STROKOVNA REVIJA Gozdarski vesllllk SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LET O 1978 • LET N 1 K XXXVI • $TE V 1 L KA 6 p. 249-296 Ljubljana, junij 1978 VSEBINA- INHAlT- CONTENTS mag. Boštjan Anko 249 Velelniki nege krajine pri snovanju novega gozda The landscape tending imperatives in establishment of new forests dr. Franc lvanek 260 Vključevanje novih gozdnih nasadov v gospodarjenje z obstoječim goz 8 dom Die neubegrOndeten Waldbestiinde und ihr Anschluss an die regelmas- sige Bewirtschaftung lnclusion of new forests plantations into the management together with the existing forests dr. Janez Božič 270 Saditev gozdnih sadik - načini dela in uporaba stroja BestandesbegrOndung durch Pflan- zung - Anwendung von Maschinen und Pflanzmethoden Planting of forests plants - working methods and application of machi- nes dr. Marjan Zupančič 276 Gnojenje pri pogozdovanju (startno gnojenje) Startdungung Starting fertilization in afforestation prof. Zdravko Turk 282 Nove merske enote in merila Neue Messeinheiten und Mess- instrumente New measurement units and mea- sures dr. Mitja Zupančič 286 22. zborovanje mednarodnega zdru- ženja za preučevanje vegetacije 287 Boj za gozdove 287 Gozdarski vestnik - poslovno poro- čilo 1977 290 Iz domače in tuje prakse 292 Društvene vesti 294 Zapis na bukvi Ovitek: Foto Marjan Pfeifer Tisk: čGP Delo Gozdarski vestnik izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR SloveniJe Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anko Breznik Branko Janez černač Rozka Debevc Hubert Dolinšek Garmuš Vilijem dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vid Mikuletič mgr. Franjo Urleb Uredniški odbor: mgr. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chlef Marko Kmecl, dipl. Inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61 000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 2:iro račun - Cur. acc. 501 01-678-48428 letno izide 10 številk 1 O issues per year letna naročnina je 120 din Za ustanove in podjetja 360 din za študente 80 din in za inozemstvo 180 din Subscription 180 din Za izhajanje prispevajo tudi gozdnogospodarske organizacije prek samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slo- venije in Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. UDK 634.0.907.1:634.0.913/914 VELELNIKI NEGE KRAJINE PRI SNOVANJU NOVEGA GOZDA mag. Boštjan An k o (ljubljana)* An k o, 8.: Velelnik! nege krajine pri snovanju novega gozda. Gozdar· ski vestnik, 36, 1978, 6, str. 249--259. V slovenščini, povzetek v angleščini. S stališča nege krajine delimo probleme v zvezi s snovanjem novih gozdov v tri kategorije: gozdno-ekološke, krajinsko-ekološke in krajinsko- estetske. Programi ponovnega snovanja gozdov na opuščenih kmetijskih zemlji- ščih bi morali postati sestavni del prostorskega načrtovanja na občinski ravni. Delež listavcev, sajenih po tem programu, bi moral biti znatno večji. Posebno pozornost bi bilo potrebno posvetili ekološkemu pomenu in lesno- predelovalnemu pomenu ostankov gozdov v odprti krajini. An k o, B.: The Landscape Tending lmperalives in Establishment of New Forests, Gozdarski vestnik, 36, 1978, 6, pag. 249--259. ln Slovene, with summary in English. From the point of landscape tending the problems associated with forest restoration fali into lhree categories: forest-ecological, landscape- ecological and landscape aesthatical one. The programme of forest restoration on abandoned farm lands should become an integral part of spacial planning on communal level. The share of broadleaf species planted under this programme should be increased significantly. Special attention should be arso given to the eco- logical significance and wood growing potential of the forest remnants (hedges) in the open landscape. 1. Osnovna misel razširjene reprodukcije z vidika nege krajine čeprav je misel o razširjeni reprodukciji pri nas izšla iz nezadoščenih potreb po lesu, bi bilo napak, če bi jo pojmovali izključno le kot napor za povečanje etatov. Naravno usmerjena lesnopridelovalna funkcija gozdov je namreč tudi nosilec ostalih splošno koristnih funkcij gozda in tako moramo tudi v tem kontekstu pojmovati gozdno proizvodnjo kot skup optimalno opravljenih funkcij z vseh treh področij: lesnopridelovalnega, varovalnega in socialnega. Z vidika nege krajine se nam problematika razširjene reprodukcije kaže v treh perspektivah: gozdnoekološki, krajinskoekološki, krajinskoestetski. • Mag. B. A., dipl. inž. gozd., VTOZD gozdarski oddelek biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Večna pot, 61000 Ljubljana, YU. 249 Gozdnoekološka problematika če naj gozd opravlja vse svoje funkcije, potem mora biti od vsega začetka tudi čimbolj stabilno tj. naravno zasnovan. Pestrost podnebnih in talnih razmer v Sloveniji se odraža tudi v izredni pestro- sti ekoloških pogojev za razvoj in uspevanje gozda. Tako imamo v Sloveniji čez 60 glavnih združb, ki jih po Koširju (1975) lahko delimo po dominantnih drevesnih vrstah v 9 skupin: kolikšen delež našega gozdnega prostora zavzema vsaka od njih, kaže naslednja preglednica: Gozdovi po dominantni drevesni vrsti 1. borovje 2. smrečje 3. jelovje 4. jelovje z bukovjem S. bukovje 6. hrastje 7. mešani listnati gozd 8. vrbovje in jelšje 9. bazofilno hrastje Celinska Slov. (951.484 ha) 0/o 6,1 3,1 5,7 14,1 56,4 11,0 0,3 0,6 2,7 Primorska Slov. (57.042 ha) % 0,8 18,6 4,5 76,1 Slovenija (1,008.562) % 5,8 2,9 5,4 13,3 54,3 11,0 0,3 0,6 6,8 Kratkoročno ekonomsko gledano je s stališča razširjene reprodukcije in njenih osnovnih namenov za naše razmere najprivlačnejša smreka in dejansko je med nami razširjena reprodukcija postala sinonim za sajenje smreke. Leta 1975 so naše drevesnice vzgojile od vseh sadik kar 85°/o smrekovih in le nekaj več kot 1 °/o (1,23) sadik listavcev (PZGO 1975). Za potrebe razširjene reprodukcije porabimo okrog 90 °/o smrekovih sadik. Gornja tabela nam kaže, da imamo v Sloveniji le slabe 3 °/o naravnih smre- kovih rastišč. Tudi sicer je odstotek naravnih rastišč, kjer prevladujejo iglavci, ki jih naše drevesnice proizvajajo kar 99 °/o, razmeroma majhen 14 °/o (Košir, 1975). 13 °/o jelovja z bukovjem bi namreč težko' brez pridržkov uvrstili v to kategorijo. V ostalih 73 °/o naših gozdov pa iglavcev po naravi praktično sploh ni. Vsaka drevesna vrsta si v skladu z naravnimi danostmi in lastnimi zahtevami in strategijami v nenehnem medsebojnem vplivanju vsega živega in neživega okolja osvoji določeno mesto, ki ga je potem tudi sposobna obdržati. To mesto imenu- jemo ekološka niša. Z ekološkega vidika je torej tolikšno vnašanje iglavcev in posebej smreke vprašanje širjenja niše določenih drevesnih vrst, ki jih je narava sicer omejila na razmeroma majhen prostor, in to na račun drugih. Vnašanje tujih drevesnih vrst torej v ekološkem smislu predstavlja določeno motnjo v funkcioniranju ekosistema. S praktičnega vidika to pomeni, da uveljavljanje neke tuje drevesne vrste zahteva določeno vlaganje energije - od priprave tal do gojitvenih ukrepov skozi vse nadaljnje faze razvoja nekega sestaja. S temi ukrepi sicer lahko kratkoročno uravnavama vprašanje konkurence med drevesnimi vrstami in v tem imamo že precej izkušenj; prav malo pa vemo, kaj prisotnost tujih drevesnih vrst pomeni za posamezne parametre živega in neživega okolja in za dolgoročni razvoj gozda nasploh. Vnašanje iglavcev na rastišča, kamor sicer po naravi ne spadajo, je gospodarska nuja. Odprto ostaja le vprašanje ravnotežja med tem, kar bi človek rad, in tem, kar bo narava dovolila, da bo gozd še ostal in to trajno - zdrav, naraven organizem. 250 Krajinskoekološka problematika Ko obravnavamo gozd in njegove vplive na širši, negozdni prostor, izhajamo iz dveh, že poprej omenjenih stališč: 1. da je naravno usmerjena lesnoproizvodna funkcija praviloma tudi nosilec ostalih splošnih koristnih funkcij gozda, 2. da lahko le zdrav, ekološko uravnotežen gozd v nekem prostoru odigra vlogo kompenzatorja učinkov ostalih bolj ali manj denaturiranih ekosistemov. Iz tega torej sledi, da je obravnavanje gozda s krajinskoekološkega vidika le logično nadaljevanje gozdarskih prizadevanj za čim naravnejšim gozdom: vplive naravnosti, tega najvišje razvitega ekosistema, si prizadevamo razširiti tudi na največji možni del negozdnega prostora. Pri tem se seveda porajajo v našem delu nove kvalitete in nova gledanja, ki pa niso prav nič v nasprotju z dosedanjimi. Morda smo se v preteklosti gozdarji vse preveč ukvarjali le z gozdom samim in premalokrat pomislili na gozd kot na element prostora, ali z drugimi besedami: kaj pomeni prisotnost gozda v nekem prostoru za druge, negozdne površine- in seveda tudi obratno. Večina uporab prostor homogenizira in šablonizira; ne le na videz, ampak tudi vsebinsko. Moderno kmetijstvo si iz prostora vrezuje vse večje monotone površine, moderna infrastruktura začrtuje vse širše in daljše koridorje, v katerih se mora vse živo podrediti eni sami rabi prostora in moderna urbanizacija pravzaprav ne pomeni drugega kot širjenje ekološke puščave. Vsem tem uporabam pa stoji nasproti gozd, ki s svojimi varovalnimi in social- nimi funkcijami blaži njihove učinke na ves prostor ter ohranja v njem ne le vizualno, ampak predvsem tudi naravno pestrost vsega rastlinskega in živalskega sveta. če na gozd pogledamo tako, se nehote paradi vprašanje: koliko gozda pa po- tem Slovenija potrebuje? Odgovor je jasen: ne vemo in verjetno ne bomo nikoli vedeli. To čarobno številko danes krajinarji in gozdarji mnogih dežel iščejo kot srednjeveški alkimisti kamen modrosti - s približno enako mero uspeha. Lahko pa rečemo, da ima na primer prekmurska krajina le malo od pohorskih gozdov, zato bi se bilo verjetno smiselneje približati temu vprašanju po drugi poti, na primer: kako naj bo gozd v določenem prostoru razporejen, da bo čutiti njegovo blagodejno prisotnost? Nekako pred desetimi leti smo začeli govoriti o slovenskem prometnem križu, ne da bi se zavedali, da je ta reliefno pogojeni fenomen star pravzaprav že več kot 3000 let: jasno ga nakazujejo namreč že pradavna poti iz bronaste dobe, ko en krak tvori slavna jantarjeva pot, drugega pa čezalpski prehodi po dolini Save do Ljubljanske kotline in naprej čez Dolenjsko proti Beli krajini. Ob tem križu se najprej pokažejo zametki nasalitve, gozdovi ob njem so najprej izkrčeni in pritiski nanje so skozi vso našo zgodovino najmočnejši. V najnovejšem času smo vpliv tega pojava na vso krajino še okrepili z gradnjo prometne in energetske infra- strukture, torej se povečani pritiski na krajino ob njem nakazujejo tudi v bo- dočnosti. Ostali predeli Slovenije so bili naseljeni mnogo kasneje in jih ob naj- novejših procesih razseljevanja človek tudi najprej zapušča. Današnja ali še bolje polpretekla meja med gozdom in negozdnimi površinami je nastajala v procesu stoletnega tipanja in umikanja. Danes so ti procesi naglejši, predvsem pa bolj nasilni in neobvladani. Krajinskega ekologa ne morejo pomiriti podatki, da se gozdnatost slovenskega ozemlja itak veča in da bi naj v nekaj desetletjih dosegla celo 63 °/o. Omenjeni križ se namreč vse bolj jasno začrtuje v slovensko pokrajino: medtem ko je v 251 odročnih predelih gozd še vedno v ofenzivi, se v vse gosteje naseljenih prehodnih predelih še naprej umilostanki gozda«, vloge razširjene reprodukcije v končni fazi zaraščanja slovenskega ozem- lja in pa proizvodnje oziroma izbora sadik za potrebe razširjene reprodukcije. Potencial negozdnega prostora Naši pokrajini dajejo pečat tudi skupine in pasovi drevja, ki jih spremljajo ob poteh, vodotokih in mejah. Ker rastejo na kmetijskih površinah, z njimi ne gospodarimo po zakonu o gozdovih, čeprav ravno s teh površin prihaja na trg letno poprečno 45 000 m3 lesa. O ekološkem in estetskem pomenu takih gozdnih ostan- kov je bilo že govora - gospodarsko pa obstajajo kot nekakšna »Siva cona« veli- kih neizkoriščenih lesnopridelovalnih potencialov, kajti desettisoči m3 so zrasli tako rekoč sami od sebe, nenačrtno in brez vsake nege. Ne glede na to, če so ta zemljišča kmetijska ali ne (za kmetijsko rabo večinoma že tako niso primerna), bi jih v okviru razširjene reprodukcije lahko vključili v prizadevanja za večje donose in hkrati obogatili tudi vsebino in podobo naše krajine. Z brezplačnim razdeljeva- njem sadik kmečkim posestnikom in z osnovnimi nasveti bi na relativno cenen način tako tudi tu dosegli več ciljev hkrati. Posebno poglavje te problematike se odpira tudi v zvezi z izbiro drevesnih vrst za saditev drevja na negozdnih površinah. Po nepopolnih podatkih PZGGO je samo 6 gozdnih gospodarstev v preteklem desetletju brezplačno razdelilo privatnim posestnikom čez 600 000 sadik, in to 44 000 domačega oreha, 7 000 topola, 542 000 smreke, 11 000 macesna, 2 000 črnega bora. Gre za akcijo posameznih gozdnih gospodarstev, ki brez dvoma precej pri- speva k povečanju etatov, čeprav izkorišča le delček ogromnih potencialov t. i. negozdnih zemljišč. Se mnogo zanimivejši pa je kvalltativni potencial teh akcij. Pri tem spet ne moremo mimo podatka, da smo tudi v okviru teh akcij posadili kar 90 °/o smreke, čeprav se že po svoji naravi zde posebej primerne za pospeše- vanje minoritetnih gospodarskih vrst, o katerih sicer mnogo govorimo in pišemo, jim pa pri konkretnem delu posvečamo vse premalo pozornosti, tako da se danes v Sloveniji dejansko umikajo. Pri tem ne moremo govoriti le o drevesnih vrstah. ki so gospodarsko pomembne predvsem zaradi lesa, ampak tudi o onih, ki so pomembne za obstoj živalskega sveta (jerebika, mokovec, češnja, domači kostanj itd.) in prav tako spadajo v naš prostor. Tudi prisotnost teh drevesnih vrst vrača v našo krajino del njene nekdanje naravnosti, zato bi bilo vredno izdelati širši pro- gram takih akcij in ga vključiti v program razširjene reprodukcije. 255 Pri teh prizadevanjih pa je treba opozoriti na določene nevarnosti: medtem ko se okrog domačij vselej najde primeren prostor za posamezne orehe, bo treba pri nadaljnjih saditvah smreke in topola že pri nadzoru upoštevati osnovne krajinsko- estetske momente. Obe vrsti razdeljujemo lastnikom v večjem številu in z goto- vostjo lahko trdimo, da so ti z večino teh 550 000 sadik pogozdili opuščene trav- nike in pašnike v oglastih zaplatah, ki bodo s svojo obliko in monotonostjo še desetletja dajale pečat vsej okolici. Podobno je s topolom, ki je zlasti primeren za vrstne nasade ob vodotokih, poteh, mejah ipd. Včasih tak nasad lepo poudari določene krajinske elemente (npr. vijuge potoka), drugič pa se z vso okolico bije. Velja naj torej, da moramo biti pri posegih v odprt prostor še posebej pozorni, saj so pogosto še mnogo bolj očitni kot tisti v gozdu in bodo še dolgo pričali o našem delu v pokrajini - in našem občutku zanjo. Razširjena reprodukcija in zaraščanje kmetijskih površin Gozdnatost Slovenije se je v zadnjih 100 letih povečala za 36 °/o {35,85 °/o} (2:umer, 1976). Gre za stihijski razvoj, ki so ga sprožili spremenjeni družbeno- politični in ekonomski pogoji ter nove državne meje. Po provizornih rezultatih Ciglarjeve raziskovalne naloge, ki jih citira žumer {1976), je v Sloveniji 257 600 hektarov t. i. ))labilnih kmetijskih površin« ali 12,7 °/o celotnega slovenskega pro- stora. če bi se vse te površine zarasle z gozdom, bi se torej gozdnatost Slovenije povzpela na 63 °/o. Ob trenutni gozdnatosti 50,5 °/o potemtakem stopamo v za- ključno fazo procesa zaraščanja. če ugotavljamo, da se je tretjina Slovenije zarasla stihijsko, potem se zadnja desetina ne bi smela. V času, ko si prizadevamo, da bi tudi s prostorom gospodarili načrtno, to ne ostaja več naloga dveh glavnih porabnikov prostora pri nas, tj. gozdarstva in kmetijstva, ampak stvar vse družbe. še vedno ostaja namreč odprto vprašanje naše prehrambene baze. Verjetno bo laže izračunati, koliko kmetijskih zemljišč bo potrebnih za kolikor toliko avtarkično prehranjevanje Slovenije v prihodnosti kot pa koliko gozdov potrebujemo. Po zakonu o gozdovih bi gozdarji pravzaprav lahko sprejeli taka zemljišča v upravljanje le, če bi bila kot gozd določena z občinskimi prostorskimi plani ali urbanističnimi redi. Vendar ugotavljamo, da takih načrtov oziroma redov v Slove- niji praktično še nimamo: od 60 občin imata potrjena svoj občinski plan le dve občini, vendar tudi ta dva plana ne obravnavata bodoče razdelitve gozdnih in osta- lih površin v takem merilu oziroma detajlu, da bi nam lahko rabila za konkretno delo na terenu, kot bi pač morala. Položaj ni bistveno drugačen niti pri ostalih sedmih načrtih, ki so v fazi sprejemanja. Krivda za to je v neizdelani metodologiji izdelave teh planov. Ta se sicer pripravlja, vendar kaže, da bomo še nekaj let brez ustrezne dokumentacije. Nekdaj je veljalo, da sta gozdarstvo in kmetijstvo tekmeca za prostor - in to marsikje drži še danes. Pri nas je prej obratno - videti je, da bi nam kmetijci celo radi odstopili zemljišča, ki za moderno kmetijsko proizvodnjo niso primerna. Trdijo, da bo mogoče opuščena kmetijska zemljišča nadomestiti z intenziviranjem proizvodnje na preostalih površinah. Morda - a za koliko časa? Zavedati se je namreč treba, da je zdaj vsa ta intenzifikacija, kaže pa, da bo tako tudi v prihod- nje, vse preveč vezana na en sam vir energije - to je na nafto. Gre pa še za nekaj več: za osnovni koncept gospodarjenja s celotnim prosto- rom. Medtem ko se gozdarji vračamo k neravnosti v gozdu, gredo kmetijci s pol- industrijskim pridelovanjem hrane, usodno odvisnim od umetnih krmil, gnojil in raznih biocidov, v drug ekstrem. V času, ko hrana postaja orožje, je to tvegano 256 Naša gozdna krajina je nastala v stoletnem procesu tipanja in umikanja. Ne smemo dopustiti, da bi se sedaj nenačrtno zarasla. Komisija v Mislinjskem grabnu. Foto M. Kmecl Dolina Rečice pri Laškem. Foto M. Kmecl početje. Po svojih naravnih danostih je Slovenija predvsem primerna za živinorejo. Zato je še toliko bolj zaskrbljujoče, da Navodilo za razvrstitev zemljišč za potrebe kmetijstva z občinskim planom oziroma urbanističnim programom občine (Ur. 1. SRS št. 18, 3. VIL 1975), ki naj bi bilo osnovno vodilo za razmejevanje kmetijskih in gozdnih površin, razvršča zemljišča izključno po kriterijih primernosti za gojitev kmetijskih rastlin in uporabo mehanizacije, niti z besedico pa ne omeni pomemb- nosti pašniških oziroma travniških površin. V času, ko razmišljamo, kako bi s košnjo obdržali greben Pohorja neporasel in če ne bi ponekod zadrževali prodi- ranje gozda celo s kontroliranim požiganjem, smo očitno popolnoma pozabili na vlogo drobnice, zlasti ovac, pri svojskem oblikovanju krajine, kakršno poznamo od Nove Zelandije prek Bosne do Anglije in kakršna je bita v polpretekli dobi tudi naša. Ta na videz arhaična raba zemljišča skriva velike potenciale tudi za bodočnost. Od vseh oblik kmetijske rabe tal namreč prav pašništvo kot nasprotje moderne farmske živinoreje ostaja v ekološkem smislu najbliže idealu zaprtega sistema. Skoraj popolna neodvisnost od energijskih vlaganj pa mu daje z vidika nacional- nega gospodarstva pa tudi splošnega ljudskega odpora še poseben pomen. Zakon o kmetijskih zemljiščih sicer predvideva ovire in odškodnine za spremem- be kmetijskih in gozdnih zemljišč v druge rabe (čeprav te odškodnine ne gredo v neposredno korist kmetijstvu ali gozdarstvu), ne vsebuje pa nikakršnih določil za regulacijo sprememb kmetijskih zemljišč v gozdna. Z ozirom na pomanjkanje dol- goročnih načrtov razvoja kmetijstva v naši republiki se zastavlja vprašanje, če je prehajanje kmetijskih površin v gozdne res izključno stvar kmetijstva oziroma nje- gove kratkoročne orientiranosti in če smo gozdarji v imenu splošno družbenih in- teresov dolžni, ali še bolje, če sploh smemo sprejemati taka zemljišča v gospo- darjenje, ne da bi take odločitve temeljito pretresli na vseh ravneh prostorskega in splošno družbenega načrtovanja. Zato se ne prenaglimo s pogozdovanjem še nezaraslih kmetijskih površin, do- kler za vso Slovenijo ne bomo imeli ustreznih prostorskih načrtov, ki bodo pre- tehtano in strokovno nakazovali delitev kmetijskih in gozdnih površin. Ob vsem tem pa je treba še posebej poudariti pomen in problem gozdnih jas. Z opuščanjem košnje so mnoge od njih sicer izgubile prvotni gospodarski pomen, zato pa je narasel njihov turistično-rekreativni pomen, še posebej pa lovski. Jasa kot nasprotje gozda predstavlja za izletnika prijeten kontrast v doživetju gozda, poleg tega pa jo lahko gledamo tudi kot spomenik nekdanjih gospodarskih raz- mer. še otipljivejši je njihov pomen za lovstvo: na njihovih robovih divjad izstopa (manjši glodalci in ptice se tudi naseljujejo), travne površine same, še posebej, če so primerno vzdrževane pa nudijo divjadi hrano, ki bi si jo sicer iskala v gozdu in s tem povzročala škode. Zato jas ne pogozdujmo in ne dopustimo, da bi se zarasla. Mnogokje so jih v vzdrževanje sprejeli lovci in koristi so očitno oboje- stranske. Preskrba s sadikami V šestletju 1881-1886, ko je bilo pogozdovanje Krasa v polnem razmahu, so cesarsko-kraljeve drevesnice na Primorskem proizvajale pri 21 milijonih vzgojenih sadik 26 °/o listavcev (M kk Fv 1893). V letu 1912, ko je Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo izdelalo »Resolucijo o premeni spodnjekranjskih bukovih gozdov v iglaste gozdove<<, so drevesnice na tedanjem Kranjskem in Primorskem še vedno proizvajale 10-15-krat več listavcev (M kk Fv 1910, 1913, 1914) kot ostalega drevja. 257 Po podatkih PZGO (Anketa 1975) je bilo leta 1975 v vseh slovenskih drevesni- cah le še 1,23 °/o sadik listavcev. če so si naši predhodniki postavili za jasen cilj, da bodo naše listnate gozdove spremenili v iglaste in pri tem še vedno proizvajali vsaj desetkrat več sadik listav- cev, se upravičeno vprašamo, kakšen cilj imamo danes mi, ki vselej trdimo, da si prizadevamo za oblikovanje naravno uravnovešenega gozda? Očitno sadovi raz- širjene reprodukcije ne bodo taki, kot si jih želimo, če bomo šli po tej poti še naprej. Veliko sicer govorimo o izbiri drevesnih vrst, na koncu pa posadimo smreko. še enkrat poudarimo, da je vnašanje iglavcev in še posebej smreke gospodarska nuja, da pa so nekje tudi naravne meje, ki jih moramo upoštevati, če naj bi bili naši gozdovi v bodoče takšni, kot pravimo, da si jih želimo. Zato bo treba tudi in še posebej pri razširjeni reprodukciji seči po širšem asortimentu drevesnih vrst, razen če se za smreko zavestno ne odločimo in jo kot prvo generacijo smatramo le za pionirja, kar pa je seveda lahko zelo problematično. če se torej odločamo za širši izbor drevesnih vrst, bo treba to narediti načrtno, da bi novim potrebam lahko sledile tudi drevesnice z novo usmeritvijo v proizvodnji. 3. Perspektive razširjene reprodukcije Po preliminarnih podatkih SlS za gozdarstvo bi za sanacijo vseh gozdov v Sloveniji po dosedanjih pianih potrebovali 55 let (23 za družbene in 95 za zasebne). Ideja razširjene reprodukcije se je v slovenskem gozdarstvu očitno ))prijelaubrenje u šumama Austrije. Agrotehnika, Beograd, 1972, br. 7-8, s. 293-303. 14. P/alzer, H.: Kulturdi.ingungsversuche Tirol 1967-1972. Altg. Forstztg., 1974, No. 6, s. 139-143. 15. Piimpel, 8., Gobi, F., Tranquillini, W.: Wachstum, Mycorhyza und Frostresistenz von Fichtenjung- pflanzen bei DOngung mit verschiedenen Stichstoffgaben. Eur. J. For. Path. Hamburg, Bd. 5, 1975, No. 2, s. 83-97. 16. Sohmidt-Vogt, H.: Anforderungen an die Waldpflanze. Allg. Forstztg., 1973. No. 10, s. 235-236. 280 17. Schmidt·Vogt, H.: Morphologische und physiologische Eigenschaften von Pflanzen. Bedeutung und Bewertung. Forstw. Cbl., 1975, No. 1, s. 19-28. 18. Schmldt-Vogt, H.; Giirth, P.: Eigenschaften von Forstpflanzen und Kulturerfolg. Allg. Forst- u. Jagdztg., 1977, No. 8/9, s. 145-157. 19. Zupančič, M.: Slabo pomlajevanje jelke in toksična koncentracija topnega mangana v zgornji taJni plasti. GozdV., 1971, št. 1, s. 59-61. STARTOONGUNG Zusammenfassung Durch Startdungung sallen versetzte Forstpflanzen ihre anfanglichen Schwierigkeiten (Versetzungsschock, Unkraut, Wildverbiss usw.) besser Oberwinden konnen. Der wirtschaft- liche Erfolg der StartdOngung zeigt sich in Ersparnissen fUr Nachpflanzungen sowie an Schutz~ und Pflegekosten. Die Aussichten der StartdOngung sind in Slowenien noch wenig geklart. Erfolge sind vor allem bei chemisch verarmten Boden, wo ubrige Standortsfaktoren einigermassen gunstig sind, zu erwarten. Wirksamer als die Startdungung ist die richtige, dem Standort angepasste physiologische und morphologische Pflanzenqualitiit, wie auch die Qualitat der Arbeit bei der Pflanzung. lnteressant ist die Moglichkeit, dass man durch passende Dungung in der Baumschule den Ernahrungszustand der Pflanzen verbessert und damit die StartdOngung Oberflussig macht. GOZDARSTVO NA RADIU - 111. TROMESEČJE Med kmetijskimi nasveti, ki so vsak dan ob 12.30 uri na l. programu, so tudi aktualne gozdarske teme. Prinašamo pregled sestavkov, ki bodo na sporedu v juliju, avgustu in septembru. Podrobna razvrstitev bo zapisana v rednih pregledih radijskih programov. JULIJ 1. Davek od gozdov in lesa 2. Hranilno-kreditna služba za kmečke gozdne posestnike 3. Navodila za gojenje akacije 4. Bolezni in škodljivci na gozdnih sa- dikah mag. Slavka Kavčič, PZGO Ljubljana Jože Debevc, Postojna Lado Eleršek, IGL Ljubljana dr. Janez Titovšek, BF Ljubljana AVGUST 5. Na Kobanskem še gorijo oglarske k ope 6. Kakovostni les na Pokljuki in Jelovici 7. Varstvo gozdov na Pohorju in divjad 8. Požarno varstvo gozdov Franc Cafnik, Maribor Cveto čuk, Bled Jože Kovačič, Maribor Saša Bleiweis, BF Ljubljana SEPTEMBER 9. Varstvo pri delu v gozdu 10. Gozdne prometnice na Kočevskem nekdaj in danes 11. Pospešujmo naravno pomlajevanje gozda 12. Zgibni traktorji za spravilo lesa Pavle Kumer, Celje Marjana Preložnik, Kočevje mag. Dušan Robič, BF Ljubljana Branko $tampar, Maribor Poleg teh oddaj so na 11. programu v oddaji »Mi in narava« večkrat na sporedu gozdar- ski sestavki. Te oddaje so na sporedu ob petkih popoldan. 281 UDK 634.0.51 NOVE MERSKE ENOTE IN MERILA prof. Zdravko Tu r k (Ljubljana)" Tur k, Z.: Nove merske enote in merila. Gozdarski vestnik, 36, 1978, 6, str. 282-286. V slovenščini, povzetek v nemščini. Po letu 1980 stopijo tudi pri nas v javnem prometu v veljavo nove merske enote mednarodnega sistema merskih enot (SI). Od tedaj dalje se ne bodo smele uporabljati nekatere dosedanje merske enote, ki nasprotujejo med- narodnemu sistemu. Te, s stališča gozdarstva in lesarstva, pomembne spre- membe prizadenejo zlasti merske pojme za težo, maso, moč, tlak in toplotno energijo. Glavne merske enote, ki jih uporabljamo pri lesu pa ostanejo ne- spremenjene, razen prostorninskega metra. Nekatere merske enote izven mednarodnega sistema ostanejo še nadalje v veljavi. Tu rk , Z.: New measurement units and measures. Gozdarski vestnik, 36, 1978, 6, pag. 282-286. ln Slovene, with summary in German. After 1980, in our country will become effective in the public use the new measurement units of the international system Sl. Thus, some measurement units now in use will become inadequate and will have to be put out of operation. ln the sphere of forestry and wood industry there will occur some important changes affecting especially the notions of weight, mass, pressure, and heat energy. The main measurement units used for the wood will remain unchanged, with exceptlon of the cubic meter. Some measurement units not belonging to the international system will also retain their value. The methods of ascertaining the flawlessness or usability of different measures for the public use are also regulated. Po zakonu o merskih enotah in merilih, ki je izšel v Uradnem listu SFRJ 13/1976, se bodo smele po letu 1980 uporabljati v javnem prometu samo merske enote mednarodnega sistema merskih enot (SI). V nekaterih drugih državah stopijo nove merske enote že prej v veljavo (2). V gozdarstvu in lesarstvu priza- dene ta sprememba zlasti ,>težo«, ki ne bo več merjena tako kot doslej v kilogramih ali kilopondih. Težo bo zamenjal pojem ,>mase<( in bo merska enota kilogram (kg) v bodoče rabila le za maso. Teža je namreč sila, ki se meri z newtoni (N). En N je sila mase 1 kg pri pospešku 1 m na sekundo na kvadrat, (1 N = 1 kg · 1 m/s2 = 1 kgm/s2). Na ·različnih planetih je masa ista, toda pospešek je drugačen. Na naši zemlji, na kateri znaša pospešek 9,807 m/s2, bo zato masa enega kilograma imela silo 9,807 N. Ta sprememba pride v poštev pri uporabi dosedanjih podatkov in normativov, izraženih v kilopondih oziroma pri preračunavanju starih merskih enot v nove in to predvsem na področju trdnosti in napetosti. Pri podatkih v kilo- pondih pomeni torej en kilopond 9,807 newtonov, 1 kp = 9,807 N ali zaokroženo 10 N, pri čemer je dejanska vrednost za 1,93 °/o manjša od zaokrožene vrednosti. To neznatno razliko lahko v praksi zanemarimo in operiramo z zaokroženo vred- nostjo. 1. Merske enote za les Merski enoti za les, >)meter« (m) za dolžine in »kubični meter« (m3) za prostor- nine, ostaneta nespremenjeni, pač pa bo treba »prostorninski meter<< (prm) izražati z odstotnim deležem kubičnega metra. Do konca leta 1980 pa se prostorninski meter še lahko uporablja kot merska enota za les . ... prof. Z. T., dipl. ing. gozd. Rožna Dolina, cesta 17, 61000 Ljubljana, YU. 282 2. Merske enote zunaj SI, ki se bodo še lahko uporabljale Tudi po letu 1980 se bodo smele uporabljati nekatere merske enote, ki ne pripadajo mednarodnemu sistemu merskih enot, kot npr.: morska milja (1852 m) za dolžine, - ar (100m2) in hektar (1 ha = 10.000 m2) za ploščine in površine, - liter (1 1 dm3) za prostornine, - tona (t 1000 kg = Mg) za maso, - sekunda (s), minuta (min = 60s), ura (h 3600 s), dan, teden, mesec in leto za čas, - celzijeva stopinja (° C} za temperaturo, - bar (bar) za tlak (i tehnična atmosfera 0,9807 bara ali zaokroženo, i at = 1 bar). To je treba imeti pred očmi, kadar sestavljamo normative in standarde, ki naj bi veljali tudi po letu 1980. 3. Merske enote, ki se ne bedo smele uporabljati po letu 1980 Po navedenem roku, to je po letu 1980, se v javnem prometu ne bodo smele več uporabljati tiste merske enote, ki jih mednarodni sistem merskih enot (SI} ne priznava, kot npr.: palec ali cola (inch), čevelj, jard, registrska tona (2,832 m3), kvintal ali meterski cent (1 OO kg), funt (0,45359 kg), kilopond (kp), konjska moč (KM), tehnična atmosfere (at), kalorija (cal) itd. Na njihovo mesto pridejo nove merske enote, kot so naštete v naslednjem poglavju. 4. Merske enote po mednarodnem sistemu (SI) Od številnih merskih enot mednarodnega merskega sistema navajamo tukaj le tiste, ki so za gozdarstvo in lesarstvo najpomembnejše: Merska enota meter kvadratni meter kubični meter kilogram sekunda hertz meter na sekundo meter na sekundo na kvadrat newton joule watt amper m m2 m3 kg s Znak Hz (1 Hz = 1/1 s} m/s m/s2 N J (1 J = 1 N · 1 m) W (1 W = 1 J/1 s) A Namen za dolžino za ploščino, površino za prostornino za maso za čas za frekvenco za hitrost za pospešek za silo za energijo in delo za moč, energijo in termični pretok za električni tok Poleg navedenih, je še precej drugih merskih enot SI, ki pa pridejo v gozdar- stvu in lesarstvu redkokdaj v poštev. Iz naštetih merskih enot se za enak namen lahko izvedejo še številne druge merske enote, kot bo razvidno iz naslednjega poglavja. 5. Oecimalne merske enote SI Decimalne merske enote tvorimo iz naštetih merskih enot SI s pomočjo mno- žilnih ali delilnih predpon, ki jih v obliki ustreznih znakov dodamo pred osnovne 283 merske enote. Za nas pomembne predpone, bolj ali manj že znane iz dosedanje prakse, so navedene spodaj. Zdaj so njihovi znaki natančno predpisani. Ime predpone mega kilo he kto de ka deci centi mili mikro Znak predpone M k h da d c m ~L Faktor, s katerim se enota pomnoži 106 = 1 ,000.000 103 =1.000 102 =100 101 10 10·1=0,1 10·2 =0,01 10-3 =0,001 1 0-6 :;;;;; o, 000001 Nekateri od naštetih znakov za predpone so enaki z znaki merske enote, toda upoštevati je treba, da so zgornji znaki le predpone, ki jih dodajamo znakom merskih enot, in ne nastopajo samostojno. Tako dobimo iz grama (g) kilogram (kg = 1000 g) in tono (t) ali megagram (Mg = 1,000.000 g), iz metra (m) milimeter (mm = 0,001 m). centimeter (cm = 0,01 m) in kilometer {km = 1000 m), iz watta (W) kilowatt (kW= 1000 W) itd. Znak s predpone dodamo pred merski znak in oba znaka pišemo skupaj. Prav tako se pišeta skupaj kot ena beseda tudi imeni pred- pone in merske enote, npr.: dekanewton. Posameznemu merskemu znaku se lahko doda le ena predpona. Dekagram, ki pomeni 10 gramov, bomo v bodoče po predpisanemu znaku pripadajoče predpone pisali dag in ne več dosedanjim znakom dkg. Namesto dosedanje »konjske moči« (KM) stopi v veljavo merska enota )>kilowattspeci­ fičnosti« pa ni malo! Ali bo ponudba dovolj vabljiva? Kmetijski in gozdarski sejem v Kranju Na mednarodnem kmetijskem in gozdar- skem sejmu v Kranju so gorenjski gozdarji (DIT Bled) organizirali svoj razstavni pro- stor. Postavitev razstave je opozarjala pred- vsem na socialne in rekreativna funkcije na- ših gozdov. Mnogi so hoteli imeti na razstavi gozdar- sko tehniko - stroje, traktorje, kamione, žičnice itd. Vendar bi bila takšna opredelitev zagotovo zgrešena, saj je kranjski sejem na- menjen predvsem drobni in srednji potrošnji, ki jo gozdna mehanizacija ne zanima. Ome- njeni koncept razstavljenega gozdarstva pa je takšen, da bi moral biti zanimiv za sleher- nega občana. Organizatorji so hoteli s po- sebno anketo, ki so jo obiskovalci izpolnje- vali prostovoljno {samo eno vprašanje je bilo na lističu: kaj mi pomeni gozd?), le-te vključiti v razmišljanje o gozdu in njegovem širšem družbenem pomenu. Prijem je bil ob študijsko problemski zasnovi razstave dobro- došel in tudi učinkovit. Skrinjica z anketnimi lističi je bila vedno polna in obiskovalec je na enostaven način izvedel za hotenje orga- nizatorja gozdarske razstave. Blejski gozdarji so se izkazali (finančno jih je podprta tudi izobraževalna skupnost za gozdarstvo Slo- venije) in upajmo, da jih je zanimanje obi- skovalcev vzpodbudilo tako, da bodo prihod- nje leto spet sodelovali. Gozdarji in okolje V prejšnji številki smo vas pozvali, da se udeležite Ljubljanskih ekoloških dni. Ti so cedaj mimo in z nekaj besedami bomo po- skušali oceniti nastop oziroma pojav gozdar- jev na tej osrednji ekološki prireditvi. Ob- širno poročilo in prispevke, ki so bili posre- dovani na gozdarskem popoldnevu, bomo objavili v naslednjih številkah naše revije. Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije je ocenila, da imamo na ekoloških dneh o okolju in ekologiji tudi go- zdarji kaj povedati - vsaj toliko kot recimo matematiki, strojniki, energetiki in drugi teh- niki, ki imajo to prireditev že nekaj let v zakupu. Zato je sklenila, da letos sodelujemo z razstavo in z zaokroženim kompleksom problematike varstva naravnega prostora s katerim se gozdarji srečujemo pri vsakda- njem delu. S tem smo hoteli javnost pa tudi gozdarje same opozoriti, kako velikansko vlogo ima gozdarstvo pri gospodarjenju, ohra- njanju in izboljševanju našega naravnega prostora. Vsi, gozdarji kakor gostje drugih strok pri- znavajo, da je bilo gozdarsko sodelovanje nujno in da je tudi uspelo brez primere - primere z drugimi posvetovanji v okviru eko- loških dni, kjer je sodelovalo minimalno šte- vilo strokovnjakov in poslušalcev. Strokovno poglobljen in operativen prikaz vloge gozdar- stva v ravnanju s slovenskim prostorom je lahko vsakogar prepričal, da ima gozdarstvo zaradi bogatih izkušenj pri negi in razvijanju 295 živega prostora, kakor tudi zaradi izredne strokovne in samoupravne organiziranosti, vse dolžnosti in pravice, da odločilno usmer· ja porabo tega prostora. Vsi nnegozdarji•• so poudarjali veliko za- vzetost in poznavanje ekološke problematike, ki so jo gozdarji pokazali s svojim nastopom in svojim zanimanjem. Prevzela je zlasti za- vzetost in enovitost gozdarjev pri ocenjeva- nju ekološke problematike, ki se je manife- stirala z udeležbo, saj je bila za razmere te prireditve, edinstvena. BIOLOSKO VARSTVO RASTLIN Z GOZDNIMI MRAVLJAMI Zaradi pogostega nepremišljenega raz- diranje mravljišč v gozdovih, se je število teh koristnih žuželk v mnogih deželah zelo zmanjšalo. Zato si mnogi gozdni obrati priza- devajo, da bi število teh živalic zadržali in jih ponovno razmnožili. V Sovjetski Zvezi so za zavarovanje uporabili posebne žične mre- že. S tem so samo v letih od 1963 do 1970 zavarovali več kot 140.000 mravljiščnih ko- pic. Podobne izkušnje imajo tudi v drugih deželah .. Z močnim naravnim razmnože- vanjam gozdnih mravelj na velikih površinah (Formica rufa in Formica polyctena) so doslej rešili cele sestoje iglavcev ter veliko hrasto- vih gozdov. Poskusi so pokazali, da je mno- žični napad mravelj na škodljivce iz enega mravljišča v enem dnevu uničil do 80.000 gosenic, 30.000 popolnoma razvitih žuželk (moljev in mušic) ter 20.000 ličink. Mravlje so sposobne v okolišu 100 metrov okoli svojega gnezda obdržati površino brez škodljivcev. Opazovanja na gozdnem območju italijanskih Alp so pokazala, da je 300 milijard gozdnih mravelj (okoli 1 milijon gnezd) v 200. dneh uničilo skoraj 15.000 ton škodljivih Žuželk. To znova potrjuje, kako velik pomen imajo gozdne mravlje v biološkem varstvu rastlin zlasti pa drevja. Po ocenah naj bi na hek- taru gozda bile najmanj 4 mravljiščne ko- pice. Povzeto iz Lesnoje hozjajstvo, Moskva 1977, št. 10 Dodatek: Pionir, Ljubljana, 1977/78, št. 3 Urednik Marko Aljančič opisuje vlogo mra- velj za varstvo gozdov pri nas ter navaja, da so gozdarji pred desetletjem umetno naselili mravlje na Krasu in v Kamniški Bistrici. Vladislav Beltram, dipl. inž. gozd. 296 Koledar .. 979 S posebno anketo, ki smo jo izvedli v mesecu januarju in februarju smo poskušali izvedeti, kakšno je zanimanje za poseben gozdarski stenski ko- ledar in kakšno za koledar-priročnik. Prvega in drugega smo že pripravili za leto 1978 v lanskem letu, toda težko smo ga vnovčili, zato smo rabili ustrezne podatke. Koledar .. 979 Anketne liste, v katerih je bilo treba odgovoriti, ali se zanimajo za takšni izdaji in koliko izvodov bi bili pripravljeni vzeti, smo poslali vsem slovenskim temeljnim organizacijam v gozdarstvu. Koledar .. 979 Od 137 odposlanih anketnih listov (toliko je temeljnih organizacij) smo dobili nazaj vsega 48. V njih je preliminarnih naročil za 3550 izvodov sten- skega koledarja in 3500 izvodov koledarja-priročnika. Koledar '1979 Najmanjša naklada, ki se izplača (zaradi cene!) je 5000 izvodov. čeprav naročil ni toliko, smo se odločili, da bomo izdali vsaj enega; sklenili smo stenskega. Koledar .. 979 Ker bi želeli, da tudi takrat sodelujejo s svojimi fotoprispevki vsa gozdna gospodarstva, vabimo vse tiste, ki imajo dobre barvne diapozitive (velikost 6 x 6, če je tehnično kvaliteten lahko tudi laika velikost} da jih pošljejo na naše uredništvo. Pošljite jih najkasneje do 25. 6. 1978. Koledar .. 979 Zahvaljujemo se vsem tistim, ki ste na anketo odgovorili. Ostale vabimo, da to še store. Prosimo, upoštevajte, da koledarja-priročnika za kmete in gozdarje, zaradi preskromnega zanimanja, za leto 1979 ne bomo izdali.