Poitnino plačana v gotovini Leto XXII. Posamezna številka Din Vm štev. XI. Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« L|ubl|ana. _ ,__. ".nafljeva ul. št. 5. II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 IZhala VSaR CfitfteK lačun poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani st. 10.711. * Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9,.polletno 18, celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12, polletno 24, celoletno 48 din. Amerika letno 1 dolar. Kadar je vojna, ne klepeči lahkomiseln V prestolnici ene izmed vojskujočih se držav je bila te dni odprta razstava, ki bi se prav tako lahko odprla v katerikoli nevtralni državi, saj danes v Evropi ni nobene države, ki bi mogla z gotovostvo trditi, da je vojni vrtinec ne bo zajel. Vojaki dotične države so priredili razstavo propagandnih letakov in lepakov pod geslom »Drži jezik za zobmi.« To geslo velja predvsem za vojake, ki odhajajo na dopust, potem za vse, ki dobivajo pisma z bojišča, in za delavce v tvor-nicah vojnih potrebščin. Nič manj ne velja gorno geslo za tiste državljane, ki ljubijo gostobesednost in so srečni, ako lahko pre-neso kako novost, pa naj bo še tako neumna in nesmiselna. Letaki in lepaki nazorno kažejo, kakšne posledice lahko imajo navidez prav nedolžni pogovori. Kažejo namumoža, žensko ali vojaka v tramvaju, v gostimi ali kje drugje, ki ničesar hudega sluteč vsemu svetu pripoveduje na dolgo in široko, kaj je vse videl in slišal. Na ta način dobiva sovražnik dragocene podatke, da lahko bombardira važne zgradbe ali potaplja ladje. Na odlično izdelanem letaku je slika razsrjene-ga vojaka ki z roko kaže na dolgo vrsto lesenih Vrlžev ob vojaških grobovih. Pod sliko pa je napis: »Vidiš, klepetulja, to je tvoje delo!« Drugi letak priporoča: »Bodite nemi kakor ribe!« Tretji ukazuje: »Molči, kajti vsaka beseda lahko ubije branitelja domovine!« Različnih napisov take vsebine je brez konca. Med letaki predstavlja eden dete, ki piše s kredo po zidu: »Sovražnik vas poslu" ša. Moj očka je na bojišču. Molčite, ne ubij-te ga!« Prireditelji razstave so posvetili poseben oddelek vojnemu ogleduštvu. »Vohunstvo živi in dela. To ni samo snov za romane!« je napisano nad tem oddelkom. Med razstavljenimi rečmi so razna sredstva, ki se jih vohuni poslužujejo pri svojem poslu. Tako kos mila, v katerem je bilo skrito s skrivno pisavo napisano poročilo, drobčkan kovinski predmet, ki ga je vohun pogoltnil v trenutku aretacije; v tem predmetu, ki je bil votel, so našli cigaretni papirček, nadrobno popisan z velevažnimi vojaškimi podatki. Dalje vrsta votlih svinčnikov, ki so služili za prenos poročil, raznih potrebščin, ki so bile zlorabljene na enak način, majhnih kovče-gov z dvojnim dnom, lesenih ženskih votlih pet in vsega podobnega, kar se človek le more domisliti. Znano je tudi, da ima' vohun potne listine v najlepšem redu. Včasih je kaka oseba prav zato sumljiva, ker ima vse listine v preveč lepem redu. Med listinami ogleduhov so razstavljeni tuji potni listi, na primer ameriški s sliko lepega mladega moža, nizozemski potni list s sliko lepega dekleta in tako naprej. Na vsaki izmed teh listin je prilepljen listek s kratkim sporočilom: Kot vohun ustreljen. Več letakov je posvečeno klepetavosti po telefonu. V tem pogledu največ greše ženske. Vesela, da je mož prišel na dopust, steče lahkomiselna žena takoj k telefonu in sporoči vsem prijateljicam, da je prišel mož od tam in od tam, da je tam zelo hudo ali pa da je tam čisto na varnem. Kriv je seve- da tudi mož, če ji kaj takega zaupa. Matere, sestre in neveste naj ne pripovedujejo, kje služi njih sin, brat ali ženin. S tem ga lahko pogube. Za človeka v zaledju molk ni samo dolžnost, marveč naravnost usluga narodni obrambi. Klepetavi ljudje postanejo nehote in nevede izdajalci in posredni morilci svo- jih prijateljev, znancev in sorodnikov. Oni s svojim neugnanim jezikom kličejo nesrečo nad svojo lastno glavo in nad svoj dom, da" si se tega v svoji nedozorelosti ne zavedajo. Vohunstvo je namreč dandanes tako zelo razvito in gre v take podrobnosti, da se preprostemu državljanu niti ne sanja, kaj se da vse sklepati iz njegovega neodgovornega govoričenja. V današnjih časih bi bila taka razstava lahko kjerkoli na svetu, saj na vsem svetu ni države, ki bi lahko rekla: »Nas ne bo doletela vojna vihra.« Zato veljaj vsemt »Molči!« Narodni ponos in junaštvo Narodni ponos je tisto, kar veže pripadnika enega naroda, ene države v močno enoto. Ljudje, ki so ponosni na svoj narod, tudi niso strahopetni. V »Svobodni misli«, ki izhaja v Nikšiču, objavlja Milan Terič svoj pogovor z dvema preprostima možema, ki sta se bila izkazala v svetovni vojni. V zadevnem člančiču pravi med drugim: »Pogovarjal sem se z neukim človekom iz naroda. Nosil je Danilov red. Obiličevo kolajno za hrabrost in še polno drugih odlikovanj. Bil je na glasu slovečega junaka. Vprašal sem ga: »Kaj te je vodilo, striček, da si postal junak?« »Srce,« so mi rekli vsi prisotni. »Ne samo srce,« je odvrnil junak. »Mislil sem, da je pač malo upanja, da se živ vrnem. Vojna je in kdor gre v vojno, lahko pade. In če že moram umreti, sem mislil sam ; pri sebi, naj pač umrem kakor junak. Naj i nihče ne omadežuje mojih otrok ali sorod- j nikov z menoj, češ da sem bil strahopetec. Vidite, to me je pripravilo, da sem bil junak.« Prav isto mi je rekel neki šumadinski kmetovalec, rezervni podpolkovnik, ki je šel v vojno kot narednik-vodnik in si je priboril Karadjordjevo zvezdo. Preprosti ljudje znajo pojmovati odgovornost, ki jim pripade v usodnih in zgodovinskih trenutkih.« Kaj žalostna prikazen je vojak, sicer mlad in čvrst, a je ves prepadel in bled že, ker mora služiti vojake, čeprav ni vojne. Narodni ponos in srce na pravem mestu je treba imeti. Kadar te kliče domovina, bodi junak, bodi mož. Ce je že treba umreti, naj bo smrt junaška, da ne bodo še po tvoji smrti govorili o tvoji strahopetnosti in se tvojim svojcem posmehovali, kakšen figar si bil. Pa še eno velja: Države, ki imajo mnogo na rodno ponosnih in hrabrih mož, sovražnik ne napade rad. Kje m vzroki zavemiških porazov Beograjska »Politika« razpravlja o vzrokih vojaških neuspehov Anglije in Francij_e ter ugotavlja, da so zavezniki do leta 1935. zapirali oči pred dejanskim položajem. Od leta 1935. dalje pa nimajo zavezniki nobenega razloga za izgovore. Tega leta jim je Nemčija odkrito zaklicala: Varujte se, ker brusim svoj meč proti vam. Od takrat je preteklo pet let. Nemčija si je izgradila brez zlata in brez sirovin naravnost orjaško oboroženo silo, ki ni samo velika po količini nagomiljenega orožja, temveč tudi po novih vrstah orožja, prav tako pa tudi zaradi povsem spremenjenega načina vojskovanja, kakršnega je omogočila raba novega orožja. Nemci so se zavedali, kakor nadaljuje »Politika«, da slone vsi vojni načrti zaveznikov na vojni mornarici in na utrdbah. Zato je bilo razumljivo, da so sami zgradili svoj način vojskovanja na povsem nasprotnih osnovah. Proti prostoru morja je postavila Nemčija prostor zraka. Proti francoskim utrdbam je postavila ureditev svojih silnih oklopnih edinic, proti angleški mornarici pa svoje letalstvo. Proti obrambnemu načinu vojskovanja je postavila brezpogojno napadanje. Na teh osnovah i« F-a&ala Nano&iia uradi ti svojo oboroženo silo pred očmi vsega sveta. Vojaški strokovnjaki in vodilni nemški politiki vsega tega niso prav nič prikrivali, temveč so o najbolj daljnosežnih vprašanjih nemških načrtov javno razpravljali. O tisočih letalih in tankih je bilo dovolj govora že takrat, ko še ni bilo ne duha ne sluha o udaru preko Daladierjeve črte pri Sedanu (ob belgijski meji). V Nemčiji so govorili in pisali o padalcih, zračni pehoti, o velikanskem številu tankov mnogo prej, kakor pa se je vse to orožje izkazalo na Poljskem, Norveškem, pred Rotterdamom in pred prebojem na zapadu. Vsak nepristranski opazovalec mora danes priznati, da doslej nemška vojska ni uporabila še niti enega orožja, o katerem Angleži in Francozi ne bi bili pravočasno dovolj obveščeni. Nemčija je zmagala z letali in tanki, za katere je svet že davno vedel. Resnica je, da je nemško vrhovno vodstvo delovalo z večjim številom letal in tankov, kakor se je pričakovalo. S tem pa so morali zavezniški generalni štabi od vsega početka računati, saj morajo vsi strateški načrti računati ob priliki sovražnosti z večjimi količinami raznega orožja ori sovražnikovi voiskt, STRAN 2 kakor pa so bile znane v miru. Sicer pa so Nemci pred nastankom vojne čisto javno povedali, da so močnejši po oborožitvi in številu razpoložljivih čet kakor Francozi in Angleži skupaj. Kaj so počeli Francozi in Angleži od leta 1935. do zdajšnega poloma? Kako so uporabili dragoceni čas petih let in vse svoje bogastvo v denarju in materialu? Ali so pravilno izrabili vse dragocene izkušnje in sposobnosti svojih narodov, da bi zavarovali svoje države pred pretečo nevarnostjo, ki je naraščala od dne do dne ko črni oblak? To so vprašanja, ki jih postavljata danes angleški in francoski narod, katerega sinovi so s svojimi telesi pokrili bojišča v zadnjih tednih. Ta vprašanja pa postavlja danes tudi ves svet. Zakaj niso izrabili zavezniki dragocenega časa? Zakaj so varali sebe in druge, da je nemška oborožena vojska samo zlep-Ijenje in da so podatki o 20.000 letalih in de-Eettisoč letalcev samo pravljice? Zakaj so varali svet, da imajo Nemci vsega skupaj samo 3000 letal za borbo in da so njihovi tanki slabše kakovosti? Zakaj so neprestano govorili o notranjih slabostih Nemčije in napovedovali, da bo nastala v Nemčiii notranja revolucija, kakor hitro se bo začela vojna? Odgovora na vse to ni mogoče najti. Da bi bila zavezniška poročevalska služba tako slaba, skoro ni mogoče misliti. Naposled pa je tu še eno dejstvo: primer Poljske. Ves svet je videl ob začetku polj-sko-nemške vojne, kako so navalila nemška letala in tanki na poljsko vojsko. Zaman so bila pričakovanja tistih, ki so mislili, da bodo ostala na polovici poti. Nemška letala in tanki so zdivjali preko poljskih ravnin kakor vihar in zlomili junaški odpor poljske vojske. Borba je trajala vsega samo 18 dni. Toda zlom Poljske in vsi dokazi nove nemške moči niso odprli oči Francozom in An- »Fokolski glasnik« objavlja v nedavni številki uvodnik, v katerem pravi med drugim: »Naši politični voditelji imajo na pozive zaskrbljenih rodoljubov, naj opuste svoje politične spore in se v korist ljudstva sporazumejo med seboj, zmerom isti odgovor: Vse to vaše stokanje nima smisla, ker ne razumete prave politike. Mi rade volje priznavamo, da je zahteva po nekaki opustitvi pogcsto plod idealizma, ki ne računa z življenjskimi stvarnostmi in s potrebo zdravega tekmovanja v našem političnem življenju. Mnc^im je ta zahteva tudi samo plašč za prikrite želje po diktaturi. V dobro urejenih državah s svobodnimi in politično zrelimi narodi so stranke v političnem življenju naravnost potrebne. Ako je njihovo delo dobrohotno, Dotem so koristi, ki jih prinašajo stranke narodu in državi, vsekakor večje od škode, ki jo povzročajo s svojimi spori. Toda danes živimo v izrednih razmerah, ki ter- ki je V zvezi z vstopom Italije v vojno na strani Nemčije bodo našo javnost gotovo zanimali nekateri podatki o Italiji. Kraljevina Italija v kateri živi nad 43 milijonov prebivalcev meji na Ligursko, Ti-rensko Jonsko in Jadransko morje, na severu na Francijo Švico in Nemčijo, na vzhodu pa na Jugoslavijo Italiji pripadajo veliki I otoki Sardinija, Sicilija, Elba, Egadski in Li-parski otoki Na Jadranskem morju pripadajo Italiji otoka Cres in Lošinj na severu in Lastovo na jugu Razen *ega ima Italija Dodekanez na Egejskem morju. Libijo (Tri-polis in Cirenaiko) v severni Afriki, Abesi-nijo, Somalijo in Eritreio v vzhodni Afriki. Od kr.i pa ji je pridružena Albanija, ki je bila dotlej neodvisna država. Same italijan- I ske kolonije štejejo blizu 15 milijonov duš, ' gležem. Namesto da bi se začeli resno pripravljati na odločilni spopad, so začelo dokazovati svetu, da so bili vzroki poljskega zloma vse drugi, samo ne nemška sila. V uradnih poročilih so prepričevali svet, da ni pripisati prevelikega pomena delovanju nemškega letalstva v poljski vojni kakor tudi ne delovanju nemških »klopnih divizij. Zatrjevali so, da je bil glavni vzrok poljskega zloma nesposobnost poljskega vojnega vodstva. Krivili so za poljski poraz Rydz-Smiglega, Becka, poljske stratege, raztegnjeno fronto in podobno. Molčali pa so o udarni sili napadalnih nemških oklopnih divizij in o novem nemškem načinu vojskovanja, slonečen na izrabljanju novega orožja. To vztrajno potiskanje glave v pesek je edini odgovor na vsa vprašanja, kaj so delali zavezniki po zlomu poljske vojske lansko leto. V teh usodnih osmih mesecih bi lahko za-padni zaveznici mnogo popravili in uredili, kar* so svoječasno zanemarili. Potrebno pa je bilo razumevanje dejanskega položaja in potrebna resna volja za odločilne korake. Tako je svet doživel, da niso- imeli zavezniki niti polovice toliko letal kakor nemška vojska, ko je pričela 10 maja svoje orjaške napade. Francosko vrhovno vojno vodstvo pa niti še ni rešilo vprašanja osnovanja samostojnih oklopnih divizij, temveč se je zadovoljevalo s tem, da jih je pustilo razbiti na številne podrejene oddelke, ki so služili samo kot pomožno orožje. V tem vprašanju niso bili storjeni nikaki sklepi in so se odgovorni činitelji zadovoljevali s tem, da so celo vprašanje preučevali Isto velja za dolgo vrsto drugih usodnih vprašanj, ki bi jih morali rešiti z bliskovito naglico in brez odlaganja. Tako je mogla siromašna Nemčija v 36 dneh prizadejati dvema svetovnima imperijema strahovite udarce in z njima vred dvema najbogatejšima kraljevinama Nizozemski in Belgiji. jajo izredne ukrepe. Nujno se morajo umakniti v ozadje koristi strank in političnih skupin pred koristmi države in naroda. Uvesti moramo politično premirje, ki bo omogočilo zbiranje vseh ustvarjajočih sil našega naroda«. »Mi nismo političen list,« nadaljuje »So-kolski glasnik«, vendar pa trdimo, da bi med narodom najgloblje odjeknilo, če bi našle naše stranke pot in način, da se zbližajo. Nihče ne terja od njih, naj se odrečejo svojim programom in svojim voditeljem, roda če jim je korist države in naroda res glavni smoter, potem naj se zavoljo te koristi zbližajo med seboj, in to tako pri sodelovanju na oblasti kakor pri skupni odgovornosti. Stranke naj ostanejo, toda strankar;tvo vendar že enkrat pometimo! Razmere so danes take, da se mora najti oblika za sodelovanje med vsemi našimi strankami, katerih rlelo res ere za tem da bi bilo koristno državi.« stopila v vojno tako da živi v vsem italijanskem imperiju okoli 52 milijonov ljudi. V pogledu prirodnih bogastev je Italija prilično siromašna Premog kopljejo v Istri in na Siciliji. Pridobivanje premoga se je v zadnem času zelo povečalo, vendar pa mora Italija še uvažati mnogo premoga. Železno rudo kopljejo na Elbi. marmor lomijo v Carrari, žveplo pridobivajo na Siciliji, svinec in cink na Sardiniji, medtem ko je rudnik živega srebra pripadel Italiji šele po svetovni vojni s pridobitvijo Idrije Tudi bakra ima nekaj doma Ker jo varujejo na severu Alpe, ima Italija blago podnebie. Le severni kraii imaio podnebje s hladnimi zimami in toplimi poletji. Italija ima kakor rečeno nad 43 milijonov g O M O V IN A št. prebivalcev (brez Albanije in kolonij). Prebivalstvo je zelo gosto naseljeno in pride 130 ljudi na kvadratni kilometer. Število prebivalstva naglo narašča. L. 1925. je imela Italija 40.547.829 prebivalcev. Pred 70 leti pa je živelo na istem ozemlju nekaj manj kakor 27 milijonov ljudi. Velik del prebivalstva živi v mestih. Ob koncu 1. 1925. je imela Italija 18 velikih mest. Prebivalci predvojne Italije so skoro sami Italijani. Tedaj je bilo v dolini Aosta in sosednih krajih okoli 90.000 Francozov, 4000 Nemcev, 87.000 Albancev, v južni Italiji in na Siciliji 30.000 Grkov, a v tako zvani Beneški Sloveniji je bilo nekoliko desettisočev Slovencev. Po svetovni vojni se je število neitalijan- skega prebivalstva povečalo s Hrvati in Slovenci v Istri, na Tržaškem in Goriškem in Krasu, kakor tudi z Nemci na južnem Tirolskem, katerih pa se je lani velik del izselil po sporazumu med Nemčijo in Italijo. Po veri je prebivalstvo Italije skoro čisto katoliško. V Italiji vlada kralj Viktor Emanuel že 40 let, to je od 1. 1900. Italija ima v mirnem času 650.000 vojakov in more skupno mobilizirati okoli osem milijonov vojakov Precej vojaštva ima v kolonijah. Posebno skrb posveča italijanska vlada izpopolnitvi svojega vojnega letalstva in vojne mornarice Naši izseljenci v zapadniH d?iavah Svojce onih naših rojakov, ki so zaposljeni v rudnikih in tvornicah na Nizozemskem v Belgiji in v severni Franciji, je gotovo zelo zaskrbelo, kako so prestali vojno vihro, ki je zadne tedne divjala čez to ozemlje. Po izpo-vedbah nekaterih naših ljudi, ki so prispeli iz Belgije v domovino, je sklepati, da so naši rojaki srečno prestali te hude dni. V času najhujših borb so se naši rojaki kljub vsemu odločili vztrajati na svojih mestih. Zatekli so se v zavetišča in pa v bližne gozdove. Kakor so med domačini uživali zaupanje kot državljani nevtralne države, tako so tudi novi gospodarji vzeli na znanje njihovo odločitev, da bodo nadalje opravljali svoje delo kakor doslej. Seveda so bile tudi izjeme, kar je ob tako viharnih dogodkih razumljivo. Redki so zapustili svoje stalno bivališče z drugimi begunci vred. Morda so nekateri bili tudi ranjeni. Toda v splošnem se lahko reče, da je bila usoda rojakom naklonjena. Upati ie. da bodo naši rojaki v zapadnih pokrajinah, ki so zdaj pod nemško oblastjo, lahko prav kmalu spet v pismenih stikih s svojci v domovini Vroče in mrzle kopeli za noge Noge si lahko okoplješ v mrzli ali topli vodi Čim više sega voda. tem dobrodejnej-ša je kopel Vroče kopeli so umestne pri pritisku krvi v nogah, pri oteklih žilah, mrzlih nogah, vodeničnem otoku, ozeblinah, obolenjih sklepov pri izpahnitvi, navalu krvi v glavo, zaprtju, težkem srcu in slabem delovanju obisti. naduhi in migreni, vnetju pljuč in vratu, pri prehladu in njegovih posledicah. Vroča kopel naj traja 10 do 30 minut. Mrzle kopeli unorabliaj pri solnčarici, če ti je vroče po dolgi hoji in če se ti noge pote. Mrzla kopel naj traja Ie pet do 10 minut. Izmenična topla in mrzla kopel je priporočljiva, če imaš mrzle noge, pri vodeničnem otoku, če začenjaš dobivati ploske noge. pri znoieniu nog in oteklih žilah, kroničnih katariih. poapnenjih žil in sladkorni bolezni. V posodo naliješ vročo vodo prav visoko, zraven pa postaviš posodo z mrzlo vodo, ki sme segati največ do gležnjev. Noge postavi za pet do deset minut v vročo vodo in eno minuto v mrzlo vodo. To napraviš trikrat. Domovina le vse kakof sttfstsikis Malo JI© iafkov o Italiji Politični pregled Važen dogodek je bila ruska zasedba Litve, nato pa še Estonske in Letonske. Na zadevne ruske note se nobena izmed teh državic ni uprla, temveč so vse po vrsti dovolile zasedbo. Nota očita Estonski in Leton-ski, da sta sklenili tajno vojaško pogodbo in vrhu tega skušali k tej pogodbi pritegniti tudi Litvo in Finsko. To postopanje pa da ni v skladu s sklenjenim dogovorom o medsebojni pomoči s Sovjetsko Rusijo, in da je naravnost naperjeno proti Sovjetski Rusiji in varnosti njenih mej na zapadu. Švicarski dnevnik »National "Zeitung« poroča iz Stockholma, da je rtjska zasedba baltiških držav izzvala veliko pozornost po vsem svetu. Zasedba pomeni za Rusijo nadaljevanje ruske varnostne politike na Baltiku. Imela bo važne posledice tudi za Finsko in Švedsko Rusko-nemška meja se je zdaj podaljšala preko bivše Poljske do Baltiškega morja. Velike množice ruske vojske so bile razvrščene na meji Klajpede. Po navedbah švedskega časopisja hočejo Rusi imeti v tej vojni poslednjo besedo in se zato pripravljajo na vseh straneh Tudi na rusko-nemški meji na Poljskem se po vesteh istega časopisja zbirajo na obeh straneh veliki oddelki ruske in nemške vojske. Nova poslanika Francije in Velike Britanije si v Moskvi mnogo prizadevata. da bi Rusiji dokazala, da nemška zmaga ne more biti v korist Rusije. Vendar pa Moskva o svojih namerah dosledno molči. Švedski list »Goteborg Tildingen« poroča iz Kovna, da ruske čete stalno v velikem številu prihajajo preko meje v Litvo. Nad 2000 ruskih tankov je od sobote dalje že dospelo v Litvo in so bili takoj razvrščeni. Organizacija vojske posluje v najlepšem redu. tako tudi preskrba z bencinom Po vesteh švedskih listov je doslej prispelo v Litvo že 30 ruskih divizij. Prav tako pošiljajo Rusi veliko število vojaštva ne samo na polj-sko-nemško. temveč tudi na besarabsko mejo. Na Francoskem nemške čete stalno napredujejo in so francoske čete v hudi stiski. Spričo takega položaja ie Revnaudova vlada odstopila in ie novo vlado sestavil maršal Petain. V novi vladi je vrhovni poveljnik Wevgand minister za narodno obrambo Novi francoski ministrski predsednik maršal Petain je ponudil Nemčiji premirje. V svojem govoru preko francoskih radijskih postaj je rekel med drugim: »Na ooziv predsednika republike sem prevzel vodstvo francoske vlade in občudovanja vredne francoske vojske, ki je vodila borbo proti sovražniku, nadmočnemu tako v orožju kakor tudi po številu Prepričan sem, da je ta vojska v oolni meri izpolnila svojo dolžnost do svojih zaveznikov. Tako računam na nodporo bojevnikov in na podporo vsega francoskega naroda, ko prevzemam nalogo, da zmanjšam njegovo trpljenje. Mislim v tej nesrečni uri predvsem na begunce, ki polnijo ceste v največji bedi. S težkim srcem vam moram povedati, da moramo prenehati z vojeva-njem. Ponoči sem poslal nemški vladi poslanico, v kateri sem vprašal, ali je mogoče najti časten način med vojaki, da nehamo sovražnosti.« Angleška vlada si je, kakor javlja Reuter, pred francosko ponudbo za premirje prizadevala, da pomaga Franciji nadaljevati borbo. Uradno je bilo sporočeno, da je v nedeljo poslala angleška vlada francoski vladi ponudbo, da skleneta Anglija in Francija zedinjenje, da se torej združita v ena državo. za ustno duplino In najboljše sredstvo pri dnevni negi zobovja in ust Je ODOL. Uporabljajte za dnevno ustno nego ODOL čuvaja zdravja. Nota, v kateri je bil ta predlog stavljen, pravi, da želi na ta način Anglija v usodnem trenutku Franciji nuditi prav vsako pomoč v najvišji meri. Ko je izročil angleški veleposlanik v nedeljo zvečer ta predlog, je predložil francoski vladi že tudi besedilo skupne izjave o sklenitvi zedinjenja med Anglijo in Francijo, ki naj bi jo podpisali in takoj objavili obe vladi. Angleški radio je v ponedeljek objavil poročilo, da je Anglija kljub najnovejšim dogodkom v Franciji odločena nadaljevati vojno skupno z vsem britanskim imperijem. Govor predsednika francoske vlade maršala Petaina je bil sprejet z obžalovanjem, toda ne brez razumevanja. Anglija se zaveda vseh težkoč, ki jih je morala v poslednjem času prestati francoska vojska. V ponedeljek zvečer je po radiu tri minute govoril angleški ministrski predsednik Winston Churchill. Rekel je med drugim: »Novice iz Francije so zelo slabe. Žalosten sem za hrabri francoski narod, ki je padel v to strašno nesrečo. Nič pa ne bo spremenilo obljub nasproti Franciji in ne našega zaupanja, da bo francoski narod spet vstal. Postali smo edini oboroženi branilci za zadevo sveta. Storili bomo vse, da se izkažemo vredne svoje naloge. Branili bomo svoj otok in skupno z angleškim imperijem se bomo borili naprej, dokler ne bomo zmagali Prepričan sem, da se mora končati vse dobro.« Glede na francosko ponudbo o premirju sta se sestala v torek v Mum-henu nemški kancelar Hitler in italijanski ministrski predsednik Mussolini. Razgovorom sta prisostvovala tudi zunanja ministra italijanski grof Ciano in nemški Ribbentrop poleg dveh generalov. Po sestanku je bilo izdano nasledno kratko sporočilo: »Državni kancelar Hitler in predsednik italijanske vlade Mussolini sta se sestala danes v Miinchenu, kjer sta se sporazumela o stališču obeh vlad glede na francosko ponudbo za premirje.« Množica je obema državnikoma, ki sta se posvetovala v tako zva-ni palači državnega vodje priredila velike počastitve. Po vesteh iz Londona v preteklih dneh na francoskem bojišču ni bilo nikjer nobene bojne črte, ki ne bi bila razbita. Francoske čete so bile razdeljene na štiri skupine. Zaradi globokih nemških vdorov so prišle v resno nevarnost. Zaoadno od spodnjega toka Seine in zapadno od Eureuxa in Chartresa se angleški vojaški oddelki in ena francoska vojska bore na področju la Ferte Vidame in Chateauneufa, kjer so izvedle več protinapadov. Vojska, ki je branila Pariz, se je umaknila do Loire, katero so Nemci prekoračili. Nemci dalie napredujeio. Francozi še niso položili orožja. Maginotove utrdbe so obkoljene, čete pa, ki so bile v njih, so se po večini umaknile Kakor poročajo iz Carigrada je sovjetska vlada povabila rumunsko vlado, naj pošlje v Moskvo svojega odposlanca za pogajanja. Med turškimi dobro poučenimi politiki se zatrjuje, da je nameravana preosnova ru-munske vlade v zvezi s pogajanji s Sovjetsko Rusijo. Švedski prestolonaslednik je te dni izjavil, da švedska dela na to, da bi tudi v bodoče ostala nevtralna in ohranila mir, pripomnil pa je, da to ne pomeni, da se bo Švedska odpovedala svoji neodvisnosti. Švicarski dnevnik »National-Zeitung« poroča iz Moskve: Ruski državniki v pogajanjih z zastopniki zapadnih velesil vztrajajo pri tem, da Velika Britanija in Francija pristaneta na daljnosežne koncesije V prid Rusiji. Predvsem bi morali priznati zdajšno zapadno rusko mejo vzdolž tako imenovane Cur-zonove črte za dokončno. Nadalje bi morali Velika Britanija in Francija prepustiti Rusiji svobodne roke. da v smislu svojih zahtev uredi besarabsko vprašanje, in naposled bi se moralo urediti vprašanje Dardanel, tako da bi se jih Sovjetska Rusija lahko neovirano posluževala. Iz New Yorka poročajo, da bo zdaj angleška vlada prevzela vsa francoska naročila vojnih potrebščin v Zedinjenih državah. Anglija in Francija sta doslej naročili v Zedinjenih državah skupno za približno 1600 milijonov dolarjev vojnih potrebščin, po večini letal. Službeno je bilo v Ameriki objavljeno, da vlada Zedinjenih držav za enkrat ne namerava zavzeti nikako službeno stališče giede na odločitev francoske vlade, da prekine sovražnosti z Nemčijo in Italijo. Ameriški časopisi poročajo o globoki vznemirjenosti ameriške javnosti zaradi francoske ponudbe ter pripominjajo, da se Zedi-njene ameriške države v prvi vrsti bavijo z vprašanjem usode francoskega brodovja in francoske kolonije Guyane. Italija na francoski meji prav za prav ni začela pomembnejših bojev, pač pa je že prišlo do nekaj prask med zavezniki in italijanskimi četami ob meji afriških italijanskih kolonij. Po Reuter je vi vesti so italijanske čete izvršile tudi napad na Sollum v Egiptu, a so bili odbiti in je bilo nekaj italijanskih vojakov ujetih, med njimi več višjih oficirjev z generalom nekega inženjerskega oddelka. Italijani so dalje izvršili več letalskih napadov na Malto, a Angleži so z bombniki napadli razna letališča v Abesiniji. Rimske vesti računajo z vstopom Egipta v vojno. ' STRAN 4 —HaMP-MHWi.UI J,W Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Za kg žive teže so se trgovali: v Kranju: voli in telice I. po 9.25, II. po 8, III. po 7, krave I. i*> 8, II. po 7.50, III. po 6, teleta po 8 do 9 din! v Ljubljani: voli in telice po I, II. po 7.50, III. po 7, krave I. po 7 do 7 50, II. po 5 do 5.50, III. po 5, teleta po 8 do 9 din; v Mariboru: voli I. po 7.80, II. po 7, III. po 6.75, telice I. po 8, II. po 7, III. po 6, krave I. po 6.50, II. po 6, III. po 4.60, teleta po 6 do 8 din SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Ljubljani domači špeharji in pršutarji po 10 do 11, sremski špeharji po 11.50 do 12, v Kranju: špeharji po 12 do 13.50, pršutarji po 11 do 12, v Laškem: špeharji po 12, pršutarji po 10, v Mariboru: pršutarji po 9.50, špeharji po 13.50, v Celju: špeharji po 11 do 12, v Konjicah: špeharji po 10, pršutarji po 9, v Šmarju pri Jelšah: špeharji do 12, pršutarji do 10 din. KRMA. V Ljubljani: seno 95 do 105, slama 60, v Kranju: lucerna 160, seno 130 do 150, slama 75, v Laškem; seno 100 do 120, slama 30 do 40, v Mariboru: lucerna 180, seno 170, slama 70, v Celju: lucerna 180, seno 130, slama 55, v Krškem: seno 100 do 150, slama 50, v Konjicah: seno 100, slama 75, v Šmarju pri Jelšah: lucerna 160, seno 150, Islama 60 do 80 din za 100 kg. VINO. Pri vinogradnikih se je dobilo v krškem okolišu: navadno mešano vino po 3 |do 4, finejše sortirano po 4 do 5, v konjiškem okolišu: navadno mešano po 3 do 4, finejše po 4 do 5, v šmarskem okolišu: navadno mešano po 4, finejše izbrano po 7 din fea liter. SIROVE KOŽE. V Ljubljani: goveje 11 do &4, telečje 20 do 21, svinjske 5 do 10, v Kraterju: goveje 12 do 14, telečje 20, svinjske 8 ido 10, v Laškem: goveje 14, telečje 16, svinjake 10, v Mariboru: goveje 12, telečje 20.50, »svinjske 8 50, v Celju: goveje 10 do 13, te-flečje 18 do 20, svinjske 6 do 8, v Krškem: Jgoveje 12 do 14, teiečje 12 do 16, svinjske & v Konjicah: goveje 12, v Šmarju pri Jel-|šah: goveje 12, telečje 16 do 20, svinjske 8 *din za kg. KROMPIR. Cena v Sloveniji se mu giblje imed 175 in 250 din za 100 kg. JAJCA. V Celju 1 din, v Krškem 50 do 75 par, v Šmarju pri Jelšah 60 par, v Trbovljah 1 din, v Ljubljani 90 par do 1 din, v Kranju 1 din, v Mariboru 70 par ;'a kos. VOLNA. V Kranju: neoprana 28 do 38, oprana 34 do 40, v Konjicah: oprana 50 din za kilogram. SIROVO MASLO. V Celju 30 do 34, v Krškem 30, v Šmarju pri Jelšah 40, v Ljubljani 32 do 40, v Kranju 38 do 42, v Mariboru 30 din za kg. MOKA. V Ljubljani: pšenična 4 do 5, turščična 3, ajdova 5 do 5.50, v Kranju: pšenična 3.50 do 4.50, turščična 3.50, ajdova 4 do 8, ržena 3.75, v Mariboru: pšenična 4.40, turščična 2.40, ajdova 5 din za kg. FIŽOL. V Ljubljani 500 do 700, v Kranju 750 do 850, v Laškem 400 do 500, v Mariboru 700, v Celju 500 do 700, v Krškem 400 do 600, v Šmarju pri Jelšah 300 din za 100 kilogramov. ŽITO. V Celju: pšenica 300, ječmen 240, rž 240, oves 230, turščica 235, v Krškem: pšenica 250 do 300, ječmen 250, rž 250 do 300, oves 250 do 300, turščica 250, v Konjicah: pšenica 250, ječmen 250, rž 240, oves 250, turščica 225, v Šmarju pri Jelšah: pše--niča 300, ječmen 275, rž 275, oves 250, turščica 260, v Ljubljani: pšenica 280, ječmen 235 do 270, rž 230 do 260, oves 240 do 265, turščica 245 do 265, v Kranju: pšenica 300, ječmen 250, rž 250, oves 225, turščica 245, v Mariboru: pšenica 275, ječmen 262, rž 250, oves 275, turščica 275 din za 100 kg. ZABELA. V Ljubljani: slanina 18 do 21, svinjska mast 22 do 23, v Kranju slanina 20, svinjska mast 22, v Mariboru: slanina 16 do 20, svinjska mast 21, v Celju: slanina 19 do 20, svinjska mast 22, v Šmarju pri Jelšah: slanina 16 do 20, svinjska mast 20 do 22, v Trbovljah: prekajena slanina 22, weža slanina 20 do 21, svinjska mast 22 din za kg. MED. V Celju 22, v Krškem 16 do 20, v Konjicah 20, v Šmarju pri Jelšah 20, v Ljubljani 20 do 22, v Kranju 22 do 24, v Mariboru 18 din za kg. DRVA. V Ljubljani (trda) 140, v Kranju (trda) 115 do 125. v Mariboru (trda) 127.50, v Celju (trda) 120, v Krškem (trda) 70, v Šmarju pri Jelšah (trda) 80 do 100 din za kubični meter. MLEKO. V Celju 2 do 2.50, v Šnv.Ju pri Jelšah 1.50, v Trbovljah 2.50, v Ljutomeru 1.50 do 2. v Ljubljani 2.25 do 2.50, v Kranju 2.25 do 2.50, v Mariboru 2 din za liter. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 18. t. m. v devizah (prve številke pomenijo službene tečaje, druge v oklepajih pa tečaje na svobodnem trgu): 1 angleški funt za 161.67 do 164.87 (za 199.67 do 203.17) din; 1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din; 1 švicarski frank za 9.94 do 10.04 (za 12.28 do 12.38) din. Nemške klirinške marke so bile po 14.80 din. Vojna škoda se je trgovala po 388 do 390 din. Sejmi 24. junija: Rovte, Sv. Lenart, Mirna, Gu-štanj, Bohinjska Bistrica (blagovni), Pod-sreda, Vinica (samo živinski), Ljubno ob Savinji, Konjice. Škofja Loka, Drenovo, Sv. Jurij pod Kumom, Laško, Višnja gora, Razkrižjep 25. Metlika, Javorje, Šmartno pri Litiji, Maribor; 27. junija: Radeče, Ponikva; 30. junija: Rajhenburg, Malagora, Zagorje, Radgona, Rakek, Mirna peč. Drobne vesti = Zahteve po ustavitvi izvoza krme. V mnogih krajih bodo letos pridelali zaradi neugodnega vremena in poplav malo sena, pa tudi kakovost krme bo slabša. Zato živinorejci predlagajo, naj bi na pristojnih mestih čimprej zbrali podatke o letošnjem pridelku krme, da bi glede na to prilagodili izvoz, odnosno ga povsem omejili, če bo potrebno. — Pridelovalci pšenice zahtevajo že sedaj ceno 350 din za novo pšenico, čeprav je do nove žetve še mesec dni časa Na to zahtevo pa na pristojnih mestih najbrž ne bodo pristali, saj je že zdaj kruh za 100 odstotkov dražji, kakor je bil lani septembra. = Podražitev turščice. Na domačem tržišču se pšenica zadnje čase ni več podražila, opaža se pa znaten porast cen turščici. Kaz-log za to je v manjši ponudbi blaga in v večjem povpraševanju. = Prvi trgovinski posli z Rusijo. »Hrvatski dnevnik« poroča, da je iziavil sovjetski trgovinski komisar v Sofiji Dimitrijev, da spada Jugoslavija zaenkrat v njegov poslovni okoliš. V pogovoru z bolgarskimi novinar-ii, je dalie dejal, da je prodal v Jugoslavijo Hans Warrfng: lorpi s morjem Ribiška povest »Teta je stara in slabo sliši, njen spomin je slab,« je segla v besedo Ernestina.- »Njenim besedam nisem nikdar verjela. Meni se je zmerom zdelo neverjetno, da bi mi oče mogel tako kratiti pravice ...« Zdajci pa je Ernestina umolknila. Roza se je bila počasi obrnila proti njej. Iz mrliško bledega obraza dekleta sta zastrmeli vanjo dve veliki, temni očesi, očesi, ki sta hoteli predreti do dna njene duše. Ta pogled jo je zmedel; hotela ga je vrniti, drzno in samozavestno vrniti, toda kakor blisk jo je spre-letelo: Roza ve nekaj; gotovo jo je tistega večera opazovala! Ernestina ni mogla govoriti. Njena kolena so se tresla, morala je sesti. Čeprav je spet hitro prišla k sebi in začela vneto govoriti z Andersom, je še zmerom čutila na svojem obrazu Rozine goreče oči, te oči, na katerih dnu je brala strašno obtožbo ... Zvečer istega dne ie Roza v spalnici, ki jo je imela skupaj s staro teto, izrekla stari ženici svoj sum. _ »Bilo je nekaj napisanega. Ernestina je pisanje našla v pultu, verjemi mi, stara teta!« »Pa kje je zdaj tisto pisanje, otrok?« »Zažgala ga je!« »Za božje ime, Rozika. ne govori tega! Kako ti je prišlo to na misel?« »Ta misel se je porodila v meni v trenutku, ko je Ernestina rekla Andersu, da tvojim besedam ni nikoli verjela in da se ji ni nikdar zdelo mogoče tako kratenje pravice. To pa je laž kajti ona je verjela in se je bala. In tedaj sem skušala uganiti, zakaj se laže! Kakor hitro sem jo pogledala, je obledela ko smrt in začela drgetati: mislila sem že, da se bo zgrudila na tla. Tedaj mi je padlo na um še nekaj, kar sem bila že skoro pozabila. Na dan pogreba je bilo. Zvečer sem šla na sipino in sem naletela na Martina. Bilo je že pozno, ko sem se vrnila domov. Tedaj sem videla okno v spalnici starega očeta zastrto Temu sem se čudila, in ko sem stopila bliže, se je svetlikala luč skozi za-stor. Stara teta, stavim svoje življenje, da je tistega večera Ernestina zažgala oporoko!« Nekaj časa je vladal molk v spalnici, obe ženski sta se gledali s široko odprtimi očmi in vsaka je v pogledu druge brala, da smatra Ernestino za sposobno takega dejanja. »Ne moreš ničesar dokazati, zato moraš molčati. Ernestina bi te zanesljivo tožila. V ječo lahko prideš, otrok!« je naposled dejala stara ženica tiho »Ali naj trpim krivico?« »Kako ji hočeš njeno dejanje dokazati? Ona bo seveda vse tajila « »Ona, tatica, bo zdaj lastnica vsega, a jaz naj ostanem vse življenje dekla?« »Martin je bil zmerom dober s teboj, on te bo vzel, četudi si siromašna.« Dekle se je grenko zasmejalo. »Njegova mati mu tega ne dovoli, ona hoče denar!« 4. Hladen in nepriiazen, poln ploh in ostrih vetrov je prišel v deželo junij. »Kakor da smo v jeseni,« je tožila stara teta, ki je bila prišla od beljenja platna vsa premočena v hišo in se grela ob večernem ognjišču. »Prejšno noč se je vihar zaletaval v okna, da sem se že bala za šipe. Ali ga nisi nič slišala, Rozika?« »Ne, stara teta,« je odvrnila deklica vedro. »Ponoči zdaj zmerom trdno spim. Vsak večer sem tako utrujena, da že sipim, ko legam v posteljo.« »To ti verjamem da se pošteno utrudiš. Ni lahko spravljati letos seno. Gotovo ni prijetno stati v vodi do kolen in z grablia-mi spravljati seno na suho! Če boš le zdržala!« »Saj sem zdrava, tetica!« »Da, hvala Bogu! Pomni pa, da bo letos hudo leto. Ne spomnim se, da bi bili travniki kdaj tako preplavljeni, kakor so zdaj! Skovikanje sov ponoči mi tudi ni všeč. Prav tako ne moje grozne sanje. Slaba znamenja, Rozika. zelo slaba! Ni nekaj prav z Ernestino. Prejšno noč sem jo videla v ognjenordeči obleki, okoli njene glave pa so letali veliki ptiči z dolgimi črnimi perotmi. To so hudobne misli, a rdeča barva pomeni sovraštvo in jezo.« E£I 22 ruskih filmov in vrsto drugih predmetov, predvsem večje količine bombaža, ki ga je Jugoslavija že nekaj mescev sem uvažala iz Rusije s posredovanjem bolgarskih trgovcev = Obveznost legitimacij za sejmarje. Ban-ska uprava je izdala sreskim načelstvom okrožnico, iz katere posnemamo: Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je opozorila, da dobiva čedalje več pritožb o tem, da obiskuje sejme več oseb z enim obrtnim pooblastilom, odnosno da obiskujejo sejme osebe, ki nimajo pooblastil in tako izrabljajo pooblastila. Ker so bile z odobritvijo banske uprave lani uvedene za sejmarje, trgovce in obrtnike sejmske legitimacije, ki jih izdajajo prisilna združenja na obrazcu, ki ga je enotno predpisala zbornica, opozarja banska uprava sreska načelstva, da se morajo vsi sejmski upravičenci pozvati, naj ne dopuščajo pristopa na sejmišče trgovcem in obrtnikom, ki bi se ne mogli izkazati z izvirnimi pooblastili in sejmskimi legitimacijami združenja. Zaradi izvršitve tega naloga naj oblastva izvajajo od časa do časa strogo nadzorstvo. H 0 ¥ I C H * Slovanstvo in Sovjetska Rusija. »Narodna odbrana« prinaša članek v katerem med drugim naglaša tole: »Moderni Rusi so pri izgradnji svoje države, ki temelji na bistveno drugačnih osnovah kakor druge države v Evropi, zavrgli tudi pojem čustvenega nacionalizma in ustvarili rov pojem delovne domoljubnosti. Če se pa pa že sklicujejo na razloge nacionalnih potreb, kakor se je zgodilo na primer o pomoči istokrvnim bratom v Ukrajini in Beli Rusiji, to za slovanstvo v najboljšem primeru pomeni le golo politiko. Ostajajo le stvarni razlogi, ki morejo voditi današnjo sovjetsko zunanjo politiko v razmerju do Slovanov in tudi do drugih neslo-vanskih narodov Če se pri tem že omenja slovanstvo, se omenja le iz političnih razlogov Če danes koristi velevajo, da je na Balkanu treba ohraniti mir in tako preprečiti pritiskanje osvajalcev na naše kraje, in če je Sovjetska Rusiia voljna in pripravljena, da bi se današnje stanje na Balkanu obdržalo, v tem primeru bi naše koristi mogle biti le v skladu s tpmi koristmi irpr 'P ?plo »Stara teta, v zadnem času ie bila Ernestina prijaznejša z menoj. Pustila me je pri miru in me ni mučila.« »Njen obraz mi nocoi ni ugajal. rClaasov-ka ie bila pri njej. Obe sta se dolgo časa pogovarjali.« »Naj govorita,« je menila Roza, »Klaasov-Jia i p stara klepetulja, kaj naju to briga!« »Klaasovka naju hoče spraviti iz hiše in sp sama naseliti vanio! Poznam to žensko. Hlepi po naši domačiji, gospodarica bi rada bila tu, zato hoče dati svojega Martina Er-nestini!« Za trenutek je zavladal moMc, nato pa je Roza nagnila svojo leno glavo nazaj ter se glasno in vedro zasmejala. »Miruj vendar, to ni nič smešno!« »Ah, stara teta, Ernestina se mi je zmerom zdela tako stara, skoro toliko iet stara kakor ti. Pri tem pa je še grda in šepava. Če se že hoče omožiti, bo vendar vzela moža v starejših letih, a ne Martina! Predstavljaj si oba dva kot zakonski par. Ona je za dve glavi manjša od njega, saj mu sega komaj do komolcev. Razen tega pa je zunanjosti, kakor bi bila njegova babica.« Spet je nagnila glavo nazaj ter se smejala glasno in veselo. »Bodi tiho, za božje ime! Nekdo je pri ve-žnih vratih!« Tedaj je nenadno vstopila Ernestina. Obe presenečenki sta skozi temo zagledali nien bledi obraz. Ko je stopila bliže, je pogledala svojo nečakinjo tako, da ji je zamrl smeh na ustnicah Preplašena se je hotela deklica umakniti v svojo sobo, a Ernestina ji je zastavila pot. Slišala je bila Rozine besede in ugodna osnova za razvijanje naših odnoša-jev do Sovjetske Rusije. V celoti je razpoloženje za boljše razmerje z Rusijo zelo ugodno, ker temelji na stvarnih osnovah. K temu je treba dodati še zmerom živahno starodavno zaupanje našega naroda v Rusijo, ki je morda čustveno, čeprav so Rusi pojem čustvenosti že vrgli iz svoie politike. * Prodajte krmo vojaški oblasti! Iz naše banovine je bilo izvoženo mnogo Jena, medtem ko vojska še nima dosti velikih zalog krme za živino Zato opozarjamo, da vojaška oblastva kupujejo in plačujejo po najvišjih dnevnih cenah vse razpoložljive količine se" na, slame, ovsa in turščiče. Dolžnost vsakega ie, da tako blago ponudi in proda prvenstveno za vojne potrebe dravske divizije in šele potem zadosti naročilom drugih zani-mancev. Ponudbe za razpoložljive vagomke pošiljke stisnjenega sena ali slame je treba predložiti najbližji garniziji ali oa neposredno intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Blago je plačljivo na licu mesta takoj po prevzemu po cenah, ki niso nikakor nižje od cen, kakršne plačujejo drugi kupci. * Žetev v Banatu se bo zapoznila za štirinajst dni ali celo za tri tedne, kakor pravijo poročila. Vzrok temu je hladno vreme v aprilu in prvi polovici maja. Posebno pšenica je zaostala v rasti. Razen tega poročajo, da je okoli 300.000 oralov zemlje manj zasejano s pšenico kakor lansko leto. Po vrhu pa je še povodenj naredila svoje, tako da bo žitna letina zelo slaba in bo izvoz žita prav majhen ali pa srploh nemogoč. * Pošta iz Južne Amerike bo prihajala čez sovjetsko Rusijo. Glede na vstop Italije v vojno je glavno poštno ravnateljstvo republike Argentine razglasilo, da ustavlja sprejem pisem in denarnih pošilik po dozdajšnih potih v Evropo. Zvezo med Evropo in Južno Ameriko so vzdrževale italijanske ladje. Poročilo pripominja, da se bo od primera do primera soreiemala . o-?' i za Sredno in Vzhodno Evrono, Ta pošta se bo pošiljala oreko Zedinjenih držav, Japonske in sovjetske Rusije. Pošiljke za balkanske države in Bližnji vzhod preko Anglije se bodo prevzemale samo na tveganje pošiljatelja. Trdijo, da argentinska vlada sklepa o tem, ali je treba prepovedati argentinskim ladjam pluti pod j lastno zastavo v Evropo. j * Med starimi srebrnimi kovanci po !0 di- ntroka iz goreče hiše. V Marenbergu so se vnele saje v dimniku s skodlami krite hišice, v kateri je stanovala najemnica Alojzija Kusova. Ta je šla popoldne na oolje. doma pa -ie pustila svoja otroka, 91etnega fanta in lletno hčerko. Bratec je varoval sestrico v sobi, ko je začelo pod streho naenkrat pokati. Pogledal je iz hiše in videl, da je bila streha že v plamenih. Začel je kričati na pomoč. Prihiteli so sosedje in poklicali gasilce. Preden pa so ti prišli, so ljudje čisto pozabili, da je v hiši sama 1 letna dpkl;ca V mdniem trenutku je smeh, zato je njena užaljena ni č?m urnost skoro še bolj podžigala v njej sovraštvo in jezo kakor prišeretavania sosede Klaasovke. Pozabila je vse okoli sebe. ni opazila hišnih poslov, ki so drue za drugim prišli v hišo, in ne stare tete ki jo je skušala potolažiti in pomiriti; videla ie le obledeli obraz rjred nio stoječega dekleta. In lepota tega obraza in mirni ponos, s katerim ie nečakinja poslušala zmerjsnie in osovanje, sta ji vzela zadni konec razsodnosti. »Ti, ti!« je zasopljena končala grozeče vzdignivšd pesti, »niti trenutek te ne trpim več pod svojo streho! Izgini ven! ln čc s." upaš še enkrat priti bom r.nščuvala nate in te nagnala od mojega praga!« »Ernestina, pomisli, kai govoriš'« je jokajoče rekla stara žena. Služinčad se je k;ta stiskala v kotu in zasledovala prepir s v-st:m posebnim zanimanjem, ki ga oovzrcčate j radovednost in škodoželjnost. »Stari pes Tiraš meni ne bi storil ničp<"ar zlega, prej bi se zagnal v tebe!« je naposled rekla Roza mirno. »Sicer pa si ne delaj skrbi, ne vrnem se več Samo eno ti .še rečem: Kar si meni storila, ne bo ostalo nekaznovano. Doživeli bomo, da bo tvoie premoženje, zaradi katerega si postala tatica.. * »Kaj. kaj si upa potepinka reči!« je zavr-ščala Ernestina. »Vem kaj sem rekla! Vnrašam te, kai " na dan pogreba starega očeta pozno ponoči počela v njegovi sobi.« Ernestino je kar vrglo nazaj. »Dokaži, dokazi, kar trdiš, obrekljivka!« je mrtvo zamrmrala. »Ne morem, in ti veš to! Nihče drugi te ni videl razen mene.« »Ne boš mi kradla dobrega imena! Takšna beraška potepinka, ki sem ji dajala kruh in streho, si upa sramotiti me! Ne privoščiš mi, da bi bila spoštovana pri ljudeh, hočeš me napraviti za prav tako ničvredno, kakor je bila tvoja razuzdana mati...« Dalie ni mogla govoriti, kaiti v obraz jo je zadel udarec, da ie omahnila. Hkratu pa ie zagledala tik pred seboj Rozine v jezi se bliskajoče oči in njeno visoko vzravnano postavo. »2e večkrat sem ti rekla, da mene lahko rsui^š, kolikor te je volja, ker se '/a tvoje psovke malo menim, toda mojo mater, ki je v grobu, pusti pri miru!« je vzkliknila deklica v divji jezi. »Ti nisi vredna, da bi ji odvezala čevlje. Moja mati je bila enkrat v življenju neposlušna, ker je imela nekoga rajši kakor svoje življenje, rajši kakor hišo in vre posestvo Ti pa še n;si imela v svojem življenju nobenega otroka, ker ljubiš le denar! Pa prav zaradi denarja boš tudi ti k.ovr -"aon! Nič naj t' ne ostane od tvojega premrvS'n ;?, ki si ga na sleparski način podedovala, 'vs* ti bodi uničeno! Tvoji travniki so že poplavljeni, a tvoja polje naj zasuje sipinski pesek in tvoja hiša, tvoja kaša naj ti zgori nad glavo, da ne bo ostal od nje niti-en sam tram. Ce bom to videla, bom vriskala in se veselila, in ogenj bom podpihovala, da bodo plameni segali do neba!« Mladenka je bila strašno razburjena Vzdi-govala je roke in grozila z njimi teti, katere obraz je pokrivala modrikasta bledica. Toda preden je mogel kateri izmed navzočnih spregovoriti le besedo, je Roza planila iz hiše in zaloputnila vrata za seboj. kurjač Nikolaj Paruš iz Marenberga z lastno življenjsko nevarnostjo rešil že od dima omamjleno dekletce iz goreče sobe. * Silna nevihta nad Mariborom. V ponedeljek v zgodnih jutrnih urah je nad Mariborom in okolico divjalo strahovito neurje s silnim treskanjem. Med neurjem je strela udarila v stolp hočke podružnične cerkve sv. Mihaela v Razvanju s tako silo, da ga je v gornjem delu zrušila in vrgla iz stolpa tudi zvonove. Nesreča je hotela, da se je leseno ogrodje stolpa tudi vnelo. * Nesrečna vožnja v smrt. Pri Sv. Trojici sta se ponesrečila zakonca Kranjčeva. Peljala sta se na vozu, pa se je splašil konj in se je vozilo prevrnilo v jarek. Med tem ko je posestnik Kranjc dobil lažje poškodbe, se je njegova 621etna žena smrtno ponesrečila. Prepeljana je bila v mariborsko bolnišnico, kjer je izdihnila. * Smrten padec skozi okno. Na Tržaški cesti v Mariboru se je hudo ponesrečil 23iet-ni Marko Frnjak. Padel je po nesreči iz drugega nadstropja na cementni tlak in si razbil lobanjo. Umrl je kmalu po prevozu v bolnišnico. * Smrtna nesreča v rudniku. V premogovniku Medvedci pri Majšperku se je pripetila huda nesreča. V premogovniku se je odtrgala velika plast in zasula pet delavcev. Njihovim tovarišem se je posrečilo štiri rešiti, medtem ko petega niso mogli rešiti tako hitro, četudi je obupno klical na pomoč. Šele čez dolgo časa so prišli do nesrečnega Josi-ka Šušparka, starega 48 let, ki ga je zasulo na zelo neugodnem mestu. Toda preden so ga utegnili spraviti stran, se je že spet usula plast zemlje in zasula ubogega Šušparka. Vso noč so kopali. Ko so znova prišli do njega, je bil mrtev. Rajnki je bil dober tovariš in dober delavec. Bodi mu blag spomin! * Ogenj na Jančah. Nedavno ponoči je nastal požar pri posestniku Zupančiču na Jančah, občina Trebeljno. Ogenj je upepelil gospodarsko poslopje. Kako je požar nastal, ni ugotovljeno * Huda nesreča pri postavljanju kozolca. Nedavno so postavljali pri Juvanu v Gušta-nju nov kozolec. Pri delu je bil zaposljen tudi 671etni jeklarniški delavec v pokoju Mež-nar Jakob iz Guštanja. Pri delu pa je padel i Mežnar v globino in dobil več hujših po- i škodb. Prepeljali so ga v bolnišnico. Nekaj ur pozneje je mladi tesar Martin Klaas korakal ob obrežju. Prihajal je iz neke na severni strani stoječe vasi, kjer je bil več dni zaposljen z nekim delom, ki ga je bil šele pozno zvečer končal Stopal je naglo, da bi prišel prej domov. Okoli polnoči je bilo, ko je prispel do tistega kraja, kjer je bil na dan pogreba starega Holsteina naletel na Rozo samo in jokajočo se Da, tu :e tisto mesto, tu je še veliki kamen, na katerem je sedela. Mladi človek je obstal in zastrmel pred sebe. Spomin na to srečanje je vstal v njem bolj živ ko kdaj prej, a hkratu je začutil spet tisto mučno gibanje vesti, ki ga je od tistega časa napadalo V mislih je spet videl nred seboj jokajočo se deklico in njen tiho tožeči glas. Ubogo mlado bitje! Kako naglo je njen trmasti, nedostopni ponos splahnel ko mu 'e tožila, kako je zapuščena. V mislih j>e videl njene oči, ki so tako proseče gledale vanj Toda on ni hotel videti tega pogleda, ni objel mladenke in ji ni rekel: Nekoga imaš, ki te ljubi bolj ko vse na svetu, nekoga, ki hoče biti s teboj do svoje smrti! Pa še nekaj drugega si je očital: nikdar še ni odločno rekel ne, kadar je mati zmerom spet začela govoriti o Ernestini. Tej je celo nekajkrat izkazal pozornost, česar ni bil prej nikdar storil Nedavno jo je spremljal skozi vas; drug ob drugem sta korakala Vedel je dobro, da morejo vaščani tak dogodek tolmačiti le na en način. Pogledi in šepetanje, ki so jima sledili, so ga poučili o tem. »Nikdar, nikdar!« je glasno vzkliknil, ko je spet vstal s kamna, na katerega je bil sedel. »Takoj jutri hočem povedati materi, da * Smrtna nesreča v hrastniškem rudniku. Te dni se je v hrastniškem premogovniku smrtno ponesrečil 541etni rudar Matija Puš-nik. Pušnik je bil zaposljen pri vzpenjači rudniškega izsipališča, pa se je menda odtrgala žica pri vzpenjači, tako da so rudniški vozički zagrmeli v Pušnika in ga smrtno poškodovali. Pušnik je bil zelo priden in vesten rudar. Zapušča ženo in že odrasle otroke. Žrtvi dela blag spomin, prizadetim naše isktreno sožalje! * Samomor pod vlakom. Ob železniškem tiru blizu zaloškega kolodvora so našli truplo neznanega moškega. Lokomotiva je nesrečneža dobesedno razrezala. Glava pa se je bila gladko odrezana odkotalila vzdolž proge. V mrtvecu so orožniki iz Vevč prepoznali 171etnega vajenca Jožeta Nahtigala, stanujo-čega v Zalogu, uslužbenega pa v Ljubljani. Nobenega dvoma ni, da je Nahtigal šel prostovoljno pod vlak. Kaj je gnalo mladega fanta v smrt, ni še ugotovljeno. * Namesto srnjaka je obstrelil človeka. Blizu Vuhreda ob Dravi se je pripetil žalosten dogodek. Na orožniško postajo v Marenbergu je prihitel te dni Dominik Potočnik iz Vuhreda in prijavil, da je neki lovski tat obstrelil v obraz njegovega brata Ivana. Orožniki so takoj šli na kraj nesreče, kjer so na podlagi izjav nekaterih prič ugotovili, da je dejanje izvršil 38-letni Kristijan Verdnik iz Vuh-redi. Aretirani Verdnik je dejanje priznal in dogodek opisal. Čakal je na srnjaka. Nesreča pa je hotela, da se je ob istem času napotil na lov tudi Ivan Potočnik. Ko je Verdnik opazil, da se v grmovju nekaj premika, je mislil, da je prišel srnjak. V tej zmoti je dvignil puško in sprožil. Ivana Potočnika so prepeljali v bolnišnico v Slovenjem Gradcu. * Tri leta pravdanja zaradi devet jajc. Pred sodiščem v Slavonski Požegi teče nenavadna pravda, zaradi katere je devet gosjih jajc veljalo že 1.075 din. Kmetica Štir-merjeva iz vasi Jakšiča je pomladi 1. 1936. dala valiti devet gosjih jajc. Toda goske se niso hotele izvaliti. Ko si je kmetica natančneje ogledala jajca, je opazila, da jih je nekdo iz hudobnosti prebodel. Izvedela je, da I je to storila soseda Fana Batuškova. Odtlej, torej že več ko tri in pol leta, teče pravda. Bile so izrečene že tri sodbe. Državni tožilec je dognal tudi nekatere krive prisege. Vse to zaradi devetih gosjih jajc. Po dveh I sodbah je bila Batuškova spoznana za krivo. Tretja sodba pa pravi, da je jajca pre- I se ne morem oženiti z Ernestino. Ne, ne morem in nočem! Rozo hočem in nobene druge! Roza mi je najljubša na svetu, četudi nima niti beliča!« Sklenil je, že jutri povedati svojo odločitev. Spričo te odločitve se je mirneje povzpel na sipino in stopil v gozdni pas, katerega mora prečkati, da prispe do svoje hišice. Na nebu so sijale zvezde in rdečkasta debla dreves so se jasno videla iz teme. Martin ie stopal naglo Bil je nekako sredi gozda, ko se je zdajci pojavil nad vrhovi dreves svetel sij Presenečen ie pogledal kvišku. Vrhovi jelk so bili osvetljeni od rdeče svetlobe. To bo ogenj, ie pomislil. »Ogenj, ogenj!« je glasno zakričal v noč. Toda nikak glas mu ni odgovoril vse okoli njega je bilo mrtvaško tiho Planil je naprej, dosegel rob gozda. pogledal na vas, stoječo pred njim v nižini. in videl, da so iz Holsteinove hiše švigali rdeči .jeziki »Ogenj, ogenj1« je zakričal še mkrat, se oognal po griču navzdol in prišel do dvoriščnih vrat Bila so zaklenjena. Torej čez ograjo. Z mogočnim zamahom je preskočil ograjo, razbil vezno okno s pestjo in iakri-čal v vežo: »Ogenj, ogenj!« Od njegovega glasu so se stresle stene. Nato je planil v hlev in zbudil speče V petih minutah ie stal hlapec poleg njega in oba moža sta odvezala goved in konje ter jih nagnala na travnik. Čedalje više so švigali plameni in slamnate strehe stare hiše. Oblaki dima in žerjavice so se valili po dvorišču. Ze drugič je Martin naznanil požar z udarci železnih kladiv, ki so sicer oznanjali poldne in večerni za- bodla neka Fanika Šulčeva, ki je Batuškovo ovadila Štirmerjevi. Zadeva se je tako obrnila, da mora Štirmerjeva plačati sodne stroške, ki znašajo doslej 1075 din. Pravda bo tekla dalje in se bo okrožno sodišče bavilo še s krivimi prisegami. * Drzen vlom Za gradom v Ljubljani. Ko se je zasebnica Sonja Nedeljkova nedavno vrnila iz mesta domov v hišo Za gradom, je na svoje presenečenje zagledala svojo podstrešno sobico vso v neredu. Po natančnejšem pregledu je dognala, da ji je neznanec v času odsotnosti odnesel lepo vsoto denarja in še kup zlatnine zraven v skupni vrednosti 40.000 dinarjev. Policija je prijela nekega sumljivca. * Morilec paznika Urha v rokah pravice. Roparski umor v Trbovljah, izvršen nad paznikom rudniškega konzuma Urhom, je bil po zaslugi orožništva kmalu pojasnjen. Zločin je izvršil komaj 22-letni brezposelni rudar in vojaški begunec Viljem Guna iz Trbovelj, ki ima na vesti že večje število vlomov in je bil sploh znan kot delomrzneš in pokvarjenec. Zločinca so prijeli pri njegovih starših. * Zasledovan vlomilec. Te dni je bilo vlomljeno v stanovanje Zore Cedilnikove v Domžalah, kjer je vlomilec pobral večjo vsoto denarja, razno zlatnino in nekaj drugih predmetov. Kot tatu zasledujejo že znanega nepridiprava Avgusta Ručmana, ki je doma iz okolice Domžal. Ručman je pobegnil od vojakov. * Velik vlom v Žejah. Te dni je bilo vlomljeno v stanovanje Kavčičeve družine v Ze-jah, občina Komenda. Neznanci so odnesli nad 13.000 dinarjev v bankovcih po 1000 in 500 din, svilen ovratni šal, več kravat in nekaj drugih predmetov. * Nevarnega tatu so aretirali. Studenški orožniki so aretirali Ivana Zunkoviča iz Lim-buša, ki je bil že enkrat kaznovan zaradi tatvine, pa je bil iz kaznilnice pogojno odpuščen. Zdaj so ga orožniki aretirali, ker je izvršil vlom v stanovanje posestnika Antona Jauka v Limbušu, kateremu je odnesel iz omare 700 dinarjev. Posestnik Jauk je izjavil, da mu je v zadnjem času zmanjkalo okoli 2 tisoč dinarjev denarja in nekaj drugih predmetov, Zunkovič priznava le tatvino 700 dinarjev, vsa Ostala dejanja pa odločno zanika. Preiskava bo še ugotovila, koliko je resnice na njegovih zagovorih Ker si je Žunkovič v zadnjem času nabavil novo obleko in kolo, ključek dela. Kakor prestrašeni kriki so zveneli udarci v noč. Zbuditi bi bili morali celo mrtve, toda ponoči ni bilo nikogar od nikoder. »Hiša in skedenj sta se dala rešiti, a hlevsko poslopje bi se lahko ubranilo, kpr ima streho iz opeke. Samo da bi prišla pom"" « Divje prasketanje in ropot sta povzročila, da je prenehal govoriti. Živo rdeč sii ie udaril iz hiše in razpršil dež žarečih isker po dvorišču. Zogljeneli strešni trami so se udrli. Tedaj je naposled pridrdrala prva bri-zgalna iz vasi in takoj nato iz sosedne vasi druga in tretja. V trenutku so bile cevi napeljane. Vodni curek je sikajoče padal po žareči opeki hlevske strehe. Zdaj šele, ko so se drugi lotili reševanja, je prišel Martin do tega, da se je oddahnil in se malo razgledal okoli sebe. Počasi se ie vsa vas zbrala pri pogorišču. Povečini so brez dela postaiali okoli ognja in ovirali reševalna dela. Takoj je opazil, da je v tesno zgneteni množici vladalo veliko splošno razburjenje. Moški in ženske so kričali vse križem. Na nekem mestu, kjer ie bila gneča največ-ia, ie posebno divje vrelo. »Kai pa ie? Kai hočejo ljudje7« je vprašal orihi.tevši h gneči. »Ernestina je tu in kriči in se joče. Rešila je le tisto, kar ima na sebi, vse drugo je zgorelo.« »Saj ima poslopji zavarovani in bo dobila zavarovalnino.« »Pravi, da ne bo niti polovica škode poravnana. Pa njena lastna nečakinja je zažgala. Za tako hudobno je nisem smatral!« (Dalje.) sumijo oblastva, da je Zunkovič v resnici izvršil tudi ostale tatvine. ♦ Vagon krompirja je kupil brez denarja. Pri kmetu Josipu Lahu v okolici Velike Nedelje se je pojavil možak, ki je izvohal, da ima Lah še precej krompirja v zalogi. Možak je kmeta pregovoril, da mu je prodal krompir. Kmet je odpeljal krompir na postajo, kjer ga je natovoril. Zmenila sta se, da bo krompir plačan nasledni dan. Vagon je bil odposlan, toda drugi dan je prišel možak ter dejal, da denarja še ni dobil in da bo že plačal. Toda kmet je čakal zaman 14 dni. Naposled je spoznal, da je nasedel sleparju, zato je zadevo prijavil oblastvom. • Hlapec vlomilec. Pri posestniku Antonu Zorku v Košakih je služil za hlapca ?lletni Alojz Šiško od Sv. Trojice v Slovenskih goricah. Ko je topem službo zapustil, je svojega prejšnjega gospodarja neko noč spet nenapovedano obiskal. Vlomil je skozi okno, na katerem je bil z drogom razširil železno omrežje. Odnesel je razno obleko in perilo. Še preden pa je utegnil plen razprodati, so ga aretirali. Te dni je stal Šiško pred sodniki mariborskega okrožnega sodišča in bil je obsojen na eno leto in šest mesecev robije. * Ni se dolgo veselil posrečenega slepar-stva. Pred dnevi je izvršil neznanec v Mariboru drzno sleparstvo. Najel si je sobo nri šivilji Mariji Savnikovi na Aleksandrovi cesti ter je prosil svojo gospodinjo, naj gre z njim na prejšno stanovanje v Melju po prtljago. Savnikova mu je ustregla, med potjo pa jo je povabil v gostilno, kjer je naročil vino. Nenadno pa se je spomnil, da ie ključe od prejšnega stanovanja pozabil pri Savnikovi. Prosil jo je, naj ga počaka nekai minut, da se vrne s ključi. Ko ga je Savnikova čakala, pa je nepridiprav stanovanje ^avni-kove čisto oplenil in okradel tudi njenega podnajemnika finančnega preglednika Cetin-skega. Plen mu je odnesel neki postrešček v dveh kovčegih na postajo, kjer je tujec sedel na ptujski vlak in se odpeljal. Zdaj je policija predrznega tatu izsledila Je to 30-letni bivši trgovski potnik Valter Hicke iz Gradca. Plen je v Ptuju razprodal. Dva detektiva mariborske policije sta ga spremila v Ptuj, kier so večji del pokradenih predmetov še dobili pri kupcih. * Štiri leta robije za nedovoljen spiov, ki je terjal življenje matere. Pred malim senatom v Mariboru se je zagovarjala lilletna Ma rija ,W611ejeva iz Maribora, ker je odpravila plod služkinji Pavli Šprahovi. Sprahova je zaradi tega začela krvaveti in je izdihnila. ,Wollejeva je prejela štiri leta robije in 4 lota izgube častnih pravic. Istočasno z ,W611e-jevo se je zagovarjala tudi Frančiška Laho-va s Pobrežja pri Mariboru, ki je šprahovo povedla k Wollejevi. Obsojena je bila na dva mesca zapora. , * Roparji odnesli blagajniku 140.000 dinarjev. Pred dnevi je bil izvršen v gozdu Brajkovičih blizu Kolašina v Črni gori roparski napad. Dva zakrinkana roparja sta s puškama v rokah ustavila na cesti Milorada Kozomaro, blagajnika gozdnega podjetja Ši-pada in ga prisilila, da jima je izročil 140 tisoč dinarjev, ki jih je imel pri sebi. Blagajnik je jezdil na konju, denar pa je imel pri sebi v torbi. Kozomara je imel tudi spremljevalca. Ker pa sta bila brez orožja, se nista mogla ubraniti razbojnikov. Sumijo, da sta napadalca dva odpuščena delavca podjetja Šipada. * Vlom v župnišče v Škocjanu pri Turjaku. V nedeljo med jutrno mašo je vdrl vlomilec v župnišču v Škocjanu pri Turjaku v sobo, kjer je bila blagajna posojilnice 'n cerkve. Vlomilec je odnesl 8000 din v tisočdinar-skih bankovcih iz posojilnične blagajne, ti-sočdinarski bankovec iz cerkvene blagajne, 120 din župnikovega denarja, en samokres s 60 patroni, srebrno uro z ovratno verižico. Cerkvenega drobiža ni odnesel, dasi ga je videl. Prav tako ne cerkvenih posod, ki so bile istotam v sobi. Orožniki so začeli zasledovati vlomilca. * Rekruti, rezervisti in njih starši, pozor! Z nestrokovnjaško izvršeno prošnjo sta izgubljena čas in denar Zato ne nasedajte vsakomur s tako važno zadevo. Obrnite se le na koncesionirano in strokovno preizkušeno pisarno kapetana Franca Fcra (Ljubljana, Maistrova ulica 14) ki vam rove, ali je prošnja sploh izvedljiva ali ne. Če je izvedliiva, vam za malenkosten znesek vloži prošnio in uredi zadevo. Ne zamujajte časa ;n hitite z zadevo! Za odgovor priložite znamko za 6 dinarjev. * Dvajsetletnih v oblasti slaboumne matere in babice. Veliko žaloigro so odkrili nedavno v Livadičevi ulici v Zagrebu. Tam so stanov?li v podpritličnem stanovanju upokojeni železničar Anton Šporčič, njegova '.ena, hčerka Josipina, poročena Locky, in .losipi" nin 20-letni sin V1ad:nvr. Locky, češko.^ova- EMIUO SALGARI »Če priznate, bom dosegel, da vas bodo pomilostili!« »Nikoli!« »Nesrečnik, sestro imate, ki bi jo radi še kdaj videli!« Polkovnikov obraz se je zmračil. Potem se je zamislil. Da bo pomiloščen... Da bo videl spet sestro... Da -bo lahko zapustil ta pekel in se vrnil v domovino... O, kako bi bilo to lepo!. .. Toda za kakšno ceno bi moral to kupiti? Namesto njega bi prišli drugi, njegovi najboljši prijatelji, njegovi tovariši, in umirali v sibirskih rudnikih! Ne, tega polkovnik Vasiljev ni bil zmožen. »Nikoli,« je dejal s poslednjim naporom. »Ubijete me lahko, toda izdal ne bom nikogar!« Potem je bilo njegovega odpora konec. Glava mu je omahnila na preprogo. Policijski predstojnik ga je mračno pogledal. Potem se mu je zjasnilo čelo. Zmajal je z glavo in zamrmral: »Čemu bi ga še dalje mučil? Takšni ljudje se ne uklonijo. Prej se dajo ubiti, kakor da bi koga izdali. In njegov tovariš? Ali bo tudi on rajši umrl kakor priznal? Kdo ve?« Stopil je k študentu, ki je tudi ležal na tleh. »Dobil bož vode in vse kar boš hotel, samo svoje tovariše izdaj!« Ivanov pogled je visel kakor pribit na steklenicah vode in na sočnih sadežih, ki jih je bilo vse polno na mizi. Potem pa se je pokazal zaničljiv nasmešek na njegovih ustnicah. Odločno je odkimal. »Potem boš umrl!« Študent je skomignil z rameni in rekel: »Ubijte me!« »Govori vendar!« »Ne!« Policijski šef ni bil prav nič užaljen zaradi rezkega odgovora mladega jetnika. Nasprotno, nekaj kakor zadovoljnost se je pokazalo na njegovem obrazu »Rus je Poljaka vreden,« je dejal svojima uradnikoma. »Naj se policija v Petrogradu ali v Moskvi ukvarja z iskanjem njunih tovarišev. Jaz sem storil vse, kar sem mogel!« Vprašal je enega svojih nadzornikov: »Kje pa je zdaj karavana kaznjencev?« Sel, ki je včeraj prišel, mi je rekel, da so prišli do Kamičenka.« »Odvedite ujetnika nazaj v celico in jima dajte jedi in pijače! Jutri zjutraj >naj odideta, da se čimprej pridružita veliki karavani!« »In verige?« »Med potjo jih bosta dobila. Pazite pa, da bosta dobro zastražena. Takšne vrste ljudje so nevarni. Videli smo, kako odločna sta!« ] Ski državljan, je že pred leti zapustil ženo ta sina. Pred dvema mescema je nenadno uro" stari Anton Šporčič. Po pogrebu sta se maji in hči le redkokdaj pokazali na ulici. njuno obnašanje je bilo prav čudno. Najbolj pa je sosede zanimalo, kje je mladi Vlad* mir, ki se od dedove smrti ni več prikazal S stanovanja. Ljudje so marsikaj ugibali o nj® govi usodi. Naposled se je sam hišni lastni« mizar Josip Sviben odločil, da razkrije VkJI dSmirovo usodo. Te dni se je skrivnost poj a« nila. Mladeničeva mati in stara mati, katerfc ma se je obema omračil um, sta pred mes^ cem zaklenili Vladimira v stanovanje ln gg držali kot ujetnika ves čas, da je čisto osla)* bel. Ko je bil o njegovi usodi obveščan nje* gov stric, je bila poklicana reševalna postaji Reševalci pa so naleteli na hud odpor žentK ki sta se zabarikadirali v stanovanje. Ven&Jl so ju kmalu zmagali in ju odvedli na opažaj valnico. Vladimira so prepeljali v bolnišnic^ kjer mu bodo rešili življenje. * Strela je zažgala gospodarsko poslopje* V nedeljo zvečer je nad Komendo nastaftu nevihta. Med bliskom in gromom je udarila! ftrela v gospodarsko poslopje posestnika Laha Franca na Klancu. Poslopje je pogorelo* do tal. Na kraj požara so prihiteli domača gasilci in preprečili, da se požar ni razširili še na druga poslopja. fl M»:;.<£3!aS Pl re km um Mssda i*m s točo v Parskttiisrjii Murska Sobota, junij« Po vrečsrn dnevu se je v nedeljo proti ve-čeru naenkrat začelo močno oblačiti in v po« nedeljek zgodaj zjutraj nas je že obiskala ploha Vse dopoldne nato so se oblaki podili op nebu in opoldne je postalo nebo čistcjl temno. Kmalu zatem se je zaslišalo na se« verezanadu grmenje. Nastala je huda nevih* ta z bliskom in gromom ter se pomikala pKM,; ti madžarski meji. Med nevihto je divjald huda bur^a in padala je tudi toča. V okolici Murske Sobote je žito precej zbito. Stebelca,' rži rpe; in ipčmenu so zlomljena. Lel Peto poglavje V STEPI Ob zori naslednjega dne je majhen voz, kj je imel vprežene tri konje, dirjal skozi me-< sto. Namenjen je bil v belo se lesketajoče! stepo, ki se je širila pod obzorjem. Spremljalo ga je osem kozakov, ki so iezdili naj majhnih konjih. i Vozovi, ki jih uporabljajo v Sibiriji, sa kaj preprosto graieni. Prav za prav so samo velik smrekov zaboj s štirimi kolesi in S streho iz kože. Nikakšnih vzmeti nimajo in tako se čuti vsak kamen na cesti. Potniki, ki se v takem vozu peljejo, imajo kmrlu otrple ude. Voz, ki fe dirjal po slabo tlakovani cesti skozi Toboisk, je vozil orjaški kočijaž. Oblo« čen je bil v kožuh, ki ga je varoval pred hudim mrazom, na g^vi pa je imel velika kučmo iz volčjega krzna. Za njim sta sedela oba ujetnika tako stisnjena, da sta se komaj lahko ganila. Toda bila sta mirna in prav nič se nista upirala, saj bi bilo tudi nemogoče, ker so ju do zob oboroženi kozaki strogo nadzorovali. Zamišljeno sta gledala po hišah na desni in levi, ki so hitele mimo njiju in opazovala redke pešce, ki so gazili po visokem, komaj zapadlem snegu. Mali kosmati konji so dirkali, ker so neprestano čutili udarce z bičem na hrbtu. V! nekaj minutah so že prišli do Vzhodnih vrat. Mimo zadnjih straž so potem oddirjali v ne" skončno, zasneženo stepo. t Vladimirka, ta velika cesta, ki so jo zgraH dili sibirski izgnanci, teče od Jekaterinosla-.va do zadnjih meja ogromnega I 5W oves ie manj trpel. Tudi druge poljske rastline so prizadete. V Murski Soboti je voda niže ležeče ceste preplavila in je bil vsak promet nemogoč. Pri nekaterih hišah je voda vdrla v kleti. Prekmurski sezonski delavci za Nemčijo. Te dni je šla majhna skupina sezonskih delavcev iz Prekmurja v Nemčijo. V skupini so bile pretežno ženske. Najavljeno je še nekaj manjših skupin. Lansko število sezonskih delavcev letos gotovo ne bo doseženo, kajti lani je šlo na delo v Nemčijo okoli 12.000 naših delavcev. Pismo iz Kamendina. Prekmurski sezonski delavci nam pišejo: Na ekonomiji Ka-mendinu pri Novem Sadu nas je zaposljeno 115 sezonskih delavcev in delavk, samih takih, ki nismo silili iz naše domovine v tuje kraje, posebno ne v takih prilikah, kakor so zdaj. Zaslužek je skromen, sicer pa nam gre dobro. Delamo pod vodstvom g. Farteka Franca iz Kuzme pri Gornji Lendavi. Tu je iz tako zvane Goričke skoro iz vsake vasi nekdo. Med seboj živimo v najlepšem miru po svojih slovenskih običajih. Pozdravljamo vse Slovence, posebno Prekmurce: delovodja Fartek Franc iz Kuzme, namestnik Bokan Franc iz Doliča, Balek Aleksander iz Nera-dnovcev in ostali Prekmurci. Dva kmeta žrtvi strele. Nedavno je divjala severno od Murske Sobote huda nevihta, med katero je silno treskalo in je strela v Markišavcih ubila kmeta Flisarja, ki se je med nevihto vračal s polja in nosil na ramenih motiko. Sele drugi dan se je izvedelo za enako smrt kmeta Kološe iz Gorice. Ko je namreč hčerka zjutraj opazila, da očeta še ni doma, ga je šla iskat v Kupšince, kjer imajo agrarno zemljo. Vsega ožganega in z raztrgano nogo ga je našla na njivi. Ženski vestnik Kako si ohraniš lase Ženske kakor moški se boje pleše in zato posvečajo lasem čimvečjo skrb. Lasje so zdaj premastni, zdaj prevlažni. Če si lase prevečkrat umivaš, postanejo krhki in se lomijo. Mastne lase smeš le enkrat na teden umiti, in še to je za nekatere ljudi Vzporedno z njo hite brzojavni drogovi, ki vežejo najrazličnejša sibirska mesta med seboj. Le časih se je videla kje skupina dreves. Čeprav se je zima komaj začela, je bila stepa že globoko zasnežena. Mimogrede so časih na velike daljave videli iz brun zgrajeno točo. Prebivalci teh hiš so radovedno opazovali hiteče kozake in oba jetnika. Drevesa, koče in ljudje, vse to je kmalu izginilo. Pred ujetnikoma se je zdaj širila še nepregledna stepa, visoka stepska trava, kjer se je lahko skril jezdec s konjem vred, je ponekod silila še iz snega. Nešteta ogromna zamrzla močvirja so se širila na levi in desni ob Vladimirki. Nad njimi so letele divje gosi, kljunaši, divji galebi in pelikani. Njihovo presunljivo kričanje je čudno zvenelo v tišini. Vsa pokrajina, ki je med Irtišem in južnim Obom ter proti Omsku na severu, je enaka. Vsa je travnata puščava, le časih se lesketajo sredi nje bele breze in grmovje. In povsod močvirja. Tu se zbira vsa voda, ki je reke ne morejo sprejeti v svoje struge. Vsa ilovnata pokrajina je ravna, brez najmanjših vzpeto-sti, toda zelo težavno je hoditi po njej. Čez njo vodi ena sama oot, časih zibajoča se na splavih — Vladimirka. Poleti je sploh bivanje v tej pokrajini skoraj nemogoče. Milijoni komarjev preže v tej nezdravi pokrajini. Vržejo se na ljudi in konje. Kdor mora vendar potovati tu, si mora dati čez glavo krinko, na roke pa debele rokavice iz pletene žime. In vendar prebivajo v tej pokrajini ljudje: Samojedi in Kirgizi. Morajo pa ves dan kuriti ogenj in stati neprestano okoli stebrov dima. Le tako more- I preveč. Nekaterim lasem, pred vsem črnim, je že preveč, če jih večkrat umiješ kakor samo enkrat na mesec. Najboljše je, če si umiješ lase le enkrat na mesec. Za umivanje las rabi mehko ali prekuhano vodo, in sicer mlačno, zraven pa precej mastno milo, ki ne razjeda, takšno na primer, ki ga brez škode rabiš tudi za umivanje obraza. Ali se dobro peni, je postranska reč, ker je glavno le to, da si lase dobro odrgneš. Dalje kakor dve minuti si las ne drgni z milom. Ko si z milom opravila, oplakni lase z mlačno prekuhano vodo, in sicer večkrat in z obilo vode. Nazadnje si jih lahko oplakneš tudi še z mrzlo vodo Potlej lase čim prej posuši. Najprej jih krepko obriši z brisačo in nato sedi k peči, kar velja zlasti za zimski čas, ali pa k oknu na solnce, če je poleti. Na prepihu si las ne suši. Pri umivanju je bistveno, da si vselej potem nadrgneš kožo na glavi z nekoliko količino olja, zakaj najvažnejša je masaža (drgnjenje^ kože na glavi. Potem lasje hitreje rasejo. Škarje kodral-ke so škodljive: od njih postanejo lasje krh- j ki in naglo osive. Kože na glavi ne smeš pri umivanju praskati z nohti, da ne zastrupiš krvi in da si ne nakoplješ kakšne okužitve. Tudi pri česanju z glavnikom moraš paziti, da se ne ora-skaš. Glavnik mora biti iz roževine, kosti ali lesa, ton in redkozob. Jekleni in celuloidni glavniki niso priporočljivi. Glavniku je glavna naloga lase razdeliti, vse drugo naj opravi ščetka. Drgnjenje s ščetko podeli lasem lesk, obenem pa se v koži enakomerno porazdeli kri. Vlaga se da odpraviti iz stanovanja Mnogo gospodinj toži, da je pri njih doma vlažno in da nobeno sredstvo ne pomaga. Toda za vlažna stanovanja so zdravila, in učinkovita po vrhu. Če zračenje ne pomaga, potem ti svetujemo tole: Postavi v sobo posodo v negašenim apnom. Apno vpija vlago in se veže z njo. Kadar začne apno razpadati, ga moraš nadomestiti z novim negašenim apnom. To delaš tako dolgo, dokler tudi negašeno apno nič več ne vpija vode. Ko si tako začasno pregnala vlago. | si pripraviš raztopino petih litrov vode in pol I kile maznega mila. in z njo prepleskaš stene ' jo braniti sebe in svoje številne črede pred usodnimi piki krvoločnih žuželk. Pozimi pa je potovanje po tej stepi dosti lažje. Močvirja zamrznejo. Komarjev ni več. Vozovi ali sani lahko celo zapuste vladimir-ko in si skrajšajo pot na zamrzlih močvirjih. Oba kaznjenca sta z zanimanjem opazovala pot po tej zasneženi pokrajini. Vdala sta se v usodo in nista več premišljevala. »Kakšna bogastva bi bilo mogoče tu pridobiti. če bi ruska vlada storila vse potrebno,« je po dolgem molku deial polkovnik. »Če bi izsušili močvirja, bi lahko tu, v tej plodni zemlji sezidali nešteto naselbin. Sibirija bi lahko redila najmanj petdeset milijonov ljudi.« »Toda severna Sibirija je baje nekaj strašnega,« mu je segel Ivan v besedo. »Sami borovci in topoli. Samojedi in Ostijaki žive tam zelo bedno.« »Nikakor ne. Če jim zemljišče ničesar ne prinaša, jim prinašajo ribe in divjačina. Spretni lovci in ribiči so. Trgovci jim drago plačujejo dragoceno krzno. Kože najlepših vider so po pet sto rublje v.« »Kaj pa srednja in južna Sibirija?« »Le malo ljudi prebiva tam, ker se pač ne brigajo za poljedelstvo. Samo prebivalstvo se pa ukvarja z živinorejo, lovom in rudarstvom.« »V Sibiriji je dosti rudnikov?« »Da, bakrovi, zlati, srebrni in železni rudniki so ponekod neizčrpni. Celo smaragde kopljejo tam. Delavci "pa so po večini kaznjenci. Praviio, da zasluži vlada od njih do štirideset milijonov rubljev na leto.« »In koliko izgnancev bo v Sibiriji?« V dveh dneh se posuše. Nato vzameš spet pet litrov vode in raztopiš v njej 50 gramov galuna. S to raztopino prebeliš stene. Ta zaščitna plast drži več mesecev. Če pa izvira vlaga v stanovanju od talne vode, moraš poklicati zidarja, takšnega seveda, ki razume, kako se je treba otresti vlage. Za kuhinjo Telečji zrezki s sirom. Majhne,tanko zre-zane telečje zrezke natri s soljo in poprom. Potem jih položi na krožnik, kjer imaš pripravljeno topljeno maslo in v njem dobro nastrgan sir. Nato zrezke potegni skozi to tekoče testo in speci v sredno vroči masti. Še vroče daj na mizo. Praktični nasveti Krema za negovanje kože. Zelo dobro kremo proti razpokanju kože si lahko napraviS sama iz 50 gramov linolina, 10 gramov glicerina in dveh gramov perujskega balzama (dobiš v drogeriji). Po umivanju se vselej namaži s to kremo po obrazu in rokah, potem si pa kožo s krpo otri. Za zaprtje je dobro laneno seme. Najprej izplakneš skodelico z vrelo vodo, da se dobro segreje, nato pa vsuješ vanjo žlico iane-nega semena in nanj toliko vrele vode, da seme pokrije. Skodelico nato trdno pokriješ; čez kakih deset minut se seme že toliko omehča, da ga lahko ješ. Še bolje ti tekne, če na ta način omehčano seme zmešaš z jabolčno ali češpljevo čežano. To ješ zvečer, preden greš spat. Ne jej prehlastno, temveč dobro prežveči. Oteklina v zobeh. Iz raznih vzrokov, predvsem pa zaradi gnitja zoba se časih vname kožica na korenini zoba, ki se začne gnojiti. Če se gnoj izlije v ustno duplino, mine nesreča navadno brez posledic, sicer pa nastopijo hude bolečine, mrzlica in vročina. Če se gnoj izlije v ustno duplino, je tudi še mogoče zob rešiti in oteklino na korenini ozdraviti, da se več ne ponovi. Vendar pa tako zdravljenje tako dolgo traja, da je skoro boljše zob iz-dreti. Bolečine omilijo mrzli obkladki na obrazu, vroče kopeli nog in zavijanje v mokro rjuho. SAMOOBRAMBA Pismo učiteljici: »Draga gospodična! Nagega Jakca ne smete tepsti, ker je tako ne-ž^n in tega ni navaipn. Doma ga nikoli ne •""»ni razen v samoobrambi « »Računajo, da jih je najmanj tri sto tisoč. Poljski unori in nihilizem so poskrbeli, da se je to število še povečalo.« »Ali misli morda vlada naseliti Sibirijo s kaznjenci.« »To je bil njen namen, pa ga ne bo lahko izvesti, ker terja trdo delo v rudnikih poleg pomanjkanja in drugih težav veliko žrtev med obsojenci. ČeDrav so v zadniem stoletju vsako leto poslali toliko nesrečnikov tia, se število prebivalcev komaj kaj poveča. Štirje miliioni — kaj pomeni to na ozemliu, ki ima več kakor dvanajst miliionov kvadratnih kilometrov? Tretjina Azije!« Med takšnimi pogovori je hitel voz z ujetnikoma čez zasneženo pokrajino, ki se je lesketala v milijonih kristalov. Konjiči niso obstali niti za trenutek. Srednji, ki je imel za vratom zvonec, je dirjal naprej, stranska dva pa sta mu morala slediti in sta se časih obrnila k vozniku, kakor bi bila pričakovala njegovih ukazov. Jezdeci, ki so jezdili zadaj, niso izpustili niti za trenutek voza izpred oči. Kozaki, ki so spretni jezdeci, so izoodbadali svoie konjiče, časih so kričaii nanje, in metali kvišku svoja dolga kopja, da so jih potem v diru spet lovili. Po šestih urah vožnje so se okoli poldneva ustavili pri majhnem gozdiču ob robu velikega, že zaledenelega močvirja. Konjem, ki jih je čakala še dolga.pot, so morali privoščiti nekaj počitka. Živali so dobile na pol zamr-zlo travo, ki je rasla ob robu ceste. Ujetnikom so dali dva suha hlebca kruha in nekaj nasoljene ribe. Kozaki so legli v sneg kakor beli medvedi. Žvečili so svoje skromno kosi- Nove zanimivosti iz rastlinskega sveta Nedavno je prispela z Nizozemskega vest, da se je nekemu vrtnarju posrečilo vzgojiti modro rožo, ki so jo krstili za »Lady Coven-tiy«. Popek te rože ima rdečo osnovno barvo z modrimi žilami. Čim bolj se cvet odpira, tem bolj moder postaja, dokler nazadnje rdeča barva povsem ne izgine. Iz Atlika v ameriški državi New Yorku je pa prispela vest, ki še bolj preseneča. Tam je vrtnar Edvard Stroh uresničil sen vseh prijateljev rož: posrečilo se mu je namreč vzgojiti rožo brez trnja. Eden izmed njegovih rožnih grmov po naključju ni imel trnja in vrtnarju se je posrečilo razmnožiti to vrsto na 3000 grmov. Vedno nove skrivnosti odkrivajo prirodo-slovci. Tako se jim je na primer posrečilo ugotoviti, da rastline trpe podobno kakor živali in da imajo nekatere celo vročico. Sok narcise se pomladi ogreje včasih celo za 9 stopinj nad toploto zraka v okolici. Prav tako so ugotovili že večkrat, da imajo rožni grmi, če jih stalno oblegajo večje množice ljudi, na primer na vrtnarskih razstavah, znatno zvišano toplino. Tako zdaj že lahko govorimo o pomladni vročici cvetlic, odnosno o vročici zaradi utrujenosti. Zelo so zanimivi tudi poizkusi, ki jih je napravil ameriški rastlinoslovec Enoch Kar-rer. Izpostavil je namreč rastoče cvetlice umetni razsvetljavi raznih barv. Ugotovil je, da se cvetovi pri rdeči razsvetljavi odvračajo drug od drugega, osvetljeni z modro svetlobo pa se sklanjajo drug k drugemu. Nadalje je ugotovil, da dobe rastline pri modri svetlobi nenavadno dolge korenine, pri oranžni svetlobi pa se korenine skrajšujejo. Pri modrozeleni svetlobi dobivajo rastline rumenkasto barvo, pri oranžni pa posebno krasno zeleno. GRABŠINSKI BREG. Novoustanovljena gasilska četa na Grabšinskem bregu vabi prijatelje gasilstva in ljubitelje Slovenskih goric na veliko tombolo, ki bo na oraznik sv Petra in Pavla 29. t m. ob 15. pri predsedni- lo in pili vodko. Polkovnik in študent seveda pijače nista dobila. Okoli dveh so spet nadaljevali pot. Spet so drveli mimo močvirij brez konca in šele proti večeru so prišli v majhen trg. Šesto poglavje ROMAR Trg, kjer so obstali, je bil postaja za karavane obsojencev, ki so jih vodili iz Tobol-ska v Omsk, potem v Tomsk in naposled v Irkutsk. Kakšnih petdeset lesenih hiš, ki jih imenujejo »iste«, je stalo ob cesti. V njih je prebivalo okoli sto petdeset ljudi, po večini tatarskih Kalmikov, ki imajo izrazito mongolske obraze. Ti ljudje so srednje postave, krepki, z naprej štrlečimi čeljustmi, povešeni-mi očmi, ploščatimi nosovi in debelimi, mesnatimi ustnicami. To pleme prebiva tudi v južnem delu stepe. Ljudje so pošteni, pridni in gostoljubni. Največ se ukvarjajo z živinorejo in vladi ne delajo velikih težav. Poleg lesenih hiš je bila v trgu tudi velika jetnišnica, ki je služila ujetnikom za počivališče. Tu je voznik obstal. Kozaki so pregnali oba ujetnika z veza in ju s silo odvedli v široko sobano z zamreženimi okni in velikimi lesenim ležiščem, ki je zavzemalo večji del tal. Tla so bila pokrita s črnim blatom, ki je neznosno smrdelo. »Hotel za izgnance,« je rekel Sergej tiho. »Tole?« se je Ivan zgrozil. Voz ga je tako pretresel, da je komaj stal. »Saj je slabše kakor v svinjskem hlevu. Golazen naju bo požrla.« ku g. Šeku Avgustu na Grabšinskem bregu. To je v središču Slovenskih goric na' meji ptujskega in ljutomerskega sreza, kjer je križišče cest, ki držijo v Ptuj, Ormož, Ljutomer, Gor. Radgono in v Maribor. Tombola ima 16 glavnih in nad 400 manjših dobitkov. — Gomila je najvišji vrh in obenem najlepši hribček Slov. goric. S hriba je krasen razgled daleč na okoli. Gomila je od Grabšin-skega brega oddaljena le dobrih deset minut. Ob lepih poletnih dnevih tu večkrat opazujemo izletnike, ki so prav zadovoljni z lepim razgledom. Ljubitelji Slovenskih goric lahko združijo izlet na Gomilo z obiskom tombole. GRADAC. (Smrtna kosa). Umrla je v Gra-dacu pri Črnomlju bivša posestnica in ko-njačica v Škofji Loki ga. Wascheva Marija v starosti 80 let. Bila je dobra žena. Marsikdo se bo razsolzil, ko bo izvedel za njeno smrt. Naj v miru počiva! X Kako preživijo Američanke svoje življenje. Neki ameriški podatki ugotavljajo, da žive ameriške ženske povprečno 75 let. Omožijo se okoli svojega 26. leta, rode po enega otroka, ki tehta 550 kg, same pa tehtajo povprečno 60 kg, visoke so 172 cm, gredo po tridesetkrat na leto v kino, prespi j o 26 let svojega življenja, osem let se bavijo z gospodinjskimi posli in 26tisočkrat si umijejo zobe. MEHKI MOŽGANI Snubec: »Gospod ravnatelj, vašo hčer ljubim. Omehčajte svoje srce in dajte mi jo za ženo!« Ravnatelj: »Dragi moj, pri meni ne vlada srce, temveč možgani!« Snubec: »Kdaj pa bi potem smel računati z omehčanjem vaših možganov, gospod rav-telj?« i Kitajska kuhinja Kitajci kuhajo vse jedi Sirove uživajo le mlade bele miši, pomočene v medu Kuhajo celo vodo za pitje in pijejo le toplo pijačo, če le mogoče čaj. Kako zelo cenijo Kitajci kuharsko umetnost, nam kaže tudi to, da je cesarski kuhar Jieh Ja, ki je živel okrog 1 260 pred Kristusom, spadal med najodličnejše može države in je imel mnogo častnih naslovov samo zaradi tega, ker ie znal pripravljati v resnici kraljevska jedila. Kakor drugi narodi imajo tudi Kitajci svoja priljubljena jedila. To so razna kačia jedila, ki jih pripravljalo navadno kot omake obložene s koščki kač Ena izmed na?bolj priljubljenih jedil Kitajcev ie tako zvana omaka iz sto kokoši.'Recept je približno' takšen: Večje število kokoši (po pred>->-'su iih mora biti natančno 100) je treba kuhati več ur tako, da meso da od sebe vse svoje sokove in da se obseg tekočine s kuHaniem zmanjša toliko, da zadostuje za približno pet oseb. Potem je treba dodati omaki dušenega gada, povsem očiščenega tudi na^rrb-nejših kosti. Niegovo meso se km«lu razkuha in se spremeni v nekakšno kašo Nato ie 're-ba ied odstaviti z ogpia. da s° ohladi Šele ohlajeno omako ie treba dati na mizo. Toda vsakemu se ne posreči pripraviti to jedilo, zato mora biti pravi kuharski mojster. Prava nesreča bi že bila, če bi v gadu ostala ko-ščica, ki bi pripomogla sladokuscu na oni svet. Priljubljena kitajska jed so dalje šape tibetanskih medvedov. Zelo znana jed so kobilice, zlasti na jugu, da ne govorimo o gov-njačih, ki jih jedo predvsem ubožni ljudje, aii o plavutih morskega psa, ki jih lahko dobite v vseh kitaiskih restavracijah. Nič nenavadnega ni jedilni list ki ie kar podoben kn^žici, saj obsega do 280 jedil. Tujci, ki prihaiajo na Kitajsko, pa navadno obiskuiejo gostilne, kjer jim gostilničar postreže z jedrni, ki ustrezajo njihovemu okusu. Tako lahko dobe vselei tako zvano pekinško gos Nezaupljivim liudem je seveda težavno jesti jedi ki iih niso vajeni. Čudnih kitaiskih jedi večina tujcev navadno ne izbira že zato. ker so zelo dras?e in ker jih je treba nripraviti po naročilu Tako na primer velia kosilo za pet os°b. h kateremu spada ju^a iz kač naimani 9000 dinarjev T''sti, ki Kitaic^ dobro poznajo, trdijo, da ie nesmiselna trd;tev, da Kitaici jedo vse. ........... iim ara— »Morali se boste tega navaditi. draa si ga sam pridela, odnosno vzgoji. Po slabih letinah se na Kitajskem znatno fcmanjša število psov, pač zaradi tega, ker jih 1 Prihajanje Evropcev v druge dele sveta je | prineslo mnogim divjim narodom le pogubo. Preprosti narodi se niso mogli prilagoditi no-.Vi kulturi in niso bili dovolj odporni proti boleznim, prinešenim iz Evrope. Pogosto so toa tudi začeli izumirati, ker so bili pregnani jir manj rodovidne kraje. Tako so izumrli Indijanci na Antilskih otokih, Azteki v Mehiki, Inki v Peruju, Tasmanci na otoku Tasmani-[ji in drugi. Podobna usoda čaka še nekatere Idruge narode, ki izumirajo tako rekoč pred friašimi očmi. Podobnemu koncu se bližajo domačini na totokih Tihega morja. Tako je na primer na I Havajskih otokih, kjer se je razvila pomembna prvotna kultura, nazadovalo število čistokrvnih domačinov od 200.000 na 40.000 (To, kar dandanes prodajajo za izdelke Ha- J'ajcev, izvira po večini od priseljencev ali e pa izdelano v Ameriki. V Severni Ameriki izumirajo počasi Indi-fenci. Ti Indijanci so se pečali prvotno z lo-(vom na bizone. Njihovi boji z belim človekom, ki jih je izganjal s prerij, so dobro zna-jai. Ko so bile črede bizonov iztrebljene, so grišli Indijanci v veliko bedo in zdaj živo-fiarijo samo še v določenih jim krajih. Čeprav so jim naposled priznali vse državljanske pravice, vendar se ne morejo čisto prilagoditi evropskemu življenju. Izmed 300.000, Si jih Se živi, se le redki Indijanci uveljavljalo kot redni državljani. Mnogo bolje se pa Srže Indijanci v Kanadi in na Aljaski, kjer lahko žive po prvotnem načinu. Prehranju- ljudje pojedo, prav tako kakor mačke, miši in celo podgane. V glavnem se z njimi preživljajo najsiromašnejši ljudje, toda tudi bogatini se ne odvračajo s studom od takšnih jedi, temveč jih imajo na svojih jedilnih listih kot posebne slaščice. Če že jedo pse, mora biti pes posebne pasme. Tako je posebno priljubljen pes neke kitajske pasme, ki je baje posebno okusen, če ga krmijo dalje časa z izbrano hrano. Tega psa so baje vzgojili s križanjem lisice s samojedskim severnim psom. Razlikujejo tri vrste te pasme, ki jim Kitajci pravijo »čav«: črne, rjavkaste in bele, zahteva pa je, da morajo imeti psi vseh teh treh vrst črne gobce. Par psov te pasme imajo za stražo v italijanskem konzulatu v Sanghaju. Siromaki jedo vse vrste miši od poljskih miši do podgan. Bogatinom prijajo le bele miši, ki so zre j ene po predpisanih pravilih. Strupenih reči Kitajci ne jedo, kar je pač razumljivo, ker bi se zastrupili, vendar pa jih uživajo kot zdravilo, odnosno kot protistrupe v nekaterih jedilih. Tako na primer pripravljajo kačje meso, pomešano z mesom strupenih in nestrupenih kač. jejo se predvsem z lovom na kopnem in ribolovom. Poglejmo naprej v Avstralijo. Ko je bila odkrita avstralska celina, je živelo tam okrog 150.000 domačinov. Zdaj jih je le še 50 do 60.000 in pregnani so v puste pokrajine severne in srednje Avstralije. Na otokih Novega Zelanda so prejšnje čase živeli povsod Maori, ki so se tja preselili v 13. ali 14. sto- V vseh državah se opozarjajo ljudje, naj zdaj v vojnem času molčijo ali vsaj pazijo, da jih nihče ne posluša. Umetnost vohunov je od nekdaj zelo premetena in vohunstvo more prevariti celo protivohunstvo, to je tiste ljudi in urade, ki jih ima vsaka država, da onemogoča delovanje vohunov. Od pravih vohunov je treba ločiti navadne prisluškovalce, ki so samo v službi vohunov in dobivajo od njih nagrade. To so ljudje, ki sami ne vedo, kolik pomen imaio obvestila, katera zbirajo, vedo pa seveda, da služijo vohunom. Prisluškovalci enostavno poslušajo, kaj ljudje govorijo, in poizvedujejo od ljudi, kar morejo izvedeti, in to dona-šajo vohunom, ki sede v svojih uradih ali letju s Samojskih otokov. Ustvarili so svojo posebno kulturo. Znane so njih rezbarija in biserni okraski. Orodje so izdelovali le iz kamna ali školjk, Njihovi poglavarji so bili znani po svojem umetniško izvršenem tetoviranju. Maori so bili zelo bojeviti in Angleži so si jih komaj podvrgli. Zdaj je maor-ska kultura v nazadovanju. Na južnem otoku so Maori že skoro povsem izumrli; drže se le na severnem, a so tudi že tam izumirajoča manjšina. Kmalu bodo izumrli prebivalci Ognjene zemlje v najjužnejšem delu Južne Amerike. Vedno so se morali trdo boriti za življenje s sirovo naravo in nikdar niso razvili posebne kulture. Začeli so nazadovati v prejšnjem stoletju, in sicer tako zelo, da jih je od ja-manskega plemena, ki je štelo 1. 1862. 3000 ljudi, ostalo le 25. Ko bodo izumrli domačini Ognjene zemlje, bodo z njimi izumrli tudi najjužnejši človeški prebivalci. O črncih v Afriki pa lahko rečemo, da kažejo izredno življenjsko silo in prilagodljivost. Čeprav so bili in so še vedno ostali v zvezah z Evropci, ne trpe zaradi tega posebno ter so še vedno glavni prebivalci Afrike, kar bo ostalo odločilno v bodočnosti. Žalostna izjema je le pleme Krovakov, ki so pregnani v najslabše dele pri Kalaharijski puščavi v Južni Afriki. To je bilo nekoč pleme izvrstnih lovcev, ki so živeli prvotno v Severni Afriki; Zanimiv spomin na njihovo nekdanjo kulturo so slikč na skalah, predstavljajoče razne prizore iz lovskega življenja. V Aziji izumirata v naši dobi dva naroda, kar pa ni neposredna posledica škodljivega vpliva evropske prosvetljenosti. Predvsem so to Vedi, eden najpreprostejših narodov na svetu, ki živi v gorskih gozdovih otoka Cey-lona. Razen loka in puščic za lov in palice za izkopavanje užitnih korenin, ne poznajo nobenega orodja in ne orožja, če izvzamemo še leseno pripravo, s katero si delajo ogenj. Obleke ne nosijo skoro nobene, ob slabem vremenu in ponoči se pa zatekajo le pod streho iz vejevja ali v skalno duplino. S sosednimi plemeni trgujejo, drugih stikov pa z njimi nimajo Pa niti ne trgujejo ne z njimi neposredno. Svoj lovski plen polagajo na določene kraje, kamor prihajajo ponj njihovi sosedje ter jim tam puščajo v plačilo drugo blago. Vedov je tako malo, da so jih učenjaki nekolikokrat že razglasili za izumrle. Drugi izumirajoči azijski narod so Aini, ki so živeli prvotno na vsem Japonskem, zdaj so pa potisnjeni le v najsevernejše dele Japonske, na otok Jeso, Sahalin in delno na Kurilske otoke. Je jih še okrog 20.000. To je zelo zanimiv narod. Moški se razlikujejo od Japoncev po velikih bradah. Njihove rezba-rije in okraski na oblekah kažejo precej visoko stopnjo umetnosti. Aini stanujejo poleti v kočah, pletenih iz trstja, pozimi pa v hišah, narejenih iz blata. Glavno delo mož je ribolov in lov na medvede. Medvedi imajo tudi velik pomen v njihovi veri. Poseben običaj pri Ainih je, da ostane nevesta tudi po poroki, dokler ne rodi, pri svojih starših. Japonci imajo primešane precej ainske krvi, kar se kaže tudi v tem, da imajo nekateri goste in dolge brade. stanovanjih. Vohuni morajo potem presoditi, ali so obvestila, ki jih dobivajo, pravilna ali ne, ali so zanesljiva ali dvomljiva, ali pa mogoče kar zlagana in pretirana, da razni zli-kovci izvabijo od vohunov denar. Le zanesljive in važne vesti izročajo vohuni tajni policiji države, od katere so najeti v ta namen. Včasih so med vohuni zelo ugledni ljudje, ki so v visokih službah in se gibljejo v odlični družbi, ne da bi kdo le slutil, da so vohuni. Danes delujejo vohuni s silno premetenimi sredstvi. Vodja angleške tajne policije Thomas Aston je zbral nekaj primerov pretkanega vohunstva iz zadnje svetovne vojne in jih zapisal v kniižici. Naj navedemo nekaj primerov iz te knjižice: Muha, k! je dvakrat hitrejša od letal Narodopisni muzej v Zedinjenih državah Be je pečal z merjenjem hitrosti raznih živali. To ni bila lahka naloga, kajti v večini primerov so morali ugotoviti hitrost gibanja fcvali v naravi in ne v ujetništvu. Nekatere Živali so zasledovali z avtomobil Dm, druge pa celo z letali. Merili so tudi hitrost leta nekaterih žuželk, kar je bilo še težavnejše delo. Dolga leta je traialo, preden so bili zbrani res zanesljivi podatki. Ugotovili so, da je višek dosegla izmed Vseh živih bitij na zemlji neke vrste muha, ki jo imenujejo cefenomijo. Ta muha leti s hitrostjo do 1300 km na uro, kar je skoro dvakrat večja hitrost kakor hitrost najhitrejših letal. Hitrost človeka brez pripomočkov Za gibanje je zelo majhna v primeri z mnogimi vrstami živali Človek ni niti tako hiter kakor slon, pri plavanju pa lahko tekmu-ije le z najpočasnejšimi vrstami rib. V zraku dosežejo nekateri ptiči tole hitrost: lišček 16 km na uro, sloka 20, strnad 26, vrabec 27, penica 28. šoja 32, drozg in kukavica 35, gavran 38, kragulj 40, črna raca 41, morska lastavica 46, pelikan 48, divji golob 51, škr.janec 64, divja gos 72, kolibrij 88, divia raca, navadni orel, kanadska gos, vrana in fazan 96 sokol 99, orel 193 in lovski sokol 289 Samica gori Omenjene muhe doseže hitrost 988 km na uro, samec je pa znatno hitrejši in leti s hitrostjo 1316 km na uro, to se pravi 366 m v sekundi ali hitreje kakor se širi zvok. Hitrost žrebeta znaša 14 km na uro, prašiča 17, psa 32, slona 39, volka in hrta 37, divjega osla 64, zajca 72, dirkalnega konja 68 in gazele 96. V vodi je najpočasnejša riba krap, ki doseže le 1.4 km na uro. Višek v vodi ima najbrž leteča riba, pri kateri so ugotovili hitrost 56 km na uro. Preprosti nar odi 1 m v stikih i Delovanje vohunov Je skrajno pretkana Zato so morale te osebe prazniti košare za papir in prinašati vsebino vohunom. Ti so s čudovito potrpežljivostjo potem sestavljali drobce papirjev, pisanih v najmanj 40 jezikih, tako da so mogli prebrati cele zapisnike sej, ki so bile za njihovo državo važne. Zgodi se tudi takole: Postrežnica briše okna nekega tujega poslaništva v Berlinu. Ljudje iz poslaništva sicer ne verjamejo, da bi mogla biti taka postrežnica nevarna in da bi vzela kakšne važne spise s seboj, toda treba jo je nadzirati, ker je tako naročeno in človek nikoli ne ve, s kom ima opravka. Zato postrežnico vsak večer natančno preiščejo, Pa to nič ne pomaga, zakaj ona oddaja na ta način sporočila, da rabi za brisanje šip krpe različne barve, da briše od zgoraj navzdol, od doli navzgor, od leve na desno in narobe ali pa poševno. Vse to igračkanje po dogovoru nekaj pomeni. Sprejemalec v hotelu ali hiši nasproti potem sestavi njeno sporočilo. Italijanski vohuni v minili vojni so se, kakor je dognala takratna nemška tajna policija, posluževali not. Pošiljali in sprejemali so sporočila po pošti iz nevtralnih držav v obliki not h kakšni pesmi. Ta reč se je potem tako zelo razširila, da danes nikjer več ne zaupajo notam, ki vsaka pomeni posebno črko. Ugotovili so tudi, da se sporočila pišejo z vodo. v kateri je raztopljen aspirin. S to raztopino pisana sporočila so nevidna in ostanejo nevidna, četudi jih pomažeš s kemičnimi tekočinami, ki spravijo na dan vsako pisavo. Če pa omenjena sporočila razsvetliš z ultravijoličasto svetilko, jih lahko be-reš. ker se začno svetiti. Kmet se pelje po cesti z zaboji jajc. Kdo bi mislil, da je mož v službi vohunstva! Med jajci pa je nekaj trdo kuhanih. Moža zapro in razbijejo nekaj jajc. Doženejo, da so na zunanjščini trdo kuhanega beljaka rjave črke. Poizkusi pokažejo, da je nekdo napisal sporočilo iz raztopine sladkorja in galuna na lupino, na kateri se pisava ne pozna, pač pa se dobro vtisne na trdo kuhanem beljaku. Sporočila pa se tudi lahko napišejo ali z navadnimi črkami ali pa s tajnimi znaki, s šivi na perilu, rokavicah, nogavicah in podobnih rečeh, ki spadajo k ženskim potrebščinam. Posebno važna sporočila napiše vohun ali njegov pomočnik v obliki celih vezenin. Tako so carinski uradniki preiskali žensko, ki je imela v svojem perilu in nogavicah všitih na stotine besed. Zasledili so jo pa zaradi tega, ker šivi niso bili v skladu s kakovostjo perila in so bili nerodno prišiti, česar bi ne napravila nobena izučena šivilja. Pri nekem vohunu, ki se je pripeljal na Angleško, so našli v prtljagi tudi album znamk. Soditi bi bilo torej, da je bil mož zbiralec znamk. Toda dognali so, da so bile znamke izbrane po gotovem načinu na podlagi datumov poštnih pečatov in države, iz katere so znamke. Tako na primer so pomenile tri portugalske, dve perzijski in štiri kitajske znamke tri vojne ladje, dve težki in štiri lahke križarke Posebno prebrisani so japonski vohuni. Med japonsko-mandžursko vojno so japonski vohuni v Ženevi izvedeli skrivnosti z zaupnih sej raznih odborov Zveze narodov na ta način, da so podkupili sobarice, natakarje in strežnike hotelov z visokimi napitninami. X Angleži so ustavili Franciji dobavo premoga. Iz Londona poročajo, da so ustavljene vse dobave angleškega premoga za Francijo. To se je zgodilo zaradi nevarnosti, da bo vso Francijo zasedla Nemčija. X Parnik »\Vashington« pelje ameriške državljane v Ameriko. Vlada Zedinjenih držav je sporočila vojskujočim se državam, da pričakuje, da zračne in pomorske sile teh držav ne bodo vznemirjale prevoza parnika »Washingtona«, ki pluje v Zedinjene države z ameriškimi begunci. Parnik »Washington« je v nedeljo odplul iz zaliva Galwaja z 200 potniki. X Moški, ki je bil nekoč ženska, se je oženil. Bralci se bodo morda še spominjali znane češke športnice Zdenke Koubkove, ki so jo z operacijo spremenili v moškega. Odtlej se je imenovala Zdenko Koubek. Mladi mož, ki je upravni uradnik v Pragi, se je zdaj oženil z neko uradnico. X Stara zaljubljenska navada odpravljena zaradi vohunov. Angleški zaljubljenci imajo navado, da svoja pisma končujejo s križci, ki naj povedo, koliko poljubov pošiljajo. Angleška vlada pa je te dni razglasila, da takšno poljubljanje ni v bodoče nič več dovoljeno v pismih in da cenzura neusmiljeno uniči taka pisma. Dognali so namreč, da so se vohuni okoriščali s takimi nežnostmi in si z njimi pomagali v poročevalski službi. X Tudi Egipt ima svojo obrambno črto. Od Soluma do Rafe ob Sredozemskem morju in od Soluma do meje Sudana se razteza skozi puščavo obrambna črta Egipta, ki se imenuje Tutankamenova ali Farukova črta. Če bi sovražnik skušal prodreti skozi puščavo, bi se moral boriti s puščavo samo in še s protiletalskimi topovi. Vsa meja do Sredozemskega morja je polna protiletalskih topov in strojnih pušk, tako da nobenemu letalu ne bo mogoče neopaženo priti čez mejo. X 300 parov čevljev iz slonove kože.' Slon Ohanasan je bil v živalskem vrtu v Ujenu na Japonskem ljubljenec vseh obiskovalcev. Ko je žival poginila, so splošno izražali željo, da bi jo dostojno pokopali. Tako bi se tudi bilo zgodilo, če se ne bi bil neki tvorničar čevljev izmislil, da bi bilo mogoče iz slonje kože izdelati usnje za podplate. Tako so slona odrli, preden so ga pokopali. Kožo je kupil tvorničar in iz nje izdelal 300 parov čevljev. X Iznajdljivost okolj prehrane v Nemčiji. Blokada, s katero zavezniki ovirajo ali sploh onemogočajo dovoz vsakdanjih potrebščin z ladjami v Nemčijo, sili Nemce k čim večji iznajdljivosti. Nedavno je bil v Berlinu zbor strokovnjakov za preučevanje maščob. Na zboru so poudarjali, da marsikatera izmed redilnih snovi med ljudstvom po krivici ni priljubljena. Predsodki glede okusa in barve da se morajo premagati. Zanimivo je, da je mestna klavnica v Stuttgartu posvetila vso pozornost odpadkov pri klanju živine. Dognali so, da imajo ti odpadki mnogo snovi, ki se dado izkoristiti. Tako pridobivajo iz teh odpadkov zdaj krmilo za živino in razne maščobe za industrijske potrebe (zlasti za izdelovanje mila). V Nemčiji so zdaj vsi mestni vrtički skrbno obdelani. Zmerom spet tudi odkrijejo kako novo prosto rastočo rastlino, ki se da porabiti za hrano. Mnogo te tako zvane divje zelenjave posuše za zimo. fli i Liubliana od 23. do 30. junija Nedelja, 23. junija: 8.00: Jutrni pozdrav. 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. 8.45: Verski govor (msgr. Viktor Steska). 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Gorenjski trio. 10.00: Smetana: Moja domovina, simfonična suita (plošče). 11.00: Operni trio, vmes bosta pela narodne Andrej -Jarc in Tone Petrovčič s spremljevanjem harmonike (Avgust Stanko). 12.30: Objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Nedeljski koncert radijskega orkestra. 16.30: Pol ure za dijake. 17.00: Kmetijska ura: Katere bolezni uničujejo zarod naše živine (dr. Janko Koren). 17.30: Pevski zbor »Cankar«. 18.15: Citre in balalajke (plošče). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: 19.40- Objave. 20.00: Prenos pevske tekme iz opernega gledališča. 22.00: Napovedi, poročila.-22.15: V kresni noči (radijski orkester). Ponedeljek, 24. junija: 7 00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Iz otroške sobe (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester. 14.00: Poročila. 18.00: Zdravstveno predavanje: Nekaj o dieti (dr. Božena Zajc-Lavričeva). 18.2&C Komorni trio (plošče). 18.40: Slovenski delež v tujih kulturah: Znanstveniki (prof. Vilko Novak). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura. 19.40: Objave. 20.00« Veseli zvoki (plošče). 20.30: Operna glasba. Sodelovali bodo Ksenija Vidalijeva, Ivan Franci in radijski orkester. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za boljšo voljo (plošče). Torek, 25. junija: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Po domače (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Radijski orkester. 14.00: Poročila. 18.00: Čelo-solo (prof. Čenda Sedlbauer, pri klavirju prof. Pavel Sivic). 18.40: Gostinstvo in turizem (Joško Sotler). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura. 19.40: Objave. 19.50: Gospodarski pregled (Drago Potočnik). 20.00: Orkestralni koncert (plošče), 20.20: Martin Krpan. Priredil in režira Fran Žižek. Izvajali bodo člani radijske igralske družine. 21.00: Koncert radijskega orkestra. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za ples (plošče). Sreda, 26. junija: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) 12.00: Godbe na pihala igrajo (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Veseli kvartet. 14.00: Poro1-čila. 18.00: Mladinska ura: Reportaža iz tiskarne. 18.40: Restavriranje kapiteljske cerkve v Novem mestu (Jože Gregorič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura. 19.40: Objave. 20.00: Violinski koncert prof. Jana Slaisa (pri klavirju Ruža Šlaisova). 20.50: Bizet: L' Arlesienne, suita (plošče). 21.10: Pevski zbor »Slavec«. 22.00: Napovedi, poročila. 22 15: Havajske kitare in vurliške orgle (plošče). Četrtek, 27. junija: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Pisan drobiž (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13 00: Napovedi. 13.02: Opoldanski spored slovenskih skladateljev fradijski orkester). 14.00: Poročila. 18.00: Šramel »Škrjanček«. 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila. 19 20: Nacionalna ura. 19.40: Objave. 19.50: Deset minut zabave. 20 00: Koncert opernega baritonista B" sa Popova (pri klavirju prof. Pavel Sivic). 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Radijski orkester. Petek. 28. junija: 7.00. Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 9.00: Šolska ura: Vidov-danska proslava (pripravila II. dekliška meščanska šola v Ljubljani, vodila bo Marija Laharnarjeva). 10.00: Prenos iz stolnice. 12.00: Iz domovine (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Akademski pevski kvintet. 14.00: Poročila. 18 00: Koncert jugoslovenske glasbe (radijski orkester). 18.40: Predavanje o Vidovem dnevu (prof. Fran Tr-dan). 19.00: Napovedi,- poročila. 19.20: Nacionalna ura. 19.40: Objave. 20.00: O zunanji politiki (Fran Terseglav). 20.30: Koncert (radijski komorni zbor in radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Slovanska lahka glasba (plošče). Sobota, 29. junija: 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Verski govor (Valerian Učak). 9 30: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Petra. 10.30: Iz slovenskih krajev (plošče). 11.00: Koncert vojaške godbe. 12.30: Objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Radijski orkester. 17.00: Kmetijska ura: Vzreja in nega prascev (inž. Padar Jože). 17.30: Kmečki trio in Fantje na vasi. 19.00: Napovedi, poročila. 19 20: Nacionalna ura 19.40: Objave. 20.00: Veselo rajanje (plošče). 20.30: Operni spevi (Ado Darian in radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Cimermanov kvartet. Program vojaške godbe za 29. junija ob 11: Muhvič: Naš krstaš, koračnica. Schon-herr: Slovenska uvertira. Čajkovski: Evgen Onjegin, fantazija Dvorak: Slovanski ples št 3. Srabec: Dalmatinski šajkaš Parma: Romanca iz »Urha, grofa celjskega«. Gounod: Romanca iz opere »Faust« Jenko: Kosovo, uvertura. Dolinar: Duhteči nagelj, venček slovenskih pesmi. Strauss: Južne cvetke, valček, Učakar: Koračnica. X Svojevrstno življenje Londona V vojnem času. O tem, kako se je življenje v angleški prestolnici spričo grozeče nevarnosti spremenilo, poroča londonski dopisnik madridskega dnevnika »ABC«. Cene živil so se podvojile in pokazala se je nenadno dolga vrsta neprijetnosti: velike zamude pošte, prepoved o gibanju v okolici mesta, nadzorstvo nad vsemi tujci, tudi nad tistimi, ki so bili brezpogojno zanesljivi, in naposled mnoge nezgode, ki jih povzroča zatemnitev. Javna poslopja so se spremenila v trdnjave, javne prometne pripomočke so zakrinkali. Za smeh iti kratek čas STRAH PRED PALICAMI Očka in sinko gresta proti gozdu. Zdajci se sinko ustavi, češ da ne gre skozi gozd, ker ga je strah. Očka: »Zakaj se bojiš gozda?« Sinko: »Ker rasejo v njem palice!« V NEVARNOSTI Lepa mladenka je prišla k zdravniku, da bi jo cepil. »Prosim pa, gospod doktor,« je dejala, »da bi me cepili na mestu, kjer se ne bo videlo.« »Prav,« je odgovoril zdravnik. »Cena je 100 din in plačati je treba naprej.« »Zakaj pa naprej, gospod doktor?« »No, to je posebna reč. V takšnih primerih postanem pogosto slaboten in potem ne terjam plačila« IZ ŠOLE Učitelj je navedel raena nasprotja — tako debel, tenek, velik in majhen . .. »Nežica, povej mi nasprotje za prosto«, je rrkel naposled. Vsa rdeča je odgovorila Nežica: »Zasedeno.« PRED SODNIKOM Sodnik: »Zakaj ste pri prvem zaslišanju povedali napačno ime?« Obtoženec: »Bil sem tako razburjen, da niser^ samega sebe poznal.« Vsem posestnikom naznanjam, da sem prevzel samoprodajo splošno znanih »T U U F A N« mlinov in »C O N Z« elektromotorjev. Napredni S »TUKFAN« mlinom morete mleti doma vse vaše s trudom pridelano žito v poljubno fino moko, zdrob, ješprenj in kašo. Obenem lahko z njim čistite žito. Za pogon vseh kmečkih strojev si nabavite CONZ elektromotorje, ki so najnovejši model in so zaščiteni proti prahu in vodi, imajo že vdleano stikalo. Vse te stroje dobite po nizkih cenah pri Pohitite z naročili, ker cena materialu je vsak dan višja JELEiNZ ADOLF & TOMAŽIN LJUBLJANA, CELOVŠKA 49 MALHI GLASI Naslovi inserentov oglasov s šiframi ostanejo strogo tajni. BUKOVA DRVA KUPIM Upoštevam samo ponudbe z navedbo cene franko nakladalna postaja, sečnje in dimenzije. Ponudbe je nasloviti na upravo »Domovine* pod »Vagonskosc. Broširana knjiga: din 10.~ Vezana knjiga: din 15.— NAJLEPŠE ČflVO! Ravijen: Zgodbe brez 9FOSG Kiabund: pjotr-Rasputin Ravijen: £,„3 VOf#ia Thompson: Majerfeva: Rudarska balada „CESTA" LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA 5 KUMINO kupuje po najboljši ceni Jos. Jagodič, trgovina s specerijo, Celje, Glavni trg-Gub-čeva ulica. USNJARSKI POMOČNIK dobi stalno delo. Ivan Jeglič, Grosuplje. ŽIVČNO OSLABELIM. Znanstveno je ugotovljeno, da »Ka-le-fluid« urejuje sekretorno delovanje vseh žlez, krepi organizem in vravnotežuje živčevje tako, da človek ponovno postane krepak in sposoben za delo. — Brezplačno podrobna literatura, zahtevajte na naslov: Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič. — »Ka-le-fluid« se prodaja v lekarnah. — S. br. 10537-33. Vsem ljubiteljem petja in naših lepih narodnih pesmi priporočamo našo novo žepno pesmarico slovenskih narodnih katero dobite za malenkosten znesek 16 din vezano v platno in 24 din vezano v usnje z zlato obrezo. Po pošti 1.50 din več. ZALOŽBA HRAM Ljubljana, Florjanska 14. NOV REDILNI PRAŠEK »REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko <*8l>lTllti llitro in z ma3hniml stro-n|raH ški zredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 6 din, po pošti 15 din, 3 zav. po pošti 27 din, 4 zav. po pošti 33 din. Mnogo zahvalnih pisem. Prodaja drogerija KANC, Ljubljana, Židovska ul. MOŠTOVA ESENCA „MOSTIN" Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z najhnlmi stroški pripravi lzborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 stekl. za 150 litrov din 20.—, po pošti din 40.—, 2 steklenici po pošti din 65.—, 3 steklenice po pošti din 85.—. Pazite, pravi »Redin« in »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC, Ljubljana, židovska ul. 1 a. Za štajerski del Slovenije in Prekmurje pa samo drogerija KANC. Maribor, Gosposka ulica 34. Ali ste se rodili v letih od 1859. do 1935. Cltalcl »Domovine«, rojeni od leta 1859. do 1935., se naprošajo, da navedejo podpisanemu svoja ime. oa in natančne rojstne podatke. F. X. KARMAH, grafolog, čigar znanstvena raziskavanja so splošno priznana In se obsežno komentirajo v vseli Ustih, se je odločil, da bralcem »Domovine« ustre-že s senzacionalnimi napovedbami, na podlagi katerih morejo generacije, rojene med leti 1859« ta 1985. popraviti svoje življenjske položaje in doseči srečo v vsakem pogledu. Ta objava je zelo važna, ker nudi bralcem edinstveno priložnost, da Izpopolnijo svojo življenjsko srečo. Nepogrešna Jasnovidnost grafologije vam bo pojasnila: X. vaš značaj, njegova pomanjkljivosti in kakovosti, 2. vaše poglede v ljubezni, S. vaša pričakovanja v špekulacijah, trgovini, 4. vaša pričakovanja glede na nasledstvo, 5. dolgost vašega življenja, 6. vaše prijatelje, vaše pokrovitelje, 7. vaše neprijatelje, krivične obtožbe, 8. potovanja, spremembe bivališča, 9. družinske neprllike, 10. vse, kar želite vedeti o loterijskih uspehih. Stavite mu nekoliko važnejših vprašanj, ki vas najbolj zanimajo, in dajte mu natančne rojstna podatke Vse gori navedeno boste dobili CISTO BREZPLAČNO, ako kupite od pisca njegovo knjigo »NASE ŽIVLJENJE IN OKULTNJS SKRIVNOSTI«. Cena knjigi je samo 30.— din« Denar se pošlje vnaprej na čekovni račun štev« 17.455 na stalni naslov: F. T. Karmah, Žalec« NOVOST! SAMO DIN 49.50 6t. 62.300 Anker-UIS pravi Švicarski stroj^ Dobra kvaliteta, leg kromlran okror ■ pismeno garancljdl Din 49.50 Stev. 62.301 Ista f osvetljenimi kazalof tn Številčnico (Radlum) Din 59.50 zahtevajte cenik, ta vam ga pošlje zaj stanj lu poštnin« prosto Ljubljana 6 Lastna protokollrang tovarna ur v Svtcl,