IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
•  Kamniški Svilanit dobro poznajo tudivtujini
Letos mineva 35 let, odkar je iz majhnih tekstilnih obra-tov v Kamniku nastala to-varna Svilanit. Takrat je bilo to majhno podjetje s 50 de-lavci, v naslednjih letih pa je, kljub občasnim te/avam, vztrajno napredovalo in se ši-rilo, še posebno potem, ko je bila prošzvodn ja v celoli zdru-žena na eni lokaciji. Tovarna, ki se je specializirala na iz-delke iz svile in frotirja, danes zaposluje nad 800 delavcev, poznajo pa jo tudi zunaj naših mcja. Tretjino svojih brisač, kopalnih plaščev, rutic in kra-vat prodajo na zahtevnih za-hodnih tržiščih in že leta tuji kupci niso zavrnili nobcne po-šiljke. Tako zavidljivo kako-vost so dosegli med drugim tudi prek tehničnega sodelo-vanja s sorodnimi tovarnami na zahodu. Danes je Svilanit največji jugoslovanski proi-zvajalec frotirja, vidno mesto pa zavzema tudi med proizva-jalci frotirja in svile v Evropi.
•  Sora bo čistejša
Tovarna celuloze in papirja v Medvodah velja za največ-jega onesnaževalca vode v okolici Ljubljane. Že pred konccm leta pa se Sori obe-tajo boljši časi; tovarna na-mreč ureja nov obrat za ku-hanje lesa, ob tem pa ureja tudi čiščenje odpadnih voda. Poslej jih bodo izpuščali prek čistilnc naprave v kolektor na Brodu. Namen gradnje no-vega obrata seveda ni v prvi vrsti varstvo okolja, temveč predvsem posodobitev tehno-logije in povečanje proizvod-nje. Pričakujejo, da bodo po-slej letno naredili 23 tisoč ton celuloze namesto dosedanjih 18 tisoč ton.
•  Nerazvit sistem odgovornosti
Samo popravila tovorov, ki se poškodujejo zaradi nepra-vilnega nakladanja, stanejo Železniško gospodarstvo Ljubljana mesečno čez mili-jon dinarjev. Od leta 1978 do danes se je število poškodb tovorov povečalo za 160 od-stotkov.
Ko prištejejo še stroške vo-zovne zamudnine, se številka dvigne v še bolj vrtoglave višine — doseže že skoraj 10 milijonov din mesečno. Izločanje vagonov zaradi nepravilne naloženosli in neustreznega tehničnega stanja vagonov je za ŽG Ljubljana to-liko pogoslejši pojav. ker meji na zahodne železniške sisteme, kjer je kontrola strožja kol v Jugosla-viji. To sevetla ne more biti izgo-vor. Vzrok, da se stanje ne izbolj-šuje, vidijo Vned drugim ludi v ekoiiomskih odnosih v mreži Ju-goslovanskih železnic, predvsem pa v nerazvilem sistemu odgo-vornosti, ki ne omogoča učinko-vitegaodkrivanja in materialnega kaznovanja slehernega povzroči-telja škode.
•  Povezanost agroživilstva
Več sestavljenih organizacij s področja kmetijstva, živilske in-dustrije in trgovine se pripravlja na reorganizarijo medsebojnih poslovnih odnosov. Zdnižile so se v nov, večji agroživilski sozd, ki povezuje doslej razdrobljene agroživilske organizacije z do-lenjskega, Ijubljanskega in go-renjskega območja. Pobuda izhaja že iz leta 1981, ko so začeli razmišljati, da nepovezanost agroživilstva v Sloveniji zmanj-šuje njegove razvojne možnosti. Združitev naj bi prispevala k us-klajenemu razvoju in tesnemu poslovnemu sodelovanju, ki brez oblikovanja večjega, enotnega poslovnega sitema ni mogoče. Oblikovanje skupnih služb za do-slej samostojne organizacije pa bo Iahko prispevalo k racional-nejšemu poslovaniu.
VC