Razne stvari. Domače. (Milostivi knezoškof) so v torek vpričo vojaškega škofa, mil. dr. Bclopotockega, in preč. stolnega kapiteljna blagoslovili kapelo v kadetni Soli mariborski, opravili ondi sv. mašo z blagoslovom ter imeli navdušen nagovor do kadetov. Opominjali so jih, naj se vojskujejo zoper sovražnike svojega zveličanja in naj imajo pri tein za pomočnike Boga, Devico Marijo, sv. Jožefa in angelje varuhe. (Cesarski namestnik), marki Bacquehem, se je danes pripeljal v Maribor, da si ogleda razne uradc in Sole. Večer ob 3/46. uri se zopet odpelje v Gradec. (Slovenjebistriški okrajni zastop) je dne 25. aprila izvolil načelnikom zopet preč. g. kanonika in dekana Ant. Hajšeka, namesinikom g. Karola Hrastnika, odborniki pa sa gg.: IvanuS iz Poličan, nremogar Lap. Ncmški zastopniki niti niso prisli k tej volitvi. J (Poslanec Kokoschinegg) je včeraj v državnem zboru stavil interpelacijo na pravosodnega ministra, zakaj je g. dr. Firbasa imenoval nolarjem v Mariboru. S tem se prS moti narodna posest ter razburja nemško prebivalstvo mariborsko. — V Mariboru in obeh mariborskih okrajih sta dobri dve treljini Slovencev, torej je čisto prav, da sta zdaj v Mariboru dva slov. nolarja. Ako pa je novi slov. notar tako nevaren mariborskemu nemStvu, tedaj le-to res že umira. (2700 gold.) Ra.nki dekan v Laškem trgu Anlon Žuža je ustanovil štipendijo za revne slovenske dijake. V ta namen je ostalo premoženia kakih 2700 gld. Namestništvo ni te ustanove potrdilo, ker je baje svota premajhna. Rajnki dekan pa je bil previden in je določil za slučaj, ko bi se ta ustanova ne odobrila, da pripade polovica te svote »Narodnemu domu« v Ljubljani, četrtina Solskim sestram v Celju, četrtina pa »Slovenski Matici« v Ljubljani. (Premeščenja.) Gosp. dr. Emil Weigmann pride kot okrajni komisar iz Celja v Ljutomer, v Celje pa pride iz Voitsberga komisar g. Valler grof Attems. — Sodnijski avskultant g. Viljem Kronasser je premeščen iz Maribora v Sevnico in g. avskultant pl. Frohlichsthal iz Sevnice v Maribor. (Bela žena.) Dne 28. aprila je v Celju umrl adjunkt okrožnega sodišča g. dr. Janez Kuder. (Narodna veselica). V nedeljo, dne 3. maja priredi gostilničar gosp. Franc Strelec v Bukovcih niže Pluja ob 4. uri popoldne narodno veselico s petjem. Peli bodo domači iantje in raožje, večinoma udje markovskega bralnega društva, umetne in narodne pesmi. (Sprememba posestva.) Znani pomolog in enolog g. Franc Praprotnik, naduuitelj v Mozirju, je kupil znamenito Režek-ovo posestvo na Rožniku pri Mozirju za 14.700 gld. ¦ ¦ ¦¦¦ - •> (Poduk o sadjereji) se je vršil v nedeljo, dne 26. aprila predpoldne in popoldne v bralnem društvu v Vitanju.. Učil in razkazoval je o raznih načinih/požlahtnjevanja g. J. Belč. (G -f J. Tepej), trgovec in posestnik v Vitanju, je po kratki bolezni v soboto zjutraj, dne 25. aprila in po sprejemu svetih zakramentov umrl. Nepričakovana smrt je prelresla vse kroge, ki so poznali moža v najboljših letih njegovega življenja. Dovršil je 46. leto svoje starosti. Njegovega pogreba pretečeni pondeljek se je udeleževalo nenavadno veliko Ijudij. (Samomor.) V Št. Pavlu v Savinjski dolini se je pri gospodu Zanijerju oni dan ustrelil trgovski učenec Jožef Žager, star še le 17. let. Bog se usmili! (NaSel se je) Anton KoSec, vulgo kazinar iz Arje vasi, o kalerem smo zadnjič poročali, da jo je po- bpiniil v An.M-iko. Skesa! .-¦• " čez 10 dnij t<\- zopet pniol iluiiiuv. Alalo ga jt; sicur bilo srani; ventlar pa ljiulie govorijo, da svoje putovanje popiše v knjižici »10 dnij v Ameriki«. Čisti tloliieck baje porabi za drugo potovanjo. (Duhovne vaje). < Kl vaje. Društvene. (Dijaški k u hin ji) v Mariboru je daroval vlč. gosp. J. Tombah, dekan v Rogatcu, 3 fl. Bog plati! — Slovenci in Slovenke, spominjajte se pri različnih prilikali te dijaške kuliinje ! ^(Katol. delavsko društvo v Mariboru) priredi prihodnjo nedeljo v svoji -dvorani, v hotelu »Zur Stadt Wien«, gledališko predstavo. Igrali se bodeta nemSki burki »O prvem aprilu« m »Gluh mora biti«. Zafielek.ob 7. uri zvečer. ,,_..-. __,____=(\> r n c I n v n I j q a p o 7 i> v n -i h r o m h _ y f/ -i I o n^ preredi dne 14. maja t. 1. veliko tombolo na korist požarne brambe žalske. Natanjčnejši vspored pozneje. v^(Vabilo k izletu) »učileljskega društva za ptujski okraj« dne 7. maja v Vurberg. Vspored: 1. Sv. maša ob 10. uri v farni cerkvi. 2. Ogledovanje vurberškega grada. 3. Zborovanje v šolskem poslopju, pri katerem bo gospod ravnatelj Schreiner iz prijaznosti o času primernem predmetu govoril. 4. Skupni obed in prosta zabava v gostilnici g. Sorka. Odbor se zanaša na polnoštevilno udeležbo društvenikov, vabi pa najuljudneje k temu izletu cenjene tovariše in tovarišice iz sosednih in drugih okrajev. Dobro doSli pa tudi neučitelji, prijatelji šole in učiteljstva. Iz drugih krajev. (Umrl) je v Ljubljani dne 25. aprila slavni urednik »Dauice«, kanonik in zlatomašnik monsignor Luka Jeran, v 78. letu svoje dčbe. Za tem blagim raožem žalujejo vsi Slovenci. zlasti pa uboga šolska mladina, za katero je pokojni toliko let po očetovsko skrbel. Naj v miru počiva! (Žganje proč!) V vasi St. Waldburgen na Koroškem je neki kmet poslal svojo Sestlelno hčerko v krčmo po žganje. Dekle je vračaje se domov popilo žganje in obležalo na cesti ter kmalu potem umrlo. (Ujeli so ga!) Oni teden je znani mednarodni tat Papacosta, sila nevaren človek, zbežal iz budapeštanske kaznilnice. Oni dan pa so ga orožniki ujeli v Solnoku, kamor je prišel peš, ter ga odgnali v Pešto, kjer bodo zdaj najbrž bolje nanj pazili, nego doslej. (Prvi roj.) Dne 27. aprila opoludne so na Poljanah pri Kostanjevici na Dolenjskem prvikrat rojile čebele c. kr. logarja g. Josipa Pavlina. To je pač velika redkost, zakaj navadno začnejo čebele rojiti okoli 10. maja. (Potres v Bosni.) Dne 22. aprila se je v Travniku in v Jajcih v Bosni čutil precej močan, valovit, kakih pet sekund trajajoč potres. Je-li pouzročil kaj škode, Se ni dognano. ,/(»Sudmark-a<), znano ponemuevalno društvo, ima v Avstriji 70 podružnic in sicer: na Štajerskem 49, na Koroškem 12, na Nižje Avstrijskem 8, na Kranjskem, Tirolskem in Zgornje Avstriiskem po 3 in na Solnograškem 1. Poleg leh se snujejo že štiri nadalje podružnice, med njimi 2 na Koroškem. (Najdražje pismene znamke) imajo zvezne države amerikanske. Leta 1895. so namreč izdali znamke po 100 dolarjev (okoli 250 gld.) za časnike. To spriuuje, da j« časnikarstvo v Ameriki vse bolj razvito nego v stari Evropi. (Iz malega prepira — velika nesrečšt). V Cripple Creeku v Severni Aineriki sta se v garderobi gledališča dve igralki sprli zaradi neke malenkosti. V jezi je ena vrgla gorečo svetilko na drugo. Svetilka se je razbila, in nastal je ogenj, ki se je vsled vetra čudo- vito hitro razširil in uptpelil ne samo gledališče, nego še 150 liiS. Skoda znaša poldrugi milijon dolarjev. (Konec tridcsel dno vnega posta.. i'roslovoljni stradalec Giovanni Succi je na Dunaju v ponedeljek dokončal svoj Iridesetdnevni post. Tekom posta jo Succi shujšal za 14 kl