklin
Ulrih Lager
Fr. Zottl

Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju.

Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libensky.