PoStnina v državi SHS pavšalirana. Stane: Za celo leto.....K 30 — za pol leta......« 15 — za četrt leta.....« 7'50 za 1 mesec......« 2'50 Posamezna številka 1 K. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Stev. 40 Ptuj, 3. oktobra 1920 II. letnik (Nadaljevanje.) Mandat izgube poslanci, ki opravljajo, dokler traja njih mandat, z državo podjetniške in nabavne posle ali so koncesionarji, pooblaščeni po državi, ali njih pomočniki, upravniki (člani upravnega in nadzornega odbora) pooblaščenih trgovskih, industrijskih ali bančnih podjetij ali vobče kakršnegakoli podjetja, ki dela z državo. Istotako izgube mandat poslanci, ki v odvetniški lastnosti izvršujejo posle, katerih rešitev je zavisna od vlade in posameznih ministrov, nadalje oni narodni poslanci, ki so v honorirani misiji daljo nego Sest mesecev. Kadar stopi katerikoli zgoraj navedenih primerov ali kadar gre vobče za izgubo ali popolnitev poslanskega mesta, mora verifika-cijski odbor najkasneje v enem mesecu izza prijavljenega primera skupščini poročati o tem. če ne, priobči predsedništvo skupščine v prvi vrsti redni seji, da je poslansko mesto izpraznjeno, o čemer sklepaskupščina v isti seji. Člen 17. Politični uradniki se ne smejo kandidirati za poslance. Ban, oziroma predsedniki pokrajinskih vlad, se ne smatrajo za politične uradnike v zmislu tega določila. Predsedniki, oziroma predstojniki in sodniki državnih sodišč, se ne smejo kandidirati v okrožju ali v mestu svoje službe. Bivši politični uradniki se ne smejo kandidirati v okrožju ali v mestu, kjer so služili v tej lastnosti, ako njih politična služba v tem kraju ni nehala vsaj mesec dni pred ukazom o volitvah narodnih poslan- i cev. Služba se mora smatrati za prestalo z dnem, ko izroče službene posle predstojniku dotičnega urada. Člen 18. Narodni poslanci, ki v času, dokler traja njih poslanski mandat, sprejmejo državno službo, že s tem prenehajo biti poslanci. To določilo se ne tiče ministrov, ki ostanejo tudi brez nove volitve narodni poslanci. Volilni imeniki. (Volilne liste.) Člen 19. Glasovanje na zboru za volitev narodnih poslancev je tajno ter se vrši s kroglicami po občinah, in sicer po abecednih volilnih imenikih, ki so pri občinskih uradih. Člen 20. (Sestava.) V 18 nneh (do 26. septembra) po ukazu o volitvah morajo občinski uradi napraviti abecedni volilni imenik za svojo občino in sicer za vsako volišče posebe. V ta imenik se vpišejo vsi, ki morajo po členu 9. tega zakona biti vpisani, ako so vsaj šest mesecev stalno nastanjeni v dotični občini. Paziti je, da se ne vpiše nihče, ki po členu 11. tega zakona nima volilne pravice. V ta imenik se morajo vpisati tudi vojaki, ki doslužijo do volitvenega dne. Na koncu imenika se mora z besedami zapisati število vpisanih volilcev in število listov tega imenika. Potem se mora napisati opravilna številka in datum ; občinski urad in tajnik pa morata podpisati imenik ter nanj pritisniti občinski pečat. Člen 21. (Vposlanje imenikov sodišču) 19. dan (torej 26. sept.) od dne ukaza o volitvah pošlje občinski urad tako sestavljeni abecedni volilni imenik v dveh izvirnih izvodih v potrditev pristojnemu prvostopnemu sodišču. Ko prvostopno sodišče sprejme abecedni volilni imenik, se mora prepričati, ali je sestavljen v zakoniti obliki. Nato ga mora potrditi najpozneje v petih dneh od prejema ter en izvod takoj poslati občinskemu uradu onega mesta, kjer je sedež prvostopnega sodišča, neposredno, drugim občinam pa po pristojnih okrajnih glavarstvih; en zavod obdrži za svoj arhiv. Poleg pečata in datuma podpišeta potrdilo predsednik in tajnik (eden izmed svetnikov) prvostopnega sodišča ali pa njiju namestnika. Obrazec abecednega volilnega imenika predpiše minister za notranje zadeve. Člen 22. Ako občinski urad ne navedenem roku' abecednih pristojnemu prvostopnemu leto pozvati, naj to stori dneh. Istočasno pa ukrene treba po zakonu, da se kaznujejo. Člen 23. predloži v zgoraj volilnih imenikov sodišču, ga mora naknadno v petih uradoma, česar je taki lunkcijonarji (Razgrnenje imenikov. Reklamacije). Tako potrjeni abecedni volilni imenik mora biti razgrnjen v občinskem uradu in pri prvostopnem sodišču celih osem dni, pri prvostopnem sodišču od dne, ko je bil potrjen, v občinskem uradu pa od dne, ko je bil sprejet. Vsakdo ima pravico v gorenjem roku, da abecedni volilni imenik pregleda, prepiše, razglasi in natisne ter da zahteva bodisi zase, bodisi za drugega, naj se popravi v njem, kar misli, da je treba popraviti. Nadaljevanje sledi. Ptuj. Uničenje gospodarskega imetja vsled lahkomišljenosti ali brez brige je na dnevnem redu. To smemo trditi, ako se spominjamo mnogih uradnih obvestil o požarih, pri katerih so bili posestniki za malenkostne vsote ali sploh ne zavarovani. Zopet se je pripetila nesreča, da je posestniku zgorelo vse in ima 150.000 kron škode, ne da bi bil zasiguran. Zakaj taka brezbrižnost za lastna imetja ? Ali je res še naše ljudstvo tako nerazsodno in malomarno ? Ne, ni le samo razsodno, ono je tudi varčno. Samo mnogokratna prevara od strani tujezemskih agentov jih v največ slučajih odvrača od prepotrebnega zavarovanja. Naj si vsakdo šteje v dolžnost, da ima v svojih desetih gospodarskih zapo- vedih zapoved : „No zamudi se zavarovati za slučaj požara, nezgode življenja, toče itd." Mali znesek letne premije ne bode nikogar spravil tako sigurno na beraško palico, kakor te spravi zanemarjenje zavarovanja na isto. Ker si gradimo srečno in mogočno državo, zanemarjati ne smemo tudi te panoge gospodarskega ojačenja ter moramo skrbeti, da se vsakdo zavaruje. Imamo mnogo jugoslovanskih zavarovalnih družb, koje nudijo vso sigurnost zavarovancem, ena največjih zavarovalnih družb Jugoslavije je „Beogradska Zadruga", katera že obstoji od 1. 1882 ter nudi naj-kulantneje pogoje. Izvoz Sirovega sadja. Vsem interesentom, ki se pečajo z izvozom sadja, se javlja, da so dosegle z ozirom na valuto in carino važne olajšave in ugodnosti, tako da se izvoz lahko vrši brez posebnih ovir. Izvoz sadja je prost. Carina za 100 kg sirovega sadja znaša 8 kron. Za sadje je odpravljena zahtevana kupnina v zdravi valuti. Ker se torej sadje lahko proda za vsako valuto, odpade pri carinjenju „uverjenje", ki je delalo največje težave. Izkazati se je treba samo z dotično fakturo ali prepisom fakture. Vsi carinski uradi so dobili strog nalog, da morajo zaca-rinjenje sirovega sadja hitro izvršiti, da gre blago lahko brez ovire svojo pot. Tudi obratno ravnateljstvo Južne železnice je obljubilo, da bo po možnosti dostavljalo potrebne vagone v prvi vrsti za sirovo sadje. Posredovalo bo v tej zadevi tudi pri avstrijskih in nemških železnicah, da bodo tudi te dajale na razpolago prazne vozove za sadje. Interesenti naj torej pravočasno naročajo potrebne vozove na nakladalnih postajah z natančno navedbo, kam je sadje namenjeno. Glavnemu ravnateljstvu Južne železnice je treba izporočiti, kdaj se nakladanje v večji meri prične. Sadje se prevaža kot brzovozno blago in velja za to blago, nasuto brez embalaže v vagone, posebna znižana tarifa, ki je veliko nižje, nego tarifa, ki velja za navadno brzovozno blago. Na ljubljanskem trgu je sadja vedno dovolj. Sadje za kuho se prodaja kilogram po 2 in 3 krone. Posebno poceni je zelje v glavah, ki se dobi kilogram že po 50 vinarjev. Jajca splošno primanjkujejo in jih ni mogoče dobiti po 2 kroni. Dvoje lepih piščancev velja 60 kron. Krompir se dovaža malo na tr6', a prodaja se pa kilogram po 2 kroni do 2 kroni 20 vinarjev. Zvišanje monopolskih pristojbin. Od vžigalic bo treba plačevati odslej 500 dinarjev v zlatu, t. j. 4000 kron za vsakih 100 kg, od cigaretnega papirja pa celo 1600 dinarjev v zlatu za 100 kg. Vsled tega se bodo cene tema predmetoma močno dvignile. Trošarina, ki je nov neposrednji davek, znaša za hI vina 32 K, za hI sadnega vina in mošta 8 K. Trošarine oproščena je le pijača, ki se porablja pri poljedelskih in vinogradniških obratih, in sicer od hektara vinograda 300 litrov, od hektara njiv in travnikov po 50 litrov. Trošarina za meso je določena s 24, 18 in 12 K za vsa&ega vola in bika ter za vsako kravo in nad eno leto staro tele; za vsako tele pod enim letom s 4, 3 in 2 K; za drobnico z 2 K, 1 K 60 v, in 1 K, za svinje nad 20 kg težke s 6, 4 in 3 K itd. Iz zakona o volitian narodi pošto za ustavotvorno skupščino kraljevine SHS. _ 2 — Prosta žganjekuha je določena za rodbine .do 5 članov s 24 urami, od 5 do 10 članov z 48 urami, nad 10 članov pa s 3 dnevi. To velja za kuho košičastega sadja, vina, vinskih drož, vinskega in sadnega mošta, grozdja in medice. Pri kuhanju žganja iz drnulj, jabolk, hrušk, jagod, robidnic in tropin je dovoljena še enkrat tako dolga doba. Za rodbinske člane veljajo le tisti, ki so nad 12 let stari in ki so doma na hrani in stanovanju. Vse druge podrobnosti se zvedo pri finančnih stražah. Naša valuta se boljša. Vse tuje devize in valute se izpreminjajo na slabše, le naša denarna vrednost raste na svetovnih borzah. Podražitev tobaka in cigar Na Madžarskem se je podražil tobak za 50 in cigare za 200 odstotkov. Cene kavi so v Trstu močno padle, ker kaže kavna letina prav dobro. Koliko krav ima Češkoslovaška. Po vsi Češkoslovaški so našteli 1,766.334 krav. Tudi pri nas se je začelo s štetjem živine, a se je moralo vsled hujskarij ustaviti. Ponarejeni bankovci. Po obvestilu mini-sterstva za notranje zadeve se objavlja : V prometu so se pojavile ponarejene novčanice po 1000 dinarjev, odnusno 4000 kron- Ponarejene novčanice so take-le : Voiotisk na njih je slabo izdelan, kar se tiče tiska, in se razlikuje od vodotiska na pravih novčanicah. Ako se primerja vodotisk na pravih z vodotiskom na ponarejenih bankovcih, se opazi 1.) da je vodotisk na ponarejenih novčanicah večji in da je nos šiljast, dočim je na pravih vodotisk manjši in nos okrogel. Na ponarejenih novčanicah je brada slabo izdelana. 2. Na pravih novčanicah prehaja modra barva. v rdečkasto, dočim je na ponarejenih modra barva brez nijans rdečkasta. 3. Na prvi strani novčanice so polja, na katerih je napisan paragraf 145 kr. zakona itd. in loi de 23. sept. 1885 itd., na pravih novčanicah rdečkasta in se popolnoma razlikujejo od barve figur in črteža na ponarejenih. 4. Na zadnji strani ima ženska glava na desnem medaljonu nakit iz biserov in je na pravih novčanicah prvi biser izven vratu, dočim je na ponarejenih na vratu. 5. Na ponarejenih novčanicah je besedilo tiskano z dolgimi, tenkimi črkami, a na pravih s krajšimi in debelejšimi črkami. 6. Vobče je talzifikat tako izdelan, da se ga lahko razširja med nepoučenim ljudstvom. Toda, če se ga natanko ogleda, se takoj opazi, da ni dobro izdelan. Figure so netoč' ne, neizrazite, brez senčanja, barva ni popolnoma pogojena. Vendar pomenja talzifikat nevarnost za promet, ako se čim prej ne prepreči razširjanje. Poprava. Kakor nam javlja ptujski magistrat, g. kap. Schiiffer ni zaprosil za slašči-čarnarsko obrt, kar s tem popravljamo. Podružnica marib. dram. društva za Ptuj ima svoj redni občni zbor dne 27. septembra ob 20. uri v spodnji dvorani Narodnega doma. Dnevni red : Zapisnik prejšnjega obč. zbora. Poročila: tajnika, blagajnika, gospodarja, knjižničarja in intendanta, Volitve novega odbora. Slučajnosti. K obili udeležbi vabi odbor. Posnemajte! Da se omogoči obrat v ptujskem gledališču, so darovali dosedaj: gospod Gvidon Pongrac, graščak na Dornavi 1000 K, Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 1000 K, g. dr. Tone Gosak 500 K, prva jugoslovanska tovarna za proizvajanje usnja in čevljev je obljubila nakazati znesek 3000 K ter je pričakovati tudi od ekspoziture ljubljanske kreditne banke v Ptuju večji znesek. Zneski pričajo o požrtvovalnosti in razumevanju potrebe po slovenskem gledališču v Ptuju. Vsa čast velikodušnim darovalcem, kateri naj bodo drugim za vzgled. Darovi se naj naslovijo na okrajno glavarstvo v Ptuju. Opozarjamo na današnji tozadevni poziv vodje ptujskega okrajnega glavarstva. Prošnja. Uvažujoč vzgojevalni ter naobra-ževalni pomen dobrega gledališča in da se odpomore pomanjkanju, katerega smo hudo občutili v zadnjih letih glede pravega umetniškega užitka, sem naprosil deželno vlado v Ljubljani, da omogoči obrat ptujskega mestnega gledališča vsaj z enkratnim tedenskim gostovanjem gledališkega osobja iz Maribora. Trenotno so tozadevna pogajanja prispela tako daleč, da je obrat ptujskega gledališča v gornjem obsegu vsled denarne subvencije vlade takorekoč zasiguran, ako tudi lokalni činitelji akcijo materijelno podprejo. Primanjkuje še znesek okoli 25.000 K, katerega moramo zasigurati potom zbirke. Vsled tega se obračam z zaupanjem do vseh imovitejših slojev Ptuja in okolice s prošnjo, da v oči-gled kulturne važnosti predmetne akcije naklonijo v pospeševanje naše narodne umetnosti primeren znesek za gledališko sezono 1920/1921. Nabrani denar naj bi upravljal od nas sestavljeni umetniški sosvet z vladnim zaupnikom. Dr. Pirkmaier, vodja okrajnega glavarstva. Izprememba rodbinskega imena. Deželna vlada je z dne 12. septembra 1920 v smislu dekreta dvorne pisarne z dne 5. junija 1826 dovolila izpremembo rodbinskega imena pripadniku mestne občine Ptuj g. Josipu Brun-flcker sedaj trgovec v Kamenici pri Maribora na ime Godec. V Ptuju na kolodvoru je nekdo pustil eno suknjo. Lastnik se naj oglasi v dijaškem domu pri šolskem slugu. Mesto venca za umrlim nadkomisarjem Možo so darovali mestni oosvetniki ptujski 340 K Dijaški kuhinji v Ptuju. Kr. davčni urad V Ptuju naznanja, da se bodo njegovi uradni prostori dne 8. in 9. oktobra t. 1. snažili in se vsled tega ne bode uradovalo. V odgovor na napad v „Novi Pravdi" je daroval g. Roman Š r e t e r Ciril Metodovi družbi in sicer ženski podružnici v Ptuju znesek po 40 K, za dijaško kuhinjo v Ptuju znesek po 40 K, za ,,Jugoslov. Matico" znesek po 40 K, za koroški plebiscit znesek po 40 K. To je gotovo najboljši odgovor na časopisni napad. Nova industrija. V Ptuju se snuje tovarna, ki bo izdelovala posamezne dele za razne stroje v naprej in po naročilu, vijake raznih kakovosti, izvrševala popravila srrojev i in aparatov. Fabrikacija vijakov vseh vrst je posebno važna, ker je izvoz le teh iz Nemške Avstrije popolnoma prepovedan. Naši podjetniki bodo lahko dali vse stroje popravljati v tej tovarni. Vlada bo dala popraviti v derutnem stanju se nahajajoče telefonične in telegrafične aparate. Podjetje ima poseben oddelek za razne iaštalacije. Obratni stroji, došli z Dunaja z vsemi pritiklinami se v tej tovarni že postavljajo. Prilično dne 10. oktobra t. 1. začne ta tovarna že obratovati. Podjetje bo imelo v zalogi poljedelske stroje, ki jih bo prihodnje leto samo izdelovalo, ter razne aparate. Po naročilu je pripravljeno to podjetje torej v najdoglednejši dobi izdelovati železne izdelke katerekoli vrsfce. Seveda je podjetje strogo nacionalizirano. Veliki Shod vojnih invalidov, ki se je vršil v nedeljo dne 26. septembra v Društvenem domu v Ptuju ob navzočnosti čez 400 invalidov, vdov in sirot iz celega Ptujskega okraja, je otvoril sodrug Roš, predsednik centralnega odbora splošne organizacije vojnih invalidov za Slovenijo iz Ljubljano ob pol 11. uri predpoldne. Na shodu jo poročal tov. Senčar, gimn. sluga v Ptuju, in sicer o delovanju poverjeniškega odbora. Opozoril je vse redne člane, da nemudoma poravnajo zaostalo mesečnino, ker drugače se izključijo posledic si potem sami bodo krivi. Tudi tov. Vobner je poročal o stanju naše blagajne v Ptuju, in sicer, da je blagajna od 1. decembra 1919 do 31. avgusta 1920 sprejela 356531 K denarja, izdala pa od 11. decembra 1919 do 31. avgusta 1920 394235 K, 750 K se je poslalo centrali, 376 K je naloženih v Ljubljanski kreditni banki v Ptuju, drugi izdatki pa so izdani za pisarniške in in delegatske potrebe. Potem je poročal predsednik podiužnice iste organizacije iz Maribora, kako nujno potrebna je pač ta or- ganizacija, ker le potom take organizacije bode mogoče doseči, kar doseči moramo. Nato prevzame zopet besedo sodr. Roš, kateri je z ogorčenostjo izvajal krute posledice svetovne vojne, katere čutijo najbolj in edino le vojni invalidi, vdovo in sirote. Pozival je vse neupisane invalide, da se pridružijo maj-ki, invalidski organizaciji, ker le združeni bodo dosegli svoje pravice. Nato je odvzel vsem vdovam in sirotam volilno pravico, ker se bode v najkrajšem času ustanovila samostojna sekcija za vojne vdove in sirote. Potem je sledila voiltev ; ker je bivši predsednik tukajšnjega poverjenišiva Hotko odstopil, je bil izvoljen za predsednika Maroh Peter, tobačna trafika v novem rotovžu. Tajništvo je prevzel Leben Ivan, tobačna trafika poleg Brenčiča Alojzij a- Nadzorovanje mestnega muzeja. Pretekli teden je bil tukaj g. dr. Josip Mantuani, ravnatelj državnega muzeja v Ljubljani. Pregledal je naš mestni muzej (vhod skoz gimnazijo), ter oba Mitreja na Bregu in v Haj-dinu. G. ravnatelj je poročevalec za muzejske zadeve pri poverjeništvu za uk in bogo-častje, in se ni mogel dovolj načuditi našim lepim in nad vse zanimivim, a žalibog le malo znanim zbirkam. Obljubil je, da bo priporočil naš muzej vladi v izdatno podporo. — Slučajno se je isti čas mudil tukaj gosp. dr. Franc Štele, poročevalec za varstvo umetnin. Sprožile so se lepe misli glede muzeja in glede zgodovinsko zanimivih ptujskih stavb. V ptujsko gimnazijo se je vpisalo 226 dijakov in dijakinj. Prvi razred jih ima nad 60, drugi nad 50 ; oba bi se morala deliti, ker so učne sobe premajhne. Poslopje se je zidalo za nemško gimnazijo, ki je imela v nižjih razredih po 30—40 dijakov. Poslopje zdaj ne zadostuje. Dijaški dom ima 70 gojencev in še se oglašajo novi. Sokol V Ptuju se izkreno zahvaljuje vsem, kateri so pripomogli pretečeno nedeljo k lepemu uspehu zbirke za našo Koroško, posebno pa vrlim nabiralkam gimnazije in dekliške meščanske šole, g. Vaudi za darovane cvetlice in vsem darovalcem. — Ob jednem naznanja, da se prične s prihodnjim pondelj kom 4. oktobrom t. 1. zopet redna telovadba in sicer: 1. Moška deca od 10. do 14. leta vsak torek in petek od 16. do 17. ure (od 4. do 6. ure popoldne. Vaditelj br. Peček. 2. članice vsak pondeljek in četrtek od 19. do 21. ure (7. do 9. ure zvečer). Vaditelj br. Sluga. 3. Članstvo vsak torek in petea od 20 do 22. ure (od 8. do 10. ure zvečer.) Vaditelj br. dr. Šalamun. 4. Moški naraščaj vsako sredo in soboto od 19. do 21. ure (od 7. do 9. ure zvečer). Vaditelj br. Milko Senčar. 5. Moška starejša vrsta vsako sredo in soboto od 18. do 19. ure (od 6. do 7. ure zvečer). Vaditelj brat Sluga. Vse te vrste vežbajo v gimnazijski telovadnici. Opozarja se, da prinese vsakdo k telovadbi telovadne čevlje ali domače copate, ker z navadnimi čevlji ne sme nikdo v telovadnico. Ostale vrste pričnejo z redno telovadbo s prihodnjim tednom, t. j. 11. oktobrom t. 1. in se razvstitev ur pravočasno objavi. Kr. davčni urad v Ptuju naznanja, da uraduje od 1. oktobra t. 1. naprej ob delavnikih od 8. do 12. in od 13. do 16. ure, s blagajnim sklepom ob 15. uri. Kvartet Zika. Mesca oktobra nas poseti v Ptuju še izza pomladi sem vsem znani slavni kvartet Zika. Dan še ni določen, vršil se bo pa koncert, katerega spored naznanimo prihodnjič, kak pondeljek, najbrže v dvorani društvenega doma. Opozarjamo pa že danes na to prireditev, ki jo je prištevati prvovrstnim, ker ni pričakovati, da bi se moglo na polju umetnosti godbe — nele v Ptuju, ampak sploh kaj boljega nuditi. Kvartet Zika je izrabil letošnje poletje, da je posetil več slovenskih krajev in ni ga bilo nastopa, ki ne bi bil najsijajneje uspel. Še pred kratkim je slavni komorni kvartet Zika napolnil veliko dvorano Uniona v Ljubljani in kritika je bila polna hvale. Kdor se toroj zanima za cvet godbe, naj se pravočasno pobriga za vstopnice. Premetena navihanka sleparka v Ptuju. V začetku tega šolskega leta se je pojavila v Ptuju deklica, ki jo trdila, da je prišla sem iz Idrije, kjer je napravila realno maturo, tu pa jo hoče dopolniti z gimnazijsko. Pravila je, da je hči lesnega trgovca, ki pride v kratkem za njo. Izdajala se je za Irmo Lašič. Izdajala se je za jako bogato, obetala izredno visoke svote, ker pa je komaj gola prišla črez italijanske mejne straže, prosila za posojila. Njeno vedenje pa je bilo vse prej, kakor vedenje kake dijakinje. In res, komaj teden dni je vzdržala na Ptuju in je že izginila na kolesu, ki si ga je »izposodila" na stanovanju. Ž njo pa je izginilo še mnogo dragocenosti, ki jih je mogla najti na stanovanju. Med potom v Maribor se je izdala za hčerko nekega Ptujčana, pa si izposodila klobuk, češ da je svojega izgubila. Sv. Andraž V Slov. gor. Dne 26. septembra se je tukaj ustanovil krajevni odbor Samostojne kmetske stranke. Govoril je g. Simonič od Sv. Urbana. Izvoljeni so bili za predsednika Rudolf Rola, za odbornike Čeh Jakob, Čuček Jurij, Habjanič Franc, Šamperl Anton, Kurbus Janez, Matjašič Janez in Pravčič Ignac. Le naprej za staro pravdo ! Slavšinar. „JUTR0" se prodaja v glavni trafiki v Krekovi ulici nasproti »Ljubljanske Kreditne banke". Kupujte in čitajte tudi „Jutro.>' Rogatec. V gostilni pri g. Zupancu je abonirana znana frajlica T. Pia z Glažute na kosilo in večerjo. Ta damica je rodom skovanka, a sedaj grozno zagrizena nemčurka. Ako se pogleda to frajlico pri obedu ali večerji, se že takoj spozna njeno oliko. Če jo kteri od slovenskih gostov pozdravi, še ne odzdravi ne, ali pa prav milostno pokima „Guten Tag". Taki ljudje pač ne spadajo med nas, ampak tja gor v blaženo Avstrijo. Žalostno, da se taki ljudje pri nas sploh še podpirajo in redijo. Očividec. Popis vseh vojnih invalidov, vdov in sirot. Poverjeništvo za socialno skrb je razposlalo te dni vsem občinskim uradom tiskovine k naredbi opr. št. III 8087/1 z dne 8. septembra 1920 s potrebnimi navodili za popis vseh vojnih invalidov, vdov in sirot. Ker se jo razpošiljanje tiskovin vsled tehničnih ovir v tiskarni zakasnelo, se podaljša rok za predložitev izkazov do 5. oktobra t. ). Občinski uradi naj pospešijo izvršitev popisa z vso intenzivnostjo, da ne bo treba znova podaljševati določenega roka. Občinski uradi, ki bi slučajno ne dobili tiskovin do najkasneje 28. t. m., naj jih zahtevajo brzojavno pri invalidskem oddelku poverjeništva za socialno skrb v Ljubljani. Ogenj. Dne 12. septembra popoldne je pri posestniku Ivana Perša v Erjavcih, občina Sv. Andraž v Slov. gor. izbruhnil ogenj. Zgorelo je gospodarsko poslopje, 40 vozov sena, mlin na veter, stope, mlatilni stroj, 2 težka voza, stroj za rezanje slame in druga gospodarska oprava. Škoda znaša okoli 150.000 K. Zavarovano ni bilo. Vzrok požara se do sedaj še ni mogel dognati. Maribor. Na mariborski javni bolnici se je ustanovil oddelek za spolne in kužne bolezni, katerega vodstvo je prevzel p rim arij dr. Hugon Robič, ki je bil večletni klinični asistent na Dunaju in Gradcu. Za plebiscit na Koroškem je nabral g. Andrej Oset v hotelu „Beograd" v Slov. Gradcu 300 K ob priliki fantovščine g. Alfonza Debelaka, davčnega uradnika v Slovenjgrad-cu, ki se poroči z gdč. Faniko Cizej, iz St. Ruperta pri Gomilskem. Znesek 300 K se je poslal Narodnemu svetu za Koroško v Veli-kovec. Ukradeno kolo. V noči z dne 24. na 25. septembra med 23. in 6. ure zjutraj mi je bilo iz mojega stanovanja v Ptuju, Trubarjeva cesta štev. 6 iz verande, skoz vlom čez okno ukradeno eno moško kolo, tvrdka „Puchu, s prostim tekom, štev. 131098. Kolo je črno emajlirano z rudečimi črtami v obeh kolesih, ˇ zelo dobrem stanju, skoro povsem novo z najboljše ohranjeno pnevmatiko, ter vredno 4—5.000 K. Izplačam 500 K nagrade onemu, ki izsledi tatove, ter mi do ukradenega kolesa zopet pripomore. Ptuj, dne 15. septembra 1920. Anton B 1 a ž e k. Iz narodnega predstavništva. V torek, 28. septembra se je odobrila mirovna pogodba med zavezniškimi ter pridruženimi silami in Avstrijo. Glasovalo je 175 poslancev, od njih 5 proti pogodbi. Za naše Koroško. V nedeljo, 26. septembra je naše Sokolstvo priredilo po raznih večjih mestih i*aše države sokolski dan za Korošce. Bliža se 10. oktober, ko se bo odločila usoda slovenske Koroške. Nemci so se zvezali z Italijani, da bi dosegli kak uspeh. Zato pa mora ostala Slovenija in Jugoslavija podpreti slovenske Korošce v njihovem svetem boju. Nedelski sokolski dan je prinesel znatne vsote. Tudi v Ptuju se je vršil obhod in so se pobirali doneski. Koroška mladina v Ljubljani. Da se Korošci, zlasti pa njihova mladina prepriča o ljubezni in zanimanju naše Slovenije zanjo, je prihitela v torek, 28. septombra v belo Ljubljano s posebnim vlakom. Na vsej poti so bili iskreno pozdravljeni, Ljubljana pa jih je prisrčno vzprejela in pogostila. Nov predsednik francoske republike. Radi obolelosti je odstopil dosedanji predsednik francoske republike Pavel Deschanel. Na njegovo mesto je bil izvoljen Millerand, dosedaj ministrski predsednik. Za svojo nalogo si je stavil, da vzpostavi Francijo in prerodi iz njenih razvalin, v ktere je prišla po vojni. Književnost. ; i Volilni red za Ustavotvorno skupščino. Priredil dr. Štefan Sagadin, 1920. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. 100 strani, cena 16 K, po pošti 1 K 20 več. Pravkar je izšel volilni red za Ustavotvorno skupščino. Priredil ga je dr. Štefan Sagadin, načelnik v ministorstvu za konstituauto. Brošura ne obsega le volilnega zakona, marveč tudi prav lepo razlago o proporčni volitvi, o volitvah 8 kroglicami ter navodila, kako je razumeti vse drage volilne pravice. Brošura je potrebna za vsakogar, ki se zanima za volitve, zlasti jo morajo imeti županstva in drugi uradi, ki se bodo bavili z volitvami. Volilni red se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. Knjige Matice Hrvatske za leto 1919. Šele sedaj so se dotiskale matične knjige za leto 1919 in sicer: 1. Tučan Fran dr. Naše rudno blago, s ilustracijama i kartem o nalezištima ruda u Jugoslaviji. 2. Cihlar-Nehajev M. dr., Veliki Grad. Pripovijesti. 3. Dimovie Gjuro dr., Kraljevič Marko. Drama. Te knjige dobe člani za 32 K. Izšlo pa je 6e nekaj knjig v Matični zalogi, ki jih dobe člani po znižani etni. Seznam teh knjig je v Narodni čitalnici in pri tukajšnjem poverjeniku Matice Hrvatske prof. Jos. Komljancu. Ta pobira članarino za izdanja 1. 1919 do 6. oktobra. Ponarejalci bankovcev prijeti. Dobrega pol leta šele imamo v prometu nove dinarsko-kronske novčanice in že so se pojavile ponarejene novčanice po 20 in 80 K, v zadnjem času tudi že po 4000 K. Ljubljanski in zagrebški policiji se je posrečilo izslediti ponarejalce in večino tudi zapreti. V selu Vugrovcu pri Zagrebu sta bila zajeta Vid Galovič in njegov stric Vinko Galovič, v Sisku in Zagrebu pa nekteri razpečevalci ponarejenih bankovcev. Glavar cele družbe, neki Alberto Lettich, 40 letni mehanik iz Pulja, pa je še o pravem času pobegnil preko meje na Madžarsko. Našli so razne stroje in pripomočke za ponarejanje denarja, dobili pa so pri njih tudi velike vsote ponarejenih bankovcev. Ta zagrebška družba je ista, ki je preje delovala v posebni vili na Bledu, pa se preselila k Zagrebu, ko so ji na Bledu postala tla prevroča. 0 volitvah. Delo za volitve se je začelo. Po občinah se sestavljajo volilni imeniki, stranke zborujejo in premišljajo, komu bi poverile svoje zastopstvo, širše občinstvo pa, v prvi vrsti volilci, premišljajo in presojajo, kakega pomena so t*> volitve, kteri stranki se naj pridružijo. Politične stranke so že obračajo do volilcev s svojimi programi, kmalu pride volilna borba v polni tek, vsak posameznik bo to občutil. Saj pa so te volitve tudi nekaj več, kakor navadne volitve. Izvoliti se imajo poslanci za Ustavotvorno Skupščino, v kteri se ima določiti ustava naše države. Urediti se imajo oblasti, določiti njihov delokrog, razdeliti bremena, odstraniti zgodovinski plotovi, ki nas še ločijo. V bivši Avstriji je ustavo dajal cesar. Pri nas pa ima narod sam to pravico. Zato je veliko važnosti, koga si bo narod izbral, da mu določi njegovo usodo. Sedaj imajo volilni čas in dolžnost, o tem vestno premišljati. Jesenska moška moda. Neki praški list prinaša izpod peresa nekega svojega dopisnika slededeče šaljive vrste : Jaz sem imel intervju s svojim krojačem in potem s svojo denarnico gle ie nove jesenske mode, kajti jaz sem mož, ki se rad oblači po novi modi. Tako sem torej hotel poizvedeti, kaj se bo to jesen nosilo. Oba razgovora sta me prepričala, da pride po pisani in karirani moški modi sedaj na vrsto — zakrpana. Najpriljub-ljenejše bodo krpe na kolenih in komolcih, pa tudi na tistem delu hlač, na katerem se navadno sedi, bodo zelo v veljavi. Kot visoko eleganto se bo smatralo to, če bodo krpe iz istega blaga, kot je obleka. Razume se, da si bodo kaj takega mogli privoščiti le premožnejši sloji. Zato je treba paziti samo na to, da se izogibljemo prekričečih barv in se držimo kolikor mogoče diskretnih temnih krp. Kar se hlač tiče, bo stala moda v znamenju „razcefranih hlačnih koncev" na obeh hlačnicah. Seveda ni neobhodno potrebno, da si damo hlačne robove razcefrati pri krojaču, ker se to itak samo zgodi, ako hlače daljo časa nosimo. Kar se perila tiče, zlasti nogavic in robcev, stoji jesenska moda v znamenju „prozornega" perila. Samo da ni več priljubljeno perilo z malimi sistematično urejenimi ljuknicami. Nova moda daje prednost večjim luknjam, in sicer v umetniško.fantastičnem neredu. Pri nogavicah se bodo nosile luknje najrajše na petah. Razume se, da se ne bo smela ta moda pretiravati. Nekaj manjših lukenj bo učinkovalo na vsak način koketno in prijetno. Kdor bo nosil prevelike luknje, se bo smatral za gizdalina. Strast, s katero se je naš ustvarjanja nezmožni vek posvetil antiki, se izraža tudi v modi. Zlati antikva-rični zimski površniki, klobuki, kravate in čevlji bodo splošno priljubljeni, čeprav njihova starost ni nikdar tako velika kakor pri pohištvu in umetniških predmetih. Pri modi je človek prisiljen, celo predmete, ki niso več stari nego 8—10 let, smatrati za „antiko"; toda saj se lahko tolažimo s tem, da je pristen patiniran 10 let stari površnik še vedno dragocenejši, nego čisto nov sedanji proizvod. Prepovedani nemški listi v Sloveniji. Žara di hujskanja proti Jugoslaviji je bil te dni odvzet poštni debit za območje Slovenije sledečim avstrijskim listom „Grazer Volksblatt", „Grazer Tagespost" in „Villacher Zeitung." Povišanje poštnih in brzojavnih pristojbin. S 1. septembrom so bile povišane brzojavne pristojbine, kakor sledi: Brzojavi 20 par za besedo, najmanj pa dva dinarja za brzojavko. Nujne brzojavke trikrat več, za prejemno potrdilo pa 40 par. Telefonska predplačila v glavnih mestih znašajo : a) za kavarne in hotele, tovarne in trgovine, agenturne in odvetniške pisarne po 500 dinarjev ; b) redakcije časnikov, za zasebne, državne in občinske postaje po 300 dinarjev; c) za teletone v stanovanjih državnih uradnikov 200 dinarjev letno. V krajih z manj ko 100 predplačni-kov, se plača a) 300, b) in c) pa po 200 dinarjev. Za napravo novega telefona je plačati 350 dinarjev. Pristojbina za interurb. pogovore znaša za razdaljo do 100 km dva dinarja, od 100 do 200 km 3 dinarje, od 200 do 400 km 5 dinarjev, a nad 400 km pa 6 dinarjev za vsake tri minute. Če gospod minister zvišuje takse, tedaj ga prosimo, da vpelje v svoje poslovanje večjo živahnost. Izpopolnjujte j/oštni in brzojavni promet, sicer povišanje pristojbin ni upravičeno. Za zgradbo železnice ia Prekmurja preko Ljutomera, Ormoža, Ptuja, Eogatca, Brežic, Novega mesta in Kočevja na Reko, oziroma v Trst se je sestavil poseben odbor, kateremu načeluje g. dvorni svetnik v p. P. Šuklje. Volilno sodišče za štajersko volilno okrožje se je sestavilo pri mariborskem okrožnem so-diščn. Volilnemu senatu predseduje dvorni svetnik Tomaž Cankar, namestnika sta de-želnoaodna svetnika Mulej in dr. Vuk, člana pa sodna svetnika Dev in Posega. Alkohol se ne more vp oštevati kot krep-čilo ali hranivo. 1 kubični centimeter sira ima toliko radilnih snovi kot 1 liter starega vina, košček kruha pa toliko kot 5 litrov piva. Alkololizem razruši telesno zdravje in slabi duševne moči. Vsled alkohola trpe zlasti : možgani, živčevje, pljuča, želodec, jetra, obisti, srce, žile. Naposled se pokvari vsa kri. V grajščini Turniš je bilo v noči od 29. na 30. sept. ukradenega perila v vrednosti okolu 40.000 K. Kdor izsledi tatovi, dobi 5000 K nagrade. Gramofon /. s ploščami vred se proda. Naslov pove uprava tega lista. Ne VII 97/20. • v • \ \''r ^rw m Večjo množino nagrobnih W* ! I fipi I spomenikov 1 | ^K I^BMHEt *f* 'z umetnega kamna ima $K I JsU lBLHlV W v »log« od 500 K naprej J. W j \\r MpuSM fej. W Robinšak, izdelovatelj cetn. \fif ¦ Vj^SfalMl wW hla#a v *->rmožu- Črke se yj i yi/^^^^^^^^W izsekajo in pozlatijo. »3 J Vi*n9%irt'Ti.In.»IX^TtVtIttfrilrlzSi AM^TSTS^SS? \ ~--------------------------------------------------------------- | Čevljarski stroj J (Singer cilinder) nov se takoj proda. Naslov povo uprava lista. S kuhinjo ali samo prazna soba se išče. V pr»ša se v uprav-uiStvu tega lista. — z lastnim orodjem se sprejme pri grajščini Turniše-Ptoj. Zavese s kaisii vred za dve okni se prodajo. Kje, pove uprava lista. Piva jiisi. ton za in čevlji! i i lm mi Pili ima na prodaj prvovrstne gonilne in šivalne jermene po zmernih cenah. za svojo 17 letno hčerko 1 jjf"^ Ij^Tj stan in hrano 'V/ KjLJL Pri boljSi obitelji. Vprašati se prosi pri gospej Cecilija Sedlaček, Ptuj, Krempiova ulica. za nemščino in slovenščino se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme. Obširne ponudbe s prepisi spričeval in z navedbe zahtevkov piače je vposlati na Prvo Jugoslovansko tovarna za usnje in čevlje d. d. na Bregu pri Ptuju. fe* J ODVETNIŠKA PISARNA Na predlog Rože Korber v Leitersbergu se bode prodajalo 17. oktobra 1920 ob 14. uri na licu mesta v Jurovcih št. 7 pri Ptuju na prostovoljni dražbi zemljišče vlož. št. 11 in 105 davč. obč. Jurovec sestojoče iz stavbišča, njiv, travnikov, pašnikov, vrta in gozda v skupni izmeri po 8 ha 88 a 97 m2 v 6 skupinah in sicer: 1. skupina 2 ha 94 a 27 m2 za izklicno ceno K 60 000 — 2. skupina 3 ha 18 a 33 m2 za izklicno ceno K 45.000 — 3. skupina 11 a 87 m2 za izklicno ceno K 1.500 — 4. skupina 1 ha 68 a 97 m°- za izklicno ceno K 24.000— « 5. skupina 54 a 60 rn2 za izklicno ceno K 6.000- 6. skupina 40 a 93 m2 za izklicno ceno K 4.000-— Dražbeni pogoji se lahko upogledajo med uradnimi urami v pisarni sodnega komisarja kr. notarja Franceta Strafella v Ptuju. Okrajno sodišče v Ptuju, dnel.oktobra 1920. 5 s s Da KARL KODERMAN-A V MARIBORU J SE JE PRESELILA V ALEKSANDROVO CESTO ŠT. 12 (OB VOGALU SODNE ULICE.) jjj Bencssts, petrolej, goiaiSmo olje, strojno olje, cilindrovo olje, tovot mast, DOBAVLJA PROMPTNO kolomaz, vaacetin, olje in mast za usnjarje "1 99 MINERALNA RAFINERIJA Dravoarad. k L RALNA RAFINERIJA" Dravograd. Dopisi na centralo v Mariboru. j Brzojavi: Rafinerija. Telefon štev. 80. Delniška glavnica in rezerve okroglo 95,000.000--^ ::::::::::: CENTRALA V LJUBLJANI. :::::::::::: PODRUŽNICE v Splitu, Celovcu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in v Borovljah. Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s 3VI0 <> Daje trgovske in aprovizacijske kredite, brez odpovedi, proti 3 mesečni odpovedi s 33|4°|o čistih, o .\ Izvršuje vse bančne transakcije. Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W. Btanke v Ptuju.