NOVI TEDNIK
direktor in glavni urednik NT&RC; Jože Cerovšek,
odgovorni urednik NT; Branko Starneičič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
7. marec 1991 • številka 9 • leto KLV • cena 20 illnariev
21.500izvodov - 32 stnmi
Peterle
se mehča...
je rekla Žalčanka Ljerka Bizilj, Slovenka leta 1990. Ona že ve, saj ima
s politiki v svojem novinarskem vsakdanu veliko opraviti. V reportaži
Svet bi bil brez moških dolgočasen na strani 16.
Predsednik vlade se je prejšnji teden res omehčal, ko je dal jamstvo za
plače štorskih železaijev. A koliko bo ta, še en v verigi gasilskih ukrepov,
odpravil negotovost med štorskimi železaiji, je še vprašanje. Bo podržav-
ljanje železarstva, ki seje končno pričelo, kaj prispevalo k temu? O tem
na 4. strani.
Stran 2
Brezplodna
nategovanja
Stran 5
Umrl nam
je Blaž
stran 14
Streli za solze
stran 10
Odpadke
uvažamo,
mar ne?
stran 11
Zadnji kupon za
izlet 100 kmečkili
žensk na morje
Ne bojmo se raka!
Eden od treh ljudi bo v svojem življenju zbolel za rakom. Napovejmo mu vojno. O tem pišemo v temi tedna na 7. strani.
Celje, Čuprijska 9
Tel. 24-025, 24-303
Nudimo vam
t^morHzerje .
2. STRAN-7. MAREC 1991
DOGODKI
Bazeni
namesto cest
Da so ceste v mozirski
občini velikanski pro-
blem, dokazuje že pregled
zadnjih občnih zborov in
raznih skupščin. S cestno
problematiko se ukvarja-
jo vsi, od gasilcev, šofer-
jev, avtomehanikov, mla-
dincev in turističnih de-
lavcev do občinske
oblasti.
Zgornjesavinjčani so ver-
jeli obljubam republiškega
vodstva, da bo obnova cest
dokončana že v letošnjem
letu. Položaj pa se iz dneva
v dan slabša, namesto da bi
se izboljševal. Cestnega di-
narja preprosto ni, v skle-
pih posameznih zborov je
zapisano, da bodo »pritisni-
li«, oziroma kar zahtevali
obnovo cest. Trenutno je
najbolj pereča cesta Ljub-
no-Luče, za katero domači-
ni pravijo, da jo bodo pre-
prosto zaprli, saj je po njej
nemogoče voziti. V naprej
bodo namesto cestnemu
skladu plačevali prispevke
kar vodni skupnosti, pravi-
jo Lučani, s^j se po cestah
ne voziš, ampak plavaš.
V mozirski občini pa se je
v teh prvih po pomladi di-
šečih dneh pojavil še en
problem, za katerega pa
Zgornjesavinjčani sploh ne
vidijo rešitve. Stečaj nazar-
skega Gozdnega gospodar-
stva je namreč povzročil,
da je na stotine kilometrov
gozdnih cest ostalo brez
lastnika. S tovornjaki vozi-
jo les iz vseh mogočih kra-
jev, večino cest so po po-
plavi popravili ljudje sami,
sed^ pa nastajajo ogromne
luknje, tako da je že nekaj
cest, ki so neprevozne za
osebne avtomobile. Kdo jih
bo popravljal? Lastnik je
Gozdno gospodarstvo, ki
ga ni več, drugod pa še za
bolj pomembne stvari ni
denarja. URŠKA KOLENC
Brezplodna nategovanja
Cestni ptoblematiki ¥ Sloveniji ni videti rešitve, republiški minister podpira zahteve Celjanov
v Celju se je v ponedeljek nada-
ljeval 19. februarja začet pogovor
o cestni problematiki, ki sta se ga
ob predstavnikih osmih občin celj-
skega območja in celjskega Cest-
nega podjetja udeležila tudi repu-
bliški minister za promet in zveze
Marjan Krajne s sodelavci in Maks
Bastl, zadolžen za tržišče in sploš-
ne gospodarske zadeve.
Minister za promet in zveze Mar-
jan Krajne je v celoti podprl zahte-
ve Celjanov in širšega štajerskega
območja, da se namensko zbran
cestni denar vlaga v cestno gospo-
darstvo, da se misel na varianto
3 (po kateri se na slovenskih cestah
letos ne bi skoraj nič delalo, denarja
pa ne bi bilo niti za vzdrževanje)
povsem opusti in da se predlog re-
publiškega proračuna, ki za 2,3 mili-
jarde dinarjev zmanjšuje cestni
sklad, ne sprejme. Menil je, da se
mpramo_Y Sloveniji ponovno (če-
prav so bile prioritete cestnih gra-
denj izdelane že jeseni, jih doslej ni
še nihče obravnaval) dogovoriti
o prioritetah cestnih novogradenj
ter večjih rekonstrukcij, in če bodo
ti dogovori uspešni, potem tudi zah-
teva Celjanov, da na Štajerskem
zbran cestni denar obogaten z dese-
tino vsega slovenskega cestnega de-
narja ostaja na tem območju, ni več
potrebna.
Predstavniki celjskega območja
so se z ministrom Krajncem strinja-
li in nadaljnji pogovor je bil podo-
ben prepričevanju že prepričanega.
Vseeno pa je bilo zanimivo poročilo
ministra Krajnca o srečanju repu-
bliških poslancev Demosa konec
prejšnjega tedna v Poljčah. Povedal
je, da je poskušal poslence Demosa
in slovensko vlado (katere član je in
ki ga je do pred kratkim podpirala
v vseh odločitvah) prepričati v nuj-
nost porabe cestnega denarja v cest-
nem gospodarstvu. Ponudil je mož-
nost za izločitev cestnega gospodar-
stva iz integralnega republiškega
proračuna (s tem bi ugodiU zahte-
vam po zmanjšanju proračuna) in
zbiranje namenskega cestnega de-
narja na posebnem računu sekreta-
riata za promet in zveze ter obljubil
vso odgovornost za porabo tega de-
narja v cestne namene. Poslanci in
člani vlade pa takšnega predloga ni-
so podprh.
Minister Krajne je še poudaril, da
republiško ministrstvo za finance
zahteva odobritev vseh računov
v višini nad milijon dinarjev, kar
pomeni popolno nezaupanje v spo-
sobnosti ministrstva za promet in
zveze. Kako sicer posluje finančno
ministrstvo pa je ponazoril s števil-
kami: »V prvem tromesečju bo
v Sloveniji zbrana poldruga miUjar-
da cestnega denarja, ministrstvu za
promet in zveze pa je odobrenih le
700 mihjonov dinarjev - pa še tega
denarja ne bomo v celoti dobili.«
IVANA STAMEJČIČ
Marjan Krajne je ogorčen zaradi
sporočila za javnost, ki ga je v za-
četku tedna izdalo ministrstvo za
finance (v celoti pa ga je objavil
dnevni tisk). V sporočilu je zapisa-
no, da gre v primeru proračuna in
cest za »predproračunsko izigra-
vanje in zavajanje javnega mne-
nja«, objavljeni pa so tudi spiski
predvidenih in načrtovanih vla-
ganj. Minister Krajne meni, da je
objavljanje spiskov z označeva-
njem katera vlaganja nimajo pri-
dobljenih lokacijskih in gradbenih
dovoljenj, zaušnica in posmeh nje-
govemu resorju, saj je prav mini-
strstvo za finance tisto, ki odobri
denar za pridobivanje dokumenta-
cije. In, če tega denarja ni, potem
je razumljivo, da tudi dokumenta-
cije ni.
Obvoznico republika, most Ljubenci?
Poleg luknjastih cest v mozirski obči-
ni še vedno ostaja odprto vprašanje mo-
stu na Ljubnem. O tem so se pogovarjali
tudi na srečanju žizpanov celjske regije
z ministroma Krajncem in Bastlom.
Na Ljubnem so v teh dneh izvedli an-
keto med krajani o bodoči obvoznici in
mostu. »Večina krajanov seje odločila za
obvoznico, kakor so jo že načrtovali, na-
mesto starega mostu pa naj bi po mnenju
krajanov postavili nov most, ki bi bil pre-
vozen za osebne avtomobile,« je povedal
predsednik ožjega sanacijskega odbora
na^Ljubnem Štefan Matjaž.
Župan občine Mozirje Andrej Preseč-
nik pa je temu še dodal, da naj bi obvoz-
nico gradili iz republiškega proračuna,
most pa naj bi zgradili Ljubenci sami iz
sredstev solidarnosti, ki so se nabrala na
žiro računu krajevne skupnosti. »Z vidi-
ka cestarjev zadeva ni sporna, zaradi
vseh prepirov in razprav na Ljubnem pa
je problem prešel na republiško raven.
Tako ostaja problem nerešen, sedaj pa
iščejo najboljše rešitve z naravovarstve-
nega vidika,« je povedal Andrej Pre-
sečnik.
»Šestčlanska komisija na republiki
preučuje vse možnosti. Menda bodo
v prihodnje delali bolj počasi, problem
pa ne bo rešen vs^ še leto dni,« meni
Štefan Matjaž.
Glede ceste Ljubno-Luče Andrej Pre-
sečnik pravi, da je tudi to vprašanje še
odprto. »Doslej še nismo dobili odgovora
na to temo. Vsekakor je bila izgradnja
ceste v načrtu že v letošnjem ali vsaj
v prihodnjem letu. Sed^ pa seje pojavile
težave zaradi republiškega proračuna.
Rad pa bi poudaril še to, da je Slovenija
ni dobila mednarodnega kredita strogo
namensko za sanacijo poplave, s^ je bil
kredit že prej odobren. Po poplavi pa je
bilo rečeno, naj bi del sredstev namenili
tudi za sanacijo. Vendar je sedaj vpraša-
nje, če je Slovenije že sploh dobila sred-
stva tega kredita zaradi vseh problemov
v Jugoslaviji,« je še povedal Andrej Pre-
sečnik.
Vsa vprašanja cest in mostov torej
ostajajo odprta, nihče ne ve, kod in kako
se bodo vozili Zgornjesavinjčani. Mogo-
če pa bo odgovor znan demes, v četrtek 7.
marca, ko bo Ljubno obiskal minister
Miha Jazbinšek.
URŠKA KOLENC
Skupščina občine Celje
Po 28. členu Poslovnika Skupščine občine Celje
sklicujem
10. SKUPNO SEJO ZBOROV
SKUPŠČINE OBČINE CELJE,
ki bo v petek, dne 8. marca 1991 ob 8. uri v veliki
dvorani Narodnega doma v Celju, Trg svobode 9.
PREDLOG DNEVNEGA REDA:
1. Otvoritev seje in ugotovitev prisotnosti poslancev
2. Sprejem dnevnega reda
3. Poročilo o realizaciji sklepov skupne seje zborov in 4.
seje zbora združenega dela skupščine občine dne 5.
2. 1991 in potrditev zapisnikov
4. Aktualne informacije
a) Poročilo o stanju onesnaženosti zraka v zimskem
času
b) Aktivnosti ob odpravi posledic poplave
5. Poročilo o stanju celjskega gospodarstva s poudar-
kom na glavnih problemih in predlogi za razreše-
vanje
6. Poročilo o modernizaciji v Zdravstvenem centru Ce-
lje in uresničevanj+j IV. samoprispevka
7. Predlog sprememb statuta občine Celje
8. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka
o sestavi in pristojnostih zborov SO Celje in izvolitvi
funkcionarjev občinske skupščine - HITRI PO-
STOPEK
9. Osnutek odloka o proračunu občine Celje za 1991
10. Osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za
območje občine Celje
11. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah pro-
storskih sestavin družbenega plana občine Celje za
obdobje od leta 1986 do leta 1990
12. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odlo-
ka o ZN Otok 111 S sever-jug
13. Osnutek odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih
pogojev za del ureditvenega območja naselja Lju-
bečna
14. Predlog za imenovanje direktorja Uprave za družbe-
ne prihodke občine Celje
15. a) Odgovori na vprašanja in pobude poslancev
b) Vprašanja in pobude poslancev.
K 7. točki dnevnega reda ste že prejeli poročilo o uresni-
čevanju IV. samoprispevka v občini Celje skupaj z gradi-
vom za 9. sejo občinske skupščine 5. februarja 1991.
K 15. točki
Poslance prosimo, da so pobude in vprašanja kratka in
konkretna. Pobude in vprašanja lahko podate tudi pisno
med zasedanjem skupščine, ustno pa k tej točki dnevne-
ga reda.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Anton Roječ, dipl. iur.
Srečanje na pragu pomladi
v petek je Liberalno-demo-
kratska stranka iz Mozirja
pripravila regijsko srečanje
predstavnikov LDS s celjske-
ga območja. Poimenovali so
ga Na pragu pomladi.
Srečanje je bilo namenjeno
medsebojnemu spoznavanju
in obravnavi nekaterih regij-
skih problemov, udeležili pa
so se ga predstavniki LDS iz
Celja, Šentjurja, Velenja, Žalca
in Mozirja. Predstavniki s celj-
skega območja so poudarjali,
da prihaja do razdvojenosti
med vodstvom stranke in ob-
činskimi odbori, saj ni ustrez-
nega pretoka informacij. Pred-
lagali so tudi, da bi že sedaj
začeli iskati kandidate, ki bodo
nastopili na prihodnjih voli-
tvah. S pobtiko stranke so na
Celjskem v grobem zadovoljni,
up^o le, da stranka kljub ne-
katerim napakam ne bo skre-
nila s poti oziroma, da na poti
ne bo obstala. Poudarili so, da
enotnost za vsako ceno ni po-
trebna, s^j so različne ideje
vedno dobrodošle.
Predstavniki LDS na Celj-
skem so ugotovili, da medse-
bojno povezovanje občinskih
odborov v regiji šepa. To bodo
poskušali popraviti z izmenja-
vo informacij o dogajanjih
v občinskem parlamentu, so-
delovanjem pri posameznih
projektih, najbolj pa se bodo
cmgažirali za gradnjo avtoceste
Celje-Ljubljana. Na takšen na-
čin bodo v prihodnje lahko
vsebinsko povezali dve nalogi,
demilitarizacijo in vprašanje
cestnega dinaija. Predstavniki
celjske liberalno-demokratske
stranke so predlagali, da bi
v povezavi z Dolenjci naredili
poldnevno zaporo ceste Celje-
-Ljubljana. U. K.
Sedanji republiški minister
za ceste Marjan Krajne je na
tem področju naredil največ
od vseh dosedanjih mini-
strov. Vendar pa bi v vsaki
normalni državi minister od-
stopil, če bi mu vzeli denar,
kot se je to zgodilo V Sloveni-
ji, je menil eden izmed pred-
stavnikov LDS na Srečanju
na pragu pomladi.
Prenapihnjeni
proračun
v gostilniškem
vzdušju
Pred tednom dni se je po
dvomesečnem molku
končno spet sestala žalska
občinska skupščina. Očit-
no je molk prispeval k te-
mu, da so bile glave po-
slancev še bolj razgrete
kot ponavadi.
Delegati so že na začetku
reagirali na poročilo gospo-
da Drče, poslanca, v repu-
bliški skupščini. Želeli so
vedeti, kako je lahko pri-
speval svoj glas za nov
davčni zakon, s tako nere-
alnimi davčnimi stopnja-
mi. V takih primerih so me-
nili, da bi se moral posla-
nec najprej posvetovati s ti-
stimi, ki so ga izvolili, ali
vsaj z določenim krogom
strokovnjakov. Župan
Dobnik je pripomnil, da
poslanci res niso več odgo-
vorni bazi, temveč stranki
in svojemu prepričanju, to-
da pri sprejemanju Zakona
o davkih, predvsem pri ob-
davčitvi otroških izdelkov,
je šlo za očitno nevednost
in zmoto Demosovih po-
slancev.
Prva polemika se je raz-
vila tudi pri obravnavanju
osnutka občinskega prora-
čuna za letos. Pripravljalci
osnutka proračuna so bili
očitno (zavestno) nerealni,
ko so določili končno vso-
to, s^ od na smrt bolnega
gospodarstva in v večini
obubožanih davkoplače-
valcev niti približno ni mo-
goče pričakovati, da bi ob-
činsko malho lahko napol-
nili. Poslanci so imeli veli-
ko pripomb na prevelik ob-
seg sredstev za osebne do-
hodke v upravi, na velik
odliv sredstev za komunal-
ne dejavnosti, na prepo-
žrešne družbene dejavnosti
in končno tudi na nedefini-
rane skupine porabnikov
občinskega proračuna.
Razprava je bila na trenut-
ke konstruktivna, vsepre-
večkrat pa bolj podobna
gostilniški debati. Nazad-
nje so poslanci osnutek
proračuna potrdili.
Ob koncu zasedanja žal-
skega parlamenta sta ne-
pričakovano veliko razbur-
jenja povzročila poslanca
prenoviteljev. Županu go-
spodu Dobniku sta namreč
izrekla javni ukor zaradi
njegove vloge v t.i. gostilni-
ški aferi v Grižah. Poslanci
Demosa so na kritiko tako
užaljeno reagirali, da so ta-
koj odklonili kakršno koli
razpravo. Še n^bolj razum-
no je reagiral sam Dobnik,
ki je ukor sprejel, poslanci
Demosa pa so protestno za-
pustili dvorano.
Proti nehumani ustavi
Neodvisni sindikati Slovenije bodo sprejem takšne ustave
bojkotirali
Neodvisni sindikati Slove-
nije terjajo ustavo, ki ne bo
obšla sociale in humanizma.
Sestavljalce nove ustave so
na to že večkrat zaman opo-
zarjali, v soboto pa so se v Ce-
lju na prvi seji skupščine od-
ločili, da bodo sprejem ustave
bojkotirali, če jim ne bodo
prisluhnili.
Besedilo nove slovenske
ustave krati delavcem vrsto že
pridobljenih pravic - od pravi-
ce do dela, izobraževanja,
ustreznega zdravstvenega in
pokojninskega varstva in dru-
gih. »Ustava se v številnih čle-
nih ukvarja z lopovi, z delavci
pa opravi z dvema stavkoma,«
pravi drugi podpredsednik
predsedstva teh sindikatov dr,
Božo Pahljina iz Loč. Rastko
Plohi, predsednik predsedstva
je na skupščini opozoril pred-
vsem na nepripravljenost
ustavne komisije, da jim vsaj
prisluhne. Bojkot, za katerega
so se odločili, bodo verjetno
podprli tudi drugi sindikati.
Konfederacija sindikatov 90,
h kateri so pristopili tudi Ne-
odvisni sindikati Slovenije, je
to že potrdila.
Neodvisni sindikati so neza-
dovoljni z delom strank, ki so
jih podprli na volitvah. Očitajo
jim neodgovorno razprodaja-
nje družbenega premoženja in
zahtevajo referendum za pre-
hod družbene lastnine v druge
oblike. Nezadovoljstvo s stran-
kami in svoj majhen vpliv na
odločitve v republiki, so name-
ravali po predlogu predsed-
stva popraviti z ustanovitvijo
lastne stranke, vendar pobude
predstavniki podružnic niso
podprli. Večina podružnic je
ravno na celjskem območju:
v Celju v Cinkarni in Aeru,
v Slovenskih Konjicah v Ko-
nusu, Kostroju, Koplastu in
IMP-ISO ter v Zrečah v Unior-
ju in Cometu. Predstavniki so
menili, naj se sindikat namesto
s politiko ukvarja s pravicami
in interesi delavcev. Pobudo je
zato Rastko Plohi umaknil
z dnevnega reda.
MILANA B. POKLIC
Skupščina je za novega čla-
na predsedstva izvolila Jože-
ta Jarha, razrešila pa Matjaža
Repa in Sama Lubeca. Podeli-
la je tudi zahvali: Jožetu Gi-
derju in Viliju Bezenšku ter
priznanja: Miroslavu Garbi,
Herbertu Sivki in Branku Ko-
rošcu.
KOS na lovu za
Delom Plus
DOGODKI
7. MAREC 1991 - STRAN 3
Gosta bosta dva
predsednika
Na 7. Celjskem večeru
v hotelu Dobrna bosta so-
delovala predsednik pred-
sedstva BiH Alija Izetbe-
govič in predsednik Pred-
sedstva Republike Slove-
nije Milan Kučan.
Tema pogovora bo BiH
v zgodovinski preizkušnji,
v ospredju pa bo pravza-
prav vnovič razplet jugo-
slovanske krize. V sedanjih
pogajanjih o prihodnji ure-
ditvi jugoslovanske države
je jasna samo pozicija Slo-
venije in Hrvaške in na
drugi strani Srbije ter Črne
gore. V povsem drugačnem
položaju glede njunega sta-
tusa v prihodnji jugoslo-
vanski skupnosti pa sta
BiH in Makedonija. Vse do
nedavnega se vodstvo
v BiH ni odločilo, ali je za
konfederacijo ali za federa-
cijo, toda zadnje sporočilo
vodstva Stranke demokra-
tične akcije (to je musli-
manska stranka, kije v BiH
na oblasti) pravi, daje zanje
najbolj primerna konfede-
racija. Ali je to začetek raz-
pada BiH? Ali najnovejši
dogodki kažejo, daje Jugo-
slavija pred resno nevar-
nostjo državljanske vojne?
7. Celjski večer v Zdravi-
lišču Dobrna bo v petek,
15. marca ob 19.30.     J. V.
Plača ostane!
šentjurski poslanci se strinjajo s plačo Grdine
Razprava o osebnih dohod-
kih v skupščini občine, izvrš-
nem svetu in upravnih orga-
nih v zadnjih dveh mesecih je
sprožila burno polemiko
o razliki k plači predsednika
občinskega izvršnega sveta,
ki bi jo"prejemal na prejšnjem
delovnem mestu.
Gre za razliko, ki bi jo preje-
mal kot eden direktorjev Gore-
nja in so mu jo priznali na usta-
novni seji večstrankarske
skupščine ter jo je Grdina po-
gojeval s prevzemom funkcije.
Poslanci so Grdino v veliki ve-
čini podprli, tako da je prišlo
celo do razrešitve dosedanjega
predsednika pristojne kadrov-
ske komisije, ki akta ni hotel
podpisati.
Predsednik šentjurske
skupščine mag. Franc Kovač
je v uvodu poslance seznanil
z novo plačilno razporeditvijo
po koeficientih, ki jo je prine-
sel zakon o funkcionarjih ter
menil, da je bila odločitev
o razliki k plači predsednika
izvršnega sveta z uvodne seje
napačna. S tem v zvezi je ome-
njal tudi televizijsko poročanje
o visokih plačah šentjurske
uprave. Poslanci skupščine se
večinoma   s   predsednikom
skupščine niso strinjaU in so
znova podprli takratni dogo-
vor z Grdino o plači. Tako so
zlasti Ivan Pevec v imenu
kmečke zveze, Anton Berglez
v imenu krščanskih demokra-
tov ter Jure Malovrh v imenu
zbora krajevnih skupnosti iz-
recno poudarili da mora dogo-
vor z Grdino z ustanovne seje
ostati. Pevec je spomnil da so
Grdino v Šentjur vabili.
V pristojni petčlanski skupš-
činski komisiji za kadrovske
zadeve, volitve in imenovanja
se že pred sejo z njenim pred-
sednikom, dr. Francem Zabu-
kovškom, niso mogli poenotiti
glede funkcionarskih plač, za-
to so z odprtim vprašanjem
prišli pred poslance. Zakon
o funkcionarjih je jasen, sklep
ustanovne skupščine imamo
in vsega tega ne bi bilo treba,
je bilo slišati, članica komisije
Slavica Arzenšek pa je poveda-
la, da je tudi Grdina želel, da
odprto vprašanje obravnava
skupščina. Predsednik komi-
sije, ki akta ni hotel podpisati,
ker je proti zviševanju plač ob-
čanske uprave in želi delati tu-
di po svoji vesti, je pri tem
vztrajal tudi na seji, zato je pri-
šlo na seji do glasovanja, kjer
se je 19 poslancev odločilo za
njegovo razrešitev, 14 pa vzdr-
žalo. Za predsednico komisije
so nato izvolili Slavico Arzen-
šek, ker je Zabukovšek odsto-
pu tudi kot član kornisije, pa za
novega člana dr. Štefana Ti-
slja.
BRANE JERANKO
Med slovenskimi občinami
je po plačah šentjurska občin-
ska uprava v spodnjem delu,
je na zadnji seji občinske vla-
de, dan pred zasedanjem do-
mače skupščine, zatrdil pred-
sednik Grdina, več profesi-
onalnih članov pa je izrazilo
nezadovoljstvo zaradi govo-
ric o visokih plačah šentjur-
ske občinske uprave ter žalji-
vega poročanja novinarjev.
Po ugotovitvi da je posredi
informacija TV Slovenije, ki
je pred tedni poročala o štirih
slovenskih občinah, ki po pla-
čah izstopajo - med njimi tu-
di šentjurska - je predsednik
šentjurske skupščine, mag.
Franc Kovač, dejal, da gre za
plačo predsednika občinske-
ga izvršnega sveta, ki preje-
ma od šentjurske skupščine
priznano razliko.
Z novim videzom v tujino
¥ Gorenju GA izdelali že 7 milijonov pralnih strojev
Prejšnji petek so ob 12.30
uri v Gorenjevih Gospo-
dinjskih aparatih izdelali
sedemmilijonti pralni stroj.
Izdelava pralnih strojev
v velenjski firmi se je začela
v letu 1965. Takrat so izdelali
približno 5 tisoč šeststo pral-
nih strojev, vse pa so prodali
Tva jugoslovanskem trgu.
V letošnjem letu pa v Gospo-
dinjskih aparatih načrtujejo,
da bodo naredili 340 tisoč
pralnih strojev, od tega jih
bodo približno dve tretjini
izvozili. V podjetju stavijo na
nov tip pralnih strojev z no-
vim videzom in tehnično-
tehnološkimi   izboljšavami^
ki so na letošnjem sejmu Do-
motechnica 91 v Kolnu
vzbudili največ zanimanja
med kupci. Po besedah
predstavnikov podjetja Go-
spodinjski aparati so bili ku-
pci prijetno presenečeni za-
radi hitrega prilagajanja pro-
izvodnih programov zahte-
vam na tržišču. Prednosti se-
demmiljontega      pralnega
stroja so predvsem manjša
poraba vode, pralnih pra-
škov in električne energije.
Proti koncu letošnjega leta
pa nameravajo v Gorenjevih
Gospodinjskih aparatih za-
četi s proizvodnjo sušilnih
strojev, katerih glavna zna-
čilnost bo minimalna poraba
energije. Načrti podjetja za
prihodnost so zelo ambicioz-
ni, vendar jih s stimulativno
davčno politiko do izvozni-
kov in izkoriščanjem notra-
njih rezerv v podjetju ne bo
težko uresničiti, menijo
v Gorenjevih Gospodinskih
aparatih.
U.K..
Po statističnih izračunih
v Gorenju trdijo, da bo nov
sušilni stroj gospodinjam
prihranil 240 ur časa v letu,
ki bi ga drugače porabile za
sušenje in likanje.
IZJAVE,
MNENJA...
Rajko Lesjak, sekretar
sveta in član predsedstva
ZSSS:» V povojnem obdobju
je gospodarstvo v najbolj ka-
tastrofalnem položaju, dela-
vec pa v največji stiski. Vla-
da ni navdušena za socialne
in ekonomske težave delav-
cev. Sindikati nismo bili za
sprejem zakona o delovnih
razmerjih, saj smo se že v za-
četku bali, da bodo nekateri
zaobšli zakon. Uspeli smo le
izboriti nekatere pozicije za
sindikat. Zakon o delovnih
razmerjih se je obšel preko
zakona o stečajih, saj gre sce-
narij odpuščanja delavcev
po stečajnem zakonu. V za-
konu o delovnih razmerjih
pa delodajalec lovi tisti člen,
ki določa, da lahko odpusti
določeno število delavcev
brez soglasja sindikata in or-
gana upravljanja, če je v po-
djetju. Kljub temu, da smo
na tem področju sindikati
dobili bitko parlamentu,
gresta življenje in praksa
v svojo smer. Parlament je
sprejel zajamčeni osebni do-
hodek, ni pa določil vira tega
dohodka. Državljani bi si
morali pravično razdeliti
bremena stabilizacije, ne pa
da nekaj delavcev komaj
preživi, drugod pa se ustvar-
jajo elite. Če kdo ne upošte-
va 430 tisoč glave množice,
(to je število članov svobod-
nih sindikatov) je politično
gluh.*
Siromašni in bogati Slovenci
Ali se celjska regija približuje razvitim sredi-
ščem v Sloveniji ali pa jo republiška razvojna
in socialna podpora spremlja samo toliko, koli-
kor ji svetuje dobra ali slaba volja?
Celjsko območje je namreč predlani doseglo
manjši narodni dohodek na prebivalca, kot je
bilo republiško povprečje (regija 17.033 dinar-
jev, republika 17.710 dinarjev). Toda pogled na
lestvico narodnega dohodka, kakršnega so
imele občine, je zgovoren zaradi nečesa druge-
ga - napredovali so Velenje, Žalec, Laško in
Šentjur, nazadovali so v Celju in v Slovenskih
Kornjcah, na istem mestu pa sta pstali mgizJ^-,^
občini v zgornjem domu bogatejših, kar šest
jih je v spodnjem razredu, kjer ne dosegajo niti
povprečnega narodnega dohodka na prebival-
ca. Premiki na n^spodnejšem delu lestvice so
sploh neznatni, vs^ kar zadeva občine celjske-
ga območja. Poznavalcem slovenskega zemlje-
vida razvitosti in nerazvitosti navzlic vsemu ne
more uiti podatek, kje je na lestvici kranjska
občina (21. mesto).
Razvojno životarjenje celjskega območja se
torej nadaljuje. Njegovo »podpovprečno« je
alarmantno v trenutku, ko se Slovenija gospo-
darsko osamosvaja in ko se gospodarstvo duši
zaradi nelikvidnosti zaradi neprejetih izvoznih
stimulacij, kijih združujeta republiška in zvez-
na vlada, zaradi prevelike porabe in zaradi hu-
de podkapitalizacije. Vsa davčna in druga za-
konodaja pomaga odlivati sredstva. Republi-
ška agencija za lastninjenje na primer sploh ne
reagira, če ni dorečen in razviden republiški
interes oziroma če še ni sprejeta odločitev, kaj
hi se splačalo? Prodana in izvozna politika
podjetij se bo v kratkem času spet znašla pred
važnimi poslovnimi odločitvami.
Finančnega, socialnega in razvojnega hiranja
gospodarstva na celjskem območju ne bo oz-
dravil napovedani bojkot plačevanja vseh pri-
spevkov in davkov, če oblast ne bo sprejela
sklepov o obveznem zmanjšanju porabe. Boj-
kot je lahko opozorilo, morda za koga tudi
streznitev. Upor gospodarstva je predvsem
protest, saj bi nadaljevanje sedanje zmešnjave
v ekonomiji peljalo v resne socialne konflikte.
Značilno pa je, da napovedanega protesta nih-
če ne jemlje resno.
A če je bistveno nastajanje novega tudi
v ekonomiji, potem so na primer podatki o na-
rodnem dohodku na prebivalca v celjski regiji
še en, dodatni izziv za premislek o razvojni
strategiji gospodarstva v regiji. Tudi o sedanjih
podjetniških reorganizacijah, predvsem pa je
lestvica osiromašenih in bogatih Slovencev
zadnje opozorilo republiškemu centru. Razvoj-
no in demografsko ogrožena območja so kljub
velikim obljubam prepuščena sebi. Zdaj, ko
republika - država - centralizira sredstva, je
tudi njena odgovornost večja.
JOŽE VOLFAND
KOMENTIRAMO
ska in šmarska občina. Znesek narodnega do-
hodka na prebivalca je potemtakem na celj-
skem območju daleč n^vijšji v Velenju (32.799
din, drugo mesto v republiki), v Celju je 25.130
din (5. mesto), v Slovenskih Konjicah je 17.542
din (24. mesto), v Žalcu 17.375 din (25. mesto),
v Mozirju 13.564 din (41. mesto), v Laškem
13.158 din (44. mesto), v Šmarju pri Jelšah 8.274
din (63. mesto) in v Šentjurju 7.992 din (64.
'Tiesto), to je predzadnje mesto na lestvici raz-
^ščanja bogatih in siromašnih občin v Slove-
niji.
Razlike med občinami so velike, siromašni
m nerazviti ostajajo siromašni in nerazviti.
Od 32.799 din velenjskega narodnega dohod-
ka na prebivalca do 7.992 šentjurskih dinarjev
Je kozmična razdalja ne glede na omejitve, ki
jih v sebi skriva statistična primerljivost, in ne
slede na to, da lestvica ne upošteva inflacijske^
Sa vpliva. Razvrščanje bogatih in revnih Sl6'
^ncev po občinskih središčih je kljub vsemu
nekaj let zanimivo zrcalo razvojnih procesov
razvojnih neskladij v Sloveniji. Celjska regi-
•>a se navidezno ni slabo odrezala, saj drser^je na
'estvjci ne navzgor in ne navzdol ni preveliko,
''azen v primeru konjiške občine (nazadovanje
^ sedem mest) in žalske (nazadovanje za deset
'^est). Vtisa o navidezni gospodarski uspešno-
sti pa ne podpira dejstvo, da sta sarrio dve
Prihajajo vestno
Po šestih sejah zadnjega
mandata šentjurske skupšči-
ne je sekretarka Slavica Go-
sar pripravila preglednico
udeležbe poslancev. Ugoto-
vili so, da je udeležba na se-
jah zadovoljiva ter da na no-
beni dosedanji seji niso imeli
težav s sklepčnostjo. Neza-
dovoljni pa so. ker se več kot
polovica izmed odsotnih ne
opraviči predhodno. Po ude-
ležbi izstopata le dva poslan-
ca: eden se je udeležil seje le
enkrat, drugi pa dvakrat, pri
tem pa sta se opravičila le
enkrat. Najboljša udeležba je
bila v povprečju v zboru kra-
jevnih skupnosti, kjer je 85
odstotna, v družbenopolitič-
nem je 84 odstotna, v zboru
združenega dela pa 78 od-
stotna.
BJ
SVET MED TEDNOM
Piše: Robert Gorjanc
Mir po miru
Kdo bi si lahko mislil, da bo mati vseh bitk trajala
pičlih 100 ur? Verjetno tudi poveljnik oboroženih sil
protiiraške koalicije general Schwartzkopf, ki bo poleg
izjemnega poveljevanja, ostal zapisan tudi po izredni
»zgovornosti« na spektakularnih brifingih s sedmo
silo, tega v najbolj optimističnih sanjah ni mogel pred-
videti. Pa seje zgodilo. Irak je pokleknil pred najmo-
dernejšim vojaškim strojem na svetu. Vojaški analitiki
se bodo še precej časa ukvarjali s strategijo, taktiko in
vzroki za zmago oziroma poraz obeh sovražnih si
strani, toda misli se sedaj vsebolj usmerjajo h času po
sklenitvi premirja, ko naj bi se življenje vrnilo v ute-
čene struge.
Čeprav je bila zmaga zavezniške koalicije zares bleš-
čeča, pa ni čutiti pretirane evforije, razen seveda
v osvobojenem Kuvajtu, kije spet obnovil polno suve-
renost (seveda je ni izgubil v teh sedmih mesecih, Irak
jo je kot okupant samo začasno suspendiral). Vsi
glavni problemi Bližnjega vzhoda, ki so z iraško eska-
lacijo z vso silo privreli na dan, ostajajo: nafta, meda-
rabski konflikti, palestinsko vprašanje, izraelska
zasedba okupiranih ozemelj, vloga Združenih držav,
kot svetovnega žandarja, vloga Sovjetske zeze, nevar-
nost ekspanzije islamskega fundamentalizma in glo-
balnega svetovnega spopada na versko-civilizacijski
osnovi.
Še najmanjši problem se zdi Sadam Husein: zavez-
niki namreč menijo, da bo z njim pometlo kar iraško
ljudstvo samo, ki mu je dovolj prelivanja krvi v dveh
nesmiselnih vojnah. Njegov zadnji fanatizem je stal
življenja stotisočih Iračanov, mnogi med njimi so
ostah brez strehe nad glavo, velika večina pa z osiro-
mašeno življenjsko infrastrukturo. Dokončno naveli-
čanost nad vsiljeno vlogo papirnatega tigra dokazuje
tudi vse glasnejše nastopanje opozicije, ki naj bi se že
spopadla z vladnimi enotami v Basri in pripravila kri-
žarski pohod na revolucionarno poveljstvo v Bagdadu,
da bi Ukvidirala Sadama Huseina. Zahod si ne želi
neposredno mazati rok, saj zato tudi nima mandata
Združenih narodov. Toda Američani obvladajo dovolj
prefmjenih posebnih sredstev, da se znebijo večnega
kršilca miru na Bližnjem vzhodu. Za ves svet pa je
najbolj pomembno to, daje Irak s popolnim, porazom
izgubil vsakršno možnost, da bi se uveljavil kot regi-
onalna sila z ozemeljskimi pretenzijami.
Toda, k^ sedaj? Že v času vojne, ko seje ta prema-
knila v svoj drugi teden, je ameriški državni sekretar
James Baker pred kongresom razkril sinopsis povoj-
nega urejanja razmer na tem območju. Seveda, kot
vedno zelo globalno, brez konkretnih postopkov za
reševanja palestinskega vprašanja, kije za Američane
donedavno bilo komaj kaj več kot vprašanje begun-
cev, ki so nagnjeni k terorizmu. Vendar se tudi v njiho-
vih stališčih nekaj premika s hitrostjo diplomatske
izpovednosti. Tudi oni so se začeli zavedati, da brez
rešitve za Palestince ne bo trajnega miru na Bližnjem
vzhodu. Zato tudi tako avtoritativna izolacija Izraela
v času vojne in »vljudno omenjanje« Palestincev, da bi
počasi pripravili Izrael na nujne koncesije.
Američane pritiska odločenost tudi drugih velikih,
da bo konec koncev nekoč potrebna konferenca o bliž-
njevzhodnih vprašanjih (Francija in druge zahodnoe-
vropske države z običajnimi zadržki Velike Britanije),
vendar bi zanje na njej Palestinci lahko bili le alinea
v globalnem sklopu vprašanj. Morda ni daleč čas, ko se
bo tudi za Bližnji vzhod konkretno pristopilo k izde-
lavi univerzalnega sistema kolektivne varnosti po
vzoru na KEVS (Konferenca o evropski varnosti in
sodelovanju, ki je postavila svoje temelje v Helsinkih
leta 1976). To bi za svet in trajnost miru na tem žarišč-
nem delu sveta bila najboljša rešitev. Še bolj kot vse-
binska vprašanja, pa bi na taki konferenci utegnil biti
pomemben protokol: ne bo pravega rezultata, če bodo
Američani sami risali novo politično karto oziroma
samo razdelili pristojnosti ob predpostavki svoje
vrhovne nadzornosti.
Prevladati bo moralo načelo multilaterizma, arabske
države in Izrael se bodo morali spogledati kot enako-
pravni subjekti, ne gre pa pozabiti tudi na vlogo Sov-
jetske zveze, ki bi ji tako kot Američanom lahko pri-
padla vloga »koordinatorja«. Po krajši depresiji. Sov-
jetska zveza spet želi postati dejavnik v tem strateško
pomembnem območju. Prisotnost v zalivu je namreč
eden od najpomembnejših atributov za vlogo velike
sile, ki seji Sovjetska zveza še ni odrekla. Kremelj išče
druge poti, s^j se je kot dobavitelj orožja pravzaprav
kompromitiral, Irak je namreč doživel bliskovit poraz
z njihovo vojaško opremo, to je posredno priznal tudi
sovjetski obrambni minister Jazov v govoru pred
poslanci vrhovnega sovjeta. Z izjemno angažiranim
diplomatskim prizadevanjem za ustavitev vojne in
odločnim pritiskom na Irak, pa je Moskva resno napo-
vedala ambicije kot akter.
Na pristop k novi varnostni arhitektoniki na Bliž-
njem vzhodu pa prav nič ne bo čakal svetovni kapital.
Vsaka tovrstna vojna pomeni zanj osvežitev, saj bodo
lahko nekateri njegovi členi spet zadihali pred priti-
skajočo recesijo. Kuvajtska vlada je dala interesentom
samo 48 časa, da si razdelijo delež pri investicijah,
verjetno pa tudi Irak ne bo potreboval bistveno dalj-
šega roka, da bi sprejel vse dela, denarja in nafte lačne.
Mir po miru seje torej že začel, v svetovni politiki in
biznisu pa pretirano spominjanje vojne kmalu postala
sentimentalna navlaka. Toda brez »Zalivskih Helsin-
kov« bi spet utegnil poskočiti ritem samodejnih tokov,
predvsem ekonomskih (vojaška industrija), ki bi spet
privihral kakšnega malega diktatorskega Sadama.
4. STRAN-7. MAREC 1991
GOSPODARSTVO
Železarstvo končno podržavljeno
v železarni Štore so prej-
šnji četrtek, dan pred izte-
kom odloga plačil občin-
skih in republiških prispev-
kov le dočakali plače. Jam-
stvo za izplačilo je dal repu-
bliški izvršni svet. Istega
dne so na delavskem svetu
potrdili katastrofalno za-
ključno bilanco za lansko
leto, hkrati pa pričeli z ne-
katerimi aktivnostmi za po-
državljanje železarne.
Usoda železarstva se tako
morebiti le pričenja razpleta-
ti, spremlja pa jo vrsta ne-
znank, po mnenju sindikata
pa tudi spornih zadev, ki bi
utegnile na koncu škoditi
predvsem delavcem.
Tako bilanca uspeha kot
tudi bilanca stanja v Štorah
sta katastrofalni. Lani so na-
mreč v Štorah »pridelali« za
442 milijonov dinarjev (63
mio nemških mark) izgub.
Pri tem je izgub iz poslova-
nja za 331 milijonov, ostali
del rdečih številk pa je posle-
dica finančnih stroškov, fi-
nanciranja obresti, tečajnih
razlik. Izgubo, ki jo vlečejo iz
leta 89, gre za 110 milijonov
dinarjev, so pokrili iz poslov-
nega sklada.
Trenutni primanjkljaj ka-
pitala, razviden iz bilance
stanja, je 614 milijonov di-
narjev. Lastnih virov v žele-
zarni ni več, terjatev do kup-
cev imajo zelo malo, kratko-
ročne in dolgoročne obvez-
nosti pa so zelo velike. Di-
menzije problema so tako
velike, da bo svoje (končno)
morala povedati republika.
Predsednik sindikata To-
mo Majer je dejal, da v sin-
dikatu niso proti podržav-
ljanju železarne, da pa ima-
jo pomisleke na nekatere
preuranjene odločitve zgolj
zato, ker so delavci v nova
podjetja razporejeni začas-
no, ker v novih podjetjih ni
organov upravljanja in ker
bi v primeru najslabšega
scenarija najkrajšo poteg-
nili delavci. Sporno se jim
je zdelo tudi to, da so v dveh
podjetjih delavci dobili pla-
če pred ostalimi. Zato, ker
železarno od zunaj obravna-
vajo še vedno kot enovito
podjetje.
Podobno stanje je namreč
tudi v ostalih železarnah, saj
imajo menda na Ravnah, ki
so se sicer izločile iz sistema
Slovenskih železarn, zdaj pa
si želijo nazaj,'še večjo iz-
gubo.
Tudi zaradi tega so na de-
lavskem svetu v petek spre-
jeli nekatere sklepe v zvezi
s podržavljanjem železarne,
kajti jutri naj bi slovensko
železarstvo podpisalo že ne-
kaj časa napovedovano po-
godbo z Republiko Sloveni-
jo. S sklepom delavskega
sveta so del poslovnega skla-
da Železarne Štore v višini
154 milijonov dinarjev pre-
nesli na republiko. To pome-
ni vsaj to, da se bo resna raz-
prava o usodi železarstva
morala pričeti.
Sindikat štorske železarne
in tudi predstavnik predsed-
stva republiških svobodnih
sindikatov Gregor Miklič se
s tem niso strinjali, saj meni-
jo, da tak sklep ni veljaven,
zato ker je štorska železarna
s 7. januaijem, ko so jo pre-
oblikovali v osem podjetij,
prenehala obstajati, in torej
delavski svet železarne nima
potrebnih pristojnosti. V de-
lavskem svetu so to zanikali,
saj naj bi jim podaljšali man-
dat do časa, ko se bodo usta-
novili organi upravljanja
v posameznih podjetjih. Pri-
pombo sindikata so sicer
vnesli v zapisnik, kljub temu
pa so izglasovali že omenjeni
sklep. Verjetno pa je nespo-
razum botroval temu, da ni-
so razpravljali in sklepali
o predlogu, s katerim naj bi
na čakanje poslali še dodat-
nih 196 delavcev iz enot Je-
klo in Vzdrževanje.
RADO PANTELIČ
Foto: EDI MASNEC
S podržavljanjem železar-
stva naj bi končno opredeli-
li, koliko tega republika po-
trebuje, verjetno pa bi mo-
rali rešiti tudi tisto, kar se
v okviru sozda nikoli niso
mogli dogovoriti, namreč
opredeliti, kaj naj bi v posa-
mezni železarni proizvajali.
Dosedanja konkurenca med
tremi slovenskimi železar-
nami je, upoštevaje naše go-
spodarske pogoje, prej ško-
dila kot koristila. Zelezarji
pa pričakujejo tudi določe-
no zaščito, saj je npr. ne-
sprejemljivo, da slovensko
elektrogospodarstvo proda-
ja slovenskim železarnam
električno energijo po 20
pfeningov za kilovatno uro,
v sosednje države pa je, ker
je predraga, ne more proda-
ti niti za 7 pfeningov za ki-
lovat.
Potrpljenje pa že izgub-
ljajo nekateri upniki in po-
slovni partnerji Železarne
Štore, ki jim ta že veliko
dolguje. Tako je v torek tu-
di Petrol prekinil dobavo
plina, zaradi česar so mora-
li takoj ustaviti valjarne,
prihodnji teden pa bodo
morali, če ne bo ustrezne re-
šitve, zapreti tudi livarne.
30 odstotkov rezerv v gori-
vu pa v Štorah uporabljajo
za ogrevanje naselja Lipa.
Iz Kostrola dve
podjetji
Konjiški Kostroj se je raz-
delil na dve podjetji: na Ko-
stroj in Koplast. V Kostroju
je ostal program strojegrad-
nje s 300 delavci, direktor pa
je prejšnji glavni direktor
Milan Veber. Koplastov pro-
gram plastičnih stavbnih
elementov uresničuje 150
delavcev, direktor pa je Ivan
Sovič. Na dve podjetji so se
razdelih zaradi lažjega pove-
zovanja in sodelovanja z dru-
gimi, registracijo na sodišču
pa pričakujejo v kratkem.
MBP
Reorganizacija
pred direlctorjem
Delavski svet konjiškega
lesno predelovalnega po-
djetja Lip ni izbral novega
direktorja. Prijavljena kan-
didata so obvestili, da bodo
najprej oblikovali novo orga-
niziranost. Dotlej bo dolžno-
sti direktorja opravljal Vin-
ko Leskovar, ki mu pomaga
upokojeni direktor Maks
Skarlovnik.
MBP
Dobiček v rezerve
Tri četnine deviznega plačilnega prometa v nogavicah
Delničarji Ljubljanske ban-
ke Splošne banke Celje so na
letnem zboru banke, ta je bil
hkrati prvi, odkar je banka
delniška družba, celoten lan-
skoleten dobiček banke (44
milijonov dinarjev), razpore-
dil v rezervni sklad. Na zboru
so izvolili tudi nov upravni
odbor banke in opredelili le-
tošnjo poslovno politiko.
Bilančna vsota Splošne ban-
ke se je lani povečala za 30 od-
stotkov, od tega dinarska za 50,
devizna le za 5. Delež kreditira-
nja gospodarstva je narasel
s 35 na 49 odstotkov, kreditira-
nja prebivalstva pa z 2 na 9 od-
stotkov. Ker je vrednost na-
ložb čedalje bolj vprašljiva in
ker so tudi klasični mehanizmi
za zagotavljanje varnosti na-
pram možnim tveganjem v vse
večjem razkoraku, so doseženi
dobiček namenili za rezerve
(takšno je bilo tudi priporočilo
republike). Rezerve so potreb-
ne, saj je veliko podjetij pred
propadom, ki bi se mu težko
ognili, če bi ukinili kreditira-
nje. Kot je znano, je trenutno
Y najtežjem položaju Železarna
Štore.
Zanimiv je podatek, da so
občani lam v celjski banki
dvignih ozirom.a kupih za 110
milijonov dolarjev deviz, kar
predstavlja tri četrtine celotne-
ga deviznega plačilnega pro-
meta v banki. Tudi to je bil
povod za nepriljubljene ukre-
pe v zvezi z dvigom in naku-
pom deviz. Ker je banka odvis-
na le od priliva tekočih deviz,
do tistih, ki jih ima v Narodni
banki Jugoslavije pa ne more
(verjetno bo šla banka v tožbo),
bo ta ukrep še potreben. Zato
so v Splošni banki Celje pred
kratkim uvedli relativno ugod-
no ponudbo, s katero bi n^
postopno ponovno pridobili
zaupanje občanov. Gre za go-
tovinske kredite za občane in
za gospodarske dejavnosti, ve-
zane na devizni polog.
Pri oblikovanju letošnje po-
slovne politike so morali
v banki najprej upoštevati ne-
gotove politično-gospodarske
razmere. Prednost zato dajejo
sanaciji naložb pri večjih kre-
ditojemalcih in v posebej pro-
blematičnih podjetjih, poveča-
nemu obsegu poslovanja
z vrednostnimi papirji, širjenju
obsega poslovanja z občani,
sodelovanju s tujino in raci-
onalizaciji poslovanja.
V novem Upravnem odboru
LB Sb Celje so Franc Ban, Mir-
jam Bevc, Dušan Drofenik, Mi-
hael Goličnik, Aleš lic. Vlado
Jurak, Branko Pavlin, Jože
Pelko, Marjan Prelec. Stane
Seničar, Stane Valant, Janez
Zahrastnik in Alojz Zupane.
R. PANTELIČ
Likvidnostni problemi so šte-
vilnim podjetjem onemogoči-
li, da bi poravnali svoje za-
padle obveznosti do banke.
Teh obveznosti je bilo v obli-
ki posojil, obresti, provizij in
nadomestil za dobrih 117 mi-
lijonov dinarjev.
LB je prejšnji teden uvedla še
eno novost na področju dinar-
skega varčevanja - blagajni-
ške zapise z devizno klavzulo.
Zapisi so po 100, 500 in 1000
nemških mark, na tri mesece
se obrestujejo 16%, na 6 mese-
cev pa 20%. Nakup in izplači-
lo je v dinarjih po veljavnem
tečaju. Blagajniški zapisi slu-
žijo tudi kot plačilo med po-
sameznimi uporabniki, tvega-
nje v primeru devalvacije pa
nosi banka.
DENAR IN VALUTA
Piše dr. Bogdan Oblak-Hamurabfl
4. nadaljevanje
Zakaj nastane inflacija?
Vzemimo, da so politiki dobri do
otrok in dopustijo bankam, da dajo (po-
sodijo) otrokom denar za sladoled, ko
začnejo sitnariti. Bolj ko so sitni, več
denarja izda banka. Delavci nesitnih
otrok bodo še vedno zahtevali tako pla-
čo, ki omogoča, da za minuto svojega
dela lahko kupijo en sladoled. Starši, ki
so tako srečni, da imajo sitne otroke, pa
sploh ne bodo delali, saj jim ni treba, ker
denar lahko prislužijo otroci s sitnobo.
Da sladoleda ne more zmanjkati, ga mo-
ra tovarnar prodajati po taki ceni, da bi
bilo možno sprazniti hladilnik le za ves
denar v obtoku, sicer bi se zgodilo, da bi
poleti otroci imeli denar, ne bi pa mogli
kupiti sladoleda, ker bi ga zmanjkalo.
Torej mora biti vrednost vsega sladole-
da tolikšna, kolikor je denarja v obtoku.
Vzrok inflacije pa je lahko tudi drugje.
Hladilnik se lahko pokvari in se zato
sladoled stopi. Stopljenega sladoleda ne
bo nihče plačal. Delavci pa imajo denar,
zato mora tovarnar podražiti sladoled,
sicer bi ga poleti lahko zmanjkalo. Ena-
ka je usoda, če tovarnar sam poje slado-
led ali pa če ga kdo ukrade.
Prav obratno se zgodi, če tisti, ki ima-
jo denar, tega nikoli ne porabijo (ga hra-
nijo doma ali v banki, pri tem pa banka
tega denarja ne posoja). Pravimo, da lju-
dje denar tezavrirajo. Če tovarnar raču-
na na to, da ljudje zaradi kakršnegakoU
vzroka ne bodo detezavrirali denarja za
nakup sladoleda, le tega poceni, saj ga
ljudje ne bodo vsega pokupiH. Ceno sla-
doleda lahko tudi zniža, če računa, da
nikoli ne bo poletja in zaradi tega pove-
čanega povpraševanja.
Inflacija-se tudi zmanjša, če delavec
zmanjša, če delavec dobi za minuto svo-
jega dela manj plače, kot je potrebno za
nakup enega sladoleda. To načelo je
uporabljeno pri Markovičevih ukrepih.
Prav tako se inflacija zmanjša, če dela-
vec v eni minuti naredi več sladoledov
in ne zahteva večje plače (povečanje
produktivnosti).
Seveda pa so zadeve v resnici mnogo
bolj zamotane, saj niti ne proizvajamo
niti ne jemo samo sladoleda, ampak še
mnoge druge dobrine. Družba ima svojo
nadgradnjo (vojsko, zdravstvo, šolstvo,
kulturo). Zato je čas med učinki poveča-
nja denarne mase in cenami daljši ter
odvisen tudi od drugih političnih ukre-
pov. Zelo pomembno pa je tudi zunanje
zadolževanje in odplačevanje posojil.
Odplačevanje zunanjih dolgov, poveče-
vanje klirinškega presežka, večanje de-
viznih rezerv pritiskajo na izdajanje do-
datnega denarja, to pa pomeni kratko-
ročno večanje inflacije. Obratno pa odo-
britev novih zunanjih posojil zmanjša
inflacijo.
Nadaljevanje prihodnjič
Model denarnega gospodarstva v državi, ki proizvaja samo sladoled. V začetku je cena
za en sladoled en dinar, število sladoledov v hladilniku pa 1.000. Ko postanejo otroci
sitni, da banka v obtok (emisija) nekrit denar. Da sladoleda ne bi zmanjkalo, ga mora
tovarnar podražiti. Stopnja inflacije ja zato odvisna od intenzivnosti izdajanja
denarja. Ce da banka v obtok več denarja, je inflacija večja. Če so otroci pridni in
banka ne izdaja nekritega denarja, tudi ni inflacije. Pri enem sladoledu na dan je
inflacija 44% na leto, pri 2 sladoledih na dan 108%, in pri 3 pa 199%.
nOGOPKI
7. MAREC 1991 - STRAN 5
KOMENTIRAMO
vreča brez dna
Vsi se še spominjamo zad-
aje podražitve bencina in ti-
^gga pristanka državljanov
Slovenije, da gre 34 odstot-
j^ov bencinskega dinarja za
obnovo slovenskih cest.
pj^av tako nam ni ušlo iz spo-
jjiina, da so nedavno z 20-
odstotki obdavčili ceno tele-
fonskega impulza in ga po-
dražili na 50 par.
Prva odločitev je bila spre-
jeta v dobrobit slovenskih
cest, posredno pa tudi Slo-
vencev, ki v svojih avtomo-
bilih čez čas ne bi več vsak
dan vozili glave na prodaj.
Druga v prid reorganizacije
jnegalomanskega PTT, ki
naj bi se razformiral v dve
podjetji za razvoj telekomu-
nikacij in opravljanje pošt-
nih storitev. Res bi bilo kras-
no, če bi v Sloveniji vsi po-
tencialni telefonski naročni-
ki ob priključitvi aparata
plačali isto ceno - ne glede
na to, ali so doma v Ljubljani
ali v najodročnejših kozjan-
skih vaseh.
Vse te odločitve naj bi
podkrepili in njihovo izved-
bo sploh omogočili z repu-
bliškim proračunom. Ta pa
je sestavljen integralno in
kljub členom lani sprejetega
Zakona o fmanciranju javne
porabe (ki zagotavljajo ne-
mensko uporabo namensko
zbranega denarja) ne more-
mo verjeti v skorajšnje nor-
malno prevozne slovenske
ceste in sprejemljive cene te-
lefonskih priključkov.
Republiški . minister za
promet in zveze Marjan
Krajnc po predlogu republi-
škega proračuna ostaja brez
2,3 milijarde dinarjev cestne-
ga denarja in brez približno
200 milijonov dinarjev, zbra-
nih z obdavčitvijo telefon-
skih impulzov. Kam ho šel ta
denar, ne ve. Prav tako Bo-
hova ne ve, kam gre denar za
zdravstvo, zbran s prispevni-
mi stopnjami. Capuder, de-
nimo, ve, da za kulturo po-
trebuje kakšen dinar več, te-
mu mnenju pa se pridružuje
tudi šolniški Vencelj. Le
Bavčar in Janša zaenkrat ne
negodujeta zaradi pomanj-
kanja denarja v svojih re-
sorjih...
Nad celotnim pretokom
denarja znotraj integralnega
republiškega proračuna pa
skrbno bdi finančni minister
Marko Kranjec, ki - zaenkrat
že vse kaže tako - vrečo brez
dna polni tako, da levica ne
ve, kaj ji vzame desnica in
tudi desnica čisto dobro ne
ve, katero levico je oškodo-
vala.
IVANA STAMEJČIČ
Zavrnili proračuni
v zboru krajevnih skupno-
sti se na ponedeljkovi seji
šmarske skupščine za osnutek
letošnjega občinskega prora-
čuna niso odločili in ga tako
v skupščini niso sprejeli.
Skupščina prav tako ni spre-
jela ponujenega predloga pro-
grama občinske vlade, ki ga
mora ta dopolniti do nasled-
nje seje skupščine. Med prvo
razpravo je prišlo do zapleta,
ko se je poslanec Marko Stad-
ler odločil sejo zapustiti.
Zaradi začasne ureditve fi-
nanciranja bi morali proračun-
ski osnutek, ki znaša blizu 200
milijonov dinarjev in je za 7,8
odstotka manjši od lanskega,
sprejeti po zakonu do konca
marca. Klasični del proračuna
znaša letos 29 milijonov, to je
za odstotek manj, kar gre zlasti
na račun 13 odstotnega zmanj-
šanja zaposlenih v občinski
upravi. Med začetno razpravo
je prvi razpravljalec Marko
Stadler iz SKZ-LS predlagal
zmanjšanje za tretjino in bil
kritičen do nekaterih postavk,
vendar pa se pozneje z njegovi-
mi ocenami mnogi poslanci ni-
so strinjali. Po tem ko ga je
predsednik skupščine Franc
Potočnik, ki je sejo vodil, več-
krat vljudno opomnil naj se
v razpravi ne oddaljuje od toč-
ke o proračunu, se je Stadler
odločil in sejo zapustil.
V krajevnem zboru se za i"'.-
glasovanje osnutka proračuna
po vsej verjetnosti niso odloči-
h še zlasti zaradi veliko ome-
njane primerjave, da se za delo
strank namenja milijon 700 ti-
soč dinarjev, za kr^evne skup-
nosti pa 400 tisoč, pri čemer pa
so predstavniki strank bili pri-
pravljeni na znižanje zneska.
Podpredsednica občinskega
izvršnega sveta, Marta Vahčič,
je po nesprejetju pred poslanci
dejala, da ni ključno vprašanje
prerazporejanje posameznih
postavk, temveč da dosežejo
prerazporeditev denarja v re-
pubhki v večjo korist šmarske
občine.
Drugi podpredsednik občin-
ske vlade Marjan Drofenik je
glede predloga programa ob-
činske vlade menil, da je ta
problematika tesno povezana
s proračunom. Poslanec Sreč-
ko Gobec je po zavrnitvi pred-
loga predlagal naj se zbori se-
stanejo ter izdelajo smernice
tako za program občinske vla-
de kot tudi za proračun.
BRANE JERANKO
Opravičilo
v zadnji številki NT sta
se nam primerili tudi dve
večji napaki. V anketi
»Slovenska vojska: da ali
ne« so nam v tiskarni po-
mešali fotografije in pod-
pise k njim.
V prispevku »Z upoko-
jenci po "domače« pa se
nam je zapisal napačen
priimek upokojenke, ki
toži upravne organe SO
Slov. Konjice za svoje
pravice. Za tožbo se je od-
ločila Hilda Jager in ne
Novak. Za napaki se
opravičujemo.
Nezaupnica delavskemu svetu?
¥ Ingraau še vedno brez plač
Delavci Ingrada so (ob zak-
ljučku redakcije) še vedno
brez celotnih januarskih plač.
Doslej so jim namreč, pa tudi
to z zamikom, izplačali le po
dva tisočaka akontacije. Sin-
dikat Ingrada, ki se s takšnim
načinom izplačila ne strinja,
zahteva plače po kolektivni
pogodbi, hkrati pa od vodstva
zahteva, da upošteva sindi-
kalne predloge.
Dva tisoč dinarjev akontaci-
je ne more biti dosti za preži-
vetje, zato so pozvali vodstvo,
da takšen način izplačila uki-
ne. Opozarjajo, da lahko to
povzroči v 2400 članskem ko-
lektivu večje socialne nemire.
Zavedajo se težkega likvidne-
ga položaja, vendar terjajo spo-
štovanje kolektivne pogodbe
in od vodstva zahtevajo, da iz-
plačajo vsem zaposlenim vsaj
po tri tisočake. Poleg tega naj
bi podjetje zaposlenim uredilo
odplačevanje obveznosti pri
plačilu elektrike in stanarin.
Po besedah Janka Goloba,
direktorja Ingrada, se v vod-
stvu na vse načine trudijo do-
biti manjkajoči denar. Prave
podpore bank pri tem po nje-
govem nimajo, osnovni pro-
blem pa je v ustavitvi krediti-
ranja stanovanjske gradnje in
v tem, da so nekateri večji ku-
pci odpovedali gradnjo že pro-
danih stanovanj. Edini vir je
sivi trg, ki pa je drag in precej
občutljiv. Zaradi tega gredo
v akcijo odprodaje zalog in ne-
potrebnih osnovnih sredstev.
Ob vsem tem sindikat seve-
da ne odstopa od"svojih zah-
tev. O tem bo govora na današ-
nji seji sindikata, kjer napove-
dujejo v primeru nespoštova-
nja njihovih zahtev nezaupni-
co delavskemu svetu.
RP
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
»Ubijte Tudjmana«
»Ubijte Tudjmana«, »Aretirajte Tudjmana, Mesiča, Bolj-
kovca in Markoviča«, »Dol z ustaši«, »Tudjman, ostal boš
brez gat, ker si se lotil srbskih bratov«, »Dovolj je pomora
srbskega naroda« so ntgbolj značilna gesla in vzkliki
»dostojanstvenega protestnega shoda«, kot so Miloševi-
čeva glasila poimenovala, recimo, miting v Beogradu v ne-
deljo.
Zd^ se je razgalila vsa »dostojanstvenost« boljševi-
stično-komunističnega enoumja, ki vlada v Srbiji, podprto
pa je s še hujšim enoumjem tiskane in govorjene (radio in
TV) besede. »Masakr golorokega naroda«, »Mrtvi Srbi
v Pakracu«, »Rafali v ljudstvo«, »Krvava gostija ob zori«
so naslovi, ki so v Veliki Srbiji ljudem nagnali srh v kosti.
Beograjski časniki so kar tekmovali, kdo bo naštel več
»mrtvih Srbov« na ulicah slavonskega mesteca Pakraca
(10.000 prebivalcev): začeli so s 3, končali pa s 15 mrtvimi
in več kot 100 ranjenimi.
In resnica: nobenemu Srbu niso skrivili lasu, pač pa so
bili ranjeni trije hrvaški policaji, ki so prišli delat red
v krgju, kjer se je mestna oblast odločila, da ne prizna
Repubhke Hrvaške, ampak se bo »priključila« tako ime-
novanemu Srbskemu avtonomnemu območju Krtina
s sedežem v Kninu. Položaj je bil tak, kot bi se 50 Srbov, na
primer, na Trojanah odločilo, da ne priznajo Republike
Slovenije, ampak bi se razglasili za samostojno območje,
ki je del Velike Srbije! Na cesti bi postavili barikade in
»straže« (cestne razbojnike) in terorizirali lep kos Slove-
nije.
Pop vstal od mrtvili!
Po »informacijah« iz srbskih virov naj bi hrvaški polički
celo ubili pravoslavnega popa Sava Bosanca, kar je še
dodatno razhudilo vso pravoslavno Srboslavijo. Noben
preklic te laži potem ni več pomagal, tudi ne Bosanca
samega, kije živ in zdrav pozdravljal svojo družino. Enako
ni pomagal noben preklic laži o »ubitih in ranjenih Srbih«
v Pakracu. Vsi »dostojanstveni protestni shodi« po Srbiji
so bili grajeni na »informacijah«, kot da so Hrvati najmanj
hoteli iztrebiti vse Srbe na Hrvaškem.
Zatišje v srbsko-hrvaških odnosih je torej, kot smo bili
napovedali, trajalo le kratek čas. Slobodan Miloševič ima
namreč vse preveč želez v ognju (500.000 Srbov na Hrva-
škem, 600.000 Srbov v BiH), da bi bil prisiljen boljšo
pogajalsko pozicijo o prihodnosti Jugoslavije (če ta sploh
še ima prihodnost) iskati po mirni poti in s kompromisom.
V obdobju, ko se ruši srbsko-črnogorska vizija Srbosla-
vije, saj so se Makedonci že odločno uprli, v Bosni in
Hercegovini pa je veliki vodja s svojimi pristaši (Srbska
demokratska stranka) v zadnjem hipu preprečil sprejem
deklaracije o suverenosti BiH, je za Velikosrbe idealno, da
iz dneva v dan razpletajo razmere na Hrvaškem in posku-
sno oslabiti Tudjmanovo pogajalsko pozicijo.
Pri tem ne izbirajo sredstev, kar kaže tudi zahteva pred-
sednika dr. Borisava Joviča, naj zvezni javni tožilec Ljubo-
mir Prijeta »oceni pismo predsednika Tudjmana ameri-
škemu predsedniku Bushu«. Prijeta je šel Joviču takoj na
roke in »ugotovil«, daje Tudjman s svojim pismom »spud-
bujal ZDA, ngj posredujejo v Jugoslaviji«, kar je po mne-
ryu Ljubomira Prijeta »nedvoumno upeijeno zoper JLA
oziroma vojaške oblasti in organe, ki vodijo ljudsko
obrambo« (Tudjman je Bushu tudi pisal, da se razmere
v Sloveniji, na Hrvaškem in v BiH žal zaostrujejo
podobno, kot so se na Kosovu in da je skrajni čas, da JLA
prekine svoj scenarij groženj in premikov tankov, letal in
vojaških enot - op. ur.). Javni tožilec je »ugotovil, da je
Franjo Tudjman s tem pismom poskušal napeljati ZDA,
da bi ukrepala, s tem pa bi bila kršena suverenost SFRJ, in
to na področju njene varnosti, kar kazensko pravo prepo-
veduje«.
Zaradi takšne »ocene« tudi Franjo Tudjman ni prišel
v petek na sejo predsedstva SFRJ, saj bi se kaj lahko
zgodilo - glede na to, da živimo v brezpravni državi - da bi
ga v Beogradu kar pohopsali srbijanski policaji in ga kot
»veleizdajalca« zaprli; še več, če bi poslušah mitingarje
v Beogradu, bi ga lahko celo »ustrelili nabegu«.Ljubomiru
Prljetu pa je takoj odgovoril njegov hrvaški kolega Željko
Olujič. Očital mu je, da se sklicuje na »komunistične
zakone«, ki so »zelo nedodelani in dovoljujejo svojevoljno
tolmačenje, kot taki pa so se odlično vklopili v velikosrb-
ski koncept oblasti«. Vendar, celo po takih zakonih »ne
more biti govora, daje Tudjmanovo pismo enako dejanju
izdaje«, piše Olujič in opominja Prijeta, da celo sedanja
»ustava SFRJ, čeravno gre za slabo popustitev velikosrb-
skemu komunističnemu totalitarizmu, zagotavlja republi-
kam pravico do vodenja politike«.
Kradelo, kjer morejo
Medtem ko se dajejo Prijeta in Olujič, Jovič in Tudjman,
Srbi s Hrvati in Stipetom Mesičem (le še dobra dva meseca
je, ko bo Mesič postal šef države, če bo takrat še obstajala)
se mnogim v tej ubogi Jugoslaviji cedijo sline po nebeških
službah v bankah. Zvezna vlada je namreč ugotovila, daje
šlo v Jugoslaviji januarja za plače 27,83 milijarde dinarjev,
kar je za 91 odstotkov več kot januarja lani, pri tem pa naj
bi se življenjski stroški zmanjšali le za 68,7 odstotka. Le
kje živijo ljudje, ki del^o tako statistiko, se sprašujejo
tisti, ki na podlagi vsakodnevnih računov ugotavlj^o,
kako jim je standard padel, po izračunih pa bi jim moralo
iti kar za tretjino bolje! Z raiketo na Luno pa so s plačami,
bi lahko rekli, odleteli uslužbenci v bankah. Po podatkih
so si v primerjavi januar 1990 - januar 1991 povišali plače
kar za 312 odstotkov, za njimi so zaostah repubhški in
občinski organi in organizacije s 180 odstotki, revčki
v gospodarstvu, ki ustvarj^o, pa le za 83 odstotkov (teore-
tično še zmeraj več, kot so bili življenjski stroški).
Seveda pa so grožnje z državljansko vojno (o njej že
poročajo v tujini, pobudo zanjo pa v glavnem pripisujejo
Srbiji in njenim apetitom) takšne podatke, kot so o plačah,
potisnile v ozadje. Pa ne samo o plačah, temveč tudi o tem,
da jih je treba zaslužiti. Na pošten način, ne na srbski (kraji
našega denarja so Srbi prejšnji teden dodali še grabež
hrvaških bencinskih črpalk v Srbiji; ta nova srbska kraja
je hrvaško podjetje INA oškodovala za 150 milijonov do-
larjev!) ...
Blaž Skornšek
Pa ne ho prišla (za Blaža) pomlad
Na pragu pomladi 1991 je nara-
va primazala klofuto vsem, ki
smo upali, da bo štiriletni Blaž
Skornšek iz Laškega, ki je imel
prirojeno hudo srčno okvaro, do-
čakal še veliko pomladi. V sobo-
to, malo po poldnevu, so zdravni-
ki v londonski Harley street klini-
ki morali priznati premoč naravi.
Blaževa štiri leta življenja niso
zaslužila tega imena, saj je bil za-
voljo hude bolezni prikrajšan za
številne norčije, ki jih je polno
običajno otroštvo. Toda bilje ob-
krožen^ z ljudmi, ki so ga imeli
radi. Čeprav so bile bolnišnice
njegov drugi dom, je vendarle ve-
del, da ga doma čakajo starši, pa
stara mama, avtomobilčki, sestri-
ca, kije dejala, da ga bo takoj, ko
bo ozdravel našeškala, če ji bo
nagajal, kar dotlej, dokler je bil
bolan, ni bilo mogoče. Tudi mor-
je bi videl, če bi bil zdrav, in tekal
bi, se igral z vrstniki in njegov
Vsakdan ne bi polnile le risanke
na videu.
Vse to se mu je obetalo, če bi
zdravljenje v Londonu uspelo.
Toda od številnih napadov, kijih
je prestal po drugem letu starosti,
drobno telesce ni zmoglo več
kljubovati naravi. Komaj seje sr-
ce po operaciji popravilo, že so se
pojavile težave z drugimi organi.
Natanko mesec dni po operaciji
je Blaževo življenje ugasnilo.
Medtem ko se zima poslavlja,
ko bo narava pričela zeleneti, ko
bo vzbrstelo drevje, je zavest, da
je ugasnilo življenje, ki še niti do-
bro zaživelo ni, boleča. Blaž. ki ni
bil le Skornškov, temveč Blaž
vseh naš, ki smo upali in verjeli,
da še ni prepozno pomagati mu,
pa pomladi ne bo videl. Ne te,
leta 1991. ne prihodnje... Zveda-
ve temne očke pod svetlimi lasmi
so se zaprle za zmeraj.
Ko ugasne življenje starca je
hudo, ko ugasne življenje otroka,
je solza premalo, da bi lahko iz-
mila bolečino.
NATAŠA GERKEŠ
V SPOMIN
6. STRAN -7. MAREC 1991
DOGODKI
Trd oreh
odvzetega
posestva
šentjurska kmetijska šola
si že več let prizadeva za vrni-
tev šolskega posestva, ki ji je
bilo odvzeto leta 1962 in prik-
ljučeno kmetijski zadrugi Bo-
dočnost. Nekdanje šolsko po-
sestvo ne sodi v sklop druge-
ga na Šentjurskem, po vojni
odvzetega premoženja, pravi
predsednik skupščinske ko-
misije za ugotavljanje odvze-
tega premoženja Jože Voga.
Šola je še vedno zemljiškok-
njižni lastnik in je to ostala tu-
di s sodnim sklepom, ki so ga
leta 1986 podprli republiško
ministrstvo za kmetijstvo, slo-
venska in šentjurska skupšči-
na ter Gospodarska zbornica.
Posestvo so šoli kupili ob nje-
nem nastanku leta 1909, za to
pa si je najbolj prizadeval dr-
. Gustav Ipavec. Leta 1960 je
obsegalo 129 hektarjev. Za Bo-
dočnostjo so za posestvo skr-
beli v kombinatu, ki se je z no-
vim letom reorganiziral in je
zdaj njegova naslednica Meja.
Ravnateljica šole mag. Neven-
ka Cmok meni, da je za razvoj
in pedagoško delo njihove šole
posestvo nepogrešljivo ter da
so to za 30 takratnih učencev
uvideli že v začetku stoletja.
Na zadnji seji šentjurske
skupščine je poslanec Oto Pre-
bil, ki dela v Meji, poudaril, da
na posestvu dobro gospodari-
jo: oddajo npr. več mesa, pše-
nice in sadja kot vsi zasebniki
v šentjurski občini, vsako
osmo kurje jajce v Sloveniji
pride iz Meje, učence kmetij-
ske šole sprejemajo tudi na
kmetijsko prakso ter, ne na-
zadnje, zaposlujejo občane.
A v šoli so pripravljeni prevze-
ti tudi zaposlene v Meji, kot
pravi ravnateljica.
Šentjurska skupščina pripo-
roča šoli in Meji sporazumno
rešitev, prvi sestanek pa bo
sklicalo občinsko vodstvo.
BRANE JERANKO
»Kruha še za nas ni«
Konjiški IMP-ISO komaj drži glavo Iz vode
»Dela ni. Zadolženi smo do
kraja. Ves čas smo gradili, za-
to, da bi imeli kruh naši otro-
ci, sedaj pa ga še za nas ni,« na
kratko povzema razmere
v konjiškem podjetju IMP-
ISO predsednik podružnice
Neodvisnih sindikatov Slove-
nije Lojze Jurič.
Delavci so nezadovoljni in
v skrbi za svoja delovna mesta.
Prejšnji teden je po osmih le-
tih zapustil direktorsko mesto
Alojz Kračun, zamenjal pa ga
je Bruno Grabner, ki je bil di-
rektor že pred njim. A samo
menjava na vrhu ne bo dovolj.
Poslovno leto so končali z 20
milijoni dinarjev izgube, dela
je malo, med 145 zaposlenimi
pa je polovica režijskih delav-
cev. Premočna režija in prema-
lo strokovnega kadra (im£yo
enega samega diplomiranega
inženirja) je po mnenju sindi-
katov glavni razlog za vse teža-
ve. Pa seveda veliki dolgovi, ki
se nenehno kopičijo. Pred
kratkim so 60. dan odblokirali
žiro račun - spet s posojilom.
Iz začaranega kroga se ne
morejo in ne morejo izkopati,
vendar vseeno upajo, da bodo
nekaj časa vzdržali nad vodo,
tako da bi lahko enkrat dobili
100 odstotne plače.
Negotov polož^ še zapletlo
nesporazumi med vodstvom in
sindikatom. Najbolj so se zao-
strili, ko se je vodstvo odločilo
za odpuščanje delavcev. Odpu-
stili bi ncO do 30 ljudi, sindikati
pa se s tem niso strinjali. Pred-
vsem zaradi slabih izkušenj
s »čakanjem«. Na čakanje so
morali tako delavci iz proiz-
vodnje kot iz režije - toda de-
lavci so morali ostati doma, ve-
čina režij cev pa je vseeno dela-
la naprej.
Slabe plače, negotova pri-
hodnost in s tem povezano ne-
zadovoljstvo je pripeljalo de-
lavce na rob štrajka. Kako bo
naprej, je težko predvideti. Os-
novno vprašanje ni štrajk da
ali ne, ampak steč^ ali preži-
vetje.
MILENA B. POKLIC
KOMENTIRAMO
Obdavčiti ali daviti?
Ena največjih napak nove
davčne zakonodaje je, da bo po
novem obdavčena tudi ljubi-
teljska dejavnost. To močno
občutijo amaterski turistični
delavci, še zlasti planinci.
Kakt) je mogoče, da morsko
enak davek plačevati člani
društev, ki imajo svoje planin-
ske postojanke, kot denimo
lastniki mestnih bifejev? Zara-
di takšnega načina obdavčeva-
nja lahko povsem zamre ama-
terska, ljubiteljska dejavnost,
brez katere si ne moremo za-
mišljati uspešnega turizma.
Kako pomembna je ta dejav-
nost, vedo tudi v razvitih za-
hodnoevropskih državah, in
temu primerno je ukrojena tu-
di davčna politika. Takšna, kot
je sedaj, pa ne spodbuja niko-
gar, niti gostincev, ki morajo
po novem plačevati prometni
davek na hrano in pijačo, na
storitev in povrhu še na dobi-
ček. Pod takšnimi pogoji si
uspešnega poslovanja ni mo-
goče zamisliti, kaj šele, da bi
kdo pričakoval k^j večjih na-
ložb.
Že sedaj je jasno, da moramo
do leta 1992 oceniti vse gostin-
ske objekte po kriterijih, ki ve-
Ijajo v Evropi. Kaj lahko se
zgodi, da ne bo nikogar, ki bi
se lahko ponašal z več kot tre-
mi zvezdicami. Davek bi moral
biti degresiven glede na ureje-
nost lokala ali, drugače pove-
dano, manj kot bo kdo imel
zvezdic, večji davek naj bi pla-
čeval. Le to je porok za evrop-
sko kakovost in le to bo lastni-
ke lokalov, pa tudi tuji kapital,
spodbujalo k vlaganju.
JANEZ VEDENIK
Zbor ceijsifih
demoicratov
Občinski odbor Slovenske
demokratične zveze Celje je
v torek popoldne pripravil
letno programsko-volilno
konferenco, na kateri so izvo-
lili tudi novo vodstvo. Pred-
sednik občinskega odbora je
postal dr. Aleš Demšar, pod-
predsednik pa Alojz Zupane,
ki bo Celjane tudi zastopal
v Svetu Slovenske demokra-
tične zveze.
Na odlično pripravljeni kon-
ferenci, ki jo je vodil dosedanji
predsednik Miro Gradič, so
celjski demokrati razpravljali
o gospodarstvu, lastninjenju,
obrti in podjetništvu, vsebini
in organizaciji zdravstvenega
varstva, stanovanjski zakono-
daji, osnovni šoli, Celju in Sve-
tovnem slovenskem kongresu
ter krivicah, kijih je treba priz-
nati in popraviti. Ob vseh teh
vprašanjih so demokrati pred-
stavili tudi svoja stališča in do-
polnilne predloge, poročilo
o delu stranke in njene mlade
iniciative MLIN pa sta pred-
stavila Miro Gradič in Liljana
Novak.
Konference celjskih demo-
kratov se je udeležil tudi pod-
predsednik stranke in sloven-
ski pravosodni minister dr.
Rajko Pimat, ki je predstavil
svoje poglede na bodoče delo-
vanje stranke. Slovenska de-
mokratična zveza je bila prva
prava politična stranka po za-
četku političnega pluralizma
na slovenskem, zato tudi njeno
članstvo ni povsem profilira-
no. V bodoče pa bodo demo-
krati, ki naj bi se preimenovali
v Narodno strako, skrbeli prav
za to. IS
Bellevue v megli
Napovedano točko, ki se ti-
če lastništva znane restavra-
cije Bellevue v Rogaški Slati-
ni in blizu tri hektarje funkci-
onalnega zemljišča, so po se-
stanku predsedstva šmarske
skupščine ter vodij poslan-
skih klubov umaknili z dnev-
nega reda zadnje skupščine.
»Predlog o izreku ničnosti
odločbe šmarske Okrajne za-
plembene komisije z dne 14.
11. 1945«, bodo zaradi premo-
ženjsko pravnih posledic za
zdravilišče Rogaška Slatina in
šmarski Hmezad-Hram ter na-
čela zaslišanja dedičev bivših
lastnikov in predstavnikov
obeh podjetij, obravnavali po-
slanci pozneje. Ničnost odloč-
be o povojni zaplembi Bellevu-
eja so predlagali dediči priza-
detih nekdanjih lastnikov, ki
so se oglasili z otoka Krka in
Ljubljane. Nekdanja lastnika
Ristova: Konrad, rojen v Be-
netkah in Pia, rojena v Švici,
sta bila po temeljitih poizved-
bah jugoslovanska in ne nem-
ška državljana, zato naj bi bila
odločujoča zaplembna komisi-
ja o zadevi iz pristojnosti sodiš-
ča nepristojna. Zemljiško-
knjižni imetnik uporabe je
zdravilišče Rogaška Slatina,
kmetijske površine pa uprav-
lja Hmezadov šmarski Hram.
Tudi skupščinska odločitev
o ničnosti zaplembne odločbe
n^ bi bila brez pravno formal-
nih posledic, saj zakonske ure-
ditve teh premoženjskih vpra-
šanj še ni.
BRANE JERANKO
TRAČI
niče ■
Zelena nevarnost v obliki
Jožefa Jarha se širi med ne-
odvisne Plohlove sindikate.
Ne vemo, ali seje za tak ko-
rak odločil, ker so mu okviri
delovanja stranke Zelenih
preozki ali pa je začutil, da bo
kmalu potreboval sindikalno
zaščito pred nezadovoljnimi
strankarskimi sodrugi.
Celjski liberalni demokra-
ti bodo ljubljanskemu klubu
poslancev predlagali, naj
stranka pridobi psihologa.
Ta naj bi skrbel za nastope
pred televizijskimi kamera-
mi in nasploh za dvig kultu-
re obnašanja. Predlagatelj
Borut Alujevič že ve, kako
se tem rečem streže.
Iz majhnih prepirov rastejo
veliki, iz majhnih nesoglasij
med strankami pride do veli-
kih razhajanj. Majhno je v na-
šem primeru to, da je pred-
sednik celjske LDS Robert
Polnar že dvakrat cepnil na
vozniškem izpitu. Kriv je
predsednik komisije, ki je
član Demosa.
Šentjurska skupščinska
zasedanja postajajo mara-
tonske popoldansko-Bočne
seje, saj se poslanci in po-
slanke v svojih razpravah
niti približno ne držijo pred-
pisanih petih minut. Zaradi
nekaterih razburjenih kli-
cev ljubosumnih mož in že-
na bomo odslej morali nava-
jati tudi uro, ko se bo seja
končala.
Ve se, zakaj republiški mi-
nistri zamujajo na dogovorje-
ne sestanke v Celje. Nazadnje
smo ministra Rejca in Bastla
novinarji čakali več kot pol-
drugo uro, v ponedeljek pa je
Celjan Bastl ponovno zamu-
dil približno 20 minut. Izgo-
vor: »Ve se, kdo je kriv.
Krojne in njegove ceste ven-
dar,« seje opravičil Bastl pri-
sotnim na pogovoru o cestni
problematiki, ki se gaje ude-
ležil tudi minister za promet
in zveze Marjan Krajne. Le,
da on ni zamudil, s^j slabo
cesto med Ljubljano in Ce-
ljem še kako dobro pozna in
je zato iz prestolnice odšel
dosti prej.
V razreševanje Gordijske-
ga vozla o tem ali integralno
zasnovan republiški prora-
čun prevaga določilo o na-
menski porabi namensko
zbranega denarja ali ne, se
je vključil tudi sam pravo-
sodni minister dr. Rajko Pir-
nat. V Poljčah je menil, da
ga čez postavke proračuna
ni, nekaj dni za tem, v Ljub-
ljani, pa je v telefonskem po-
govoru z ministrom za pro-
met in zveze Marjanom
Krajncem presodil, da si
lahko obstoječo zakonodajo
razlagamo tudi čisto v pod-
poro namenski uporabi de-
narja. Pa naj razume, kdor
more.'
V Poljčah so poslanci De-
mosa konec tedna izvedeli,
daje bilo v republiki zbranih
150 milijonov dinarjev za od-
pravljanje posledic poplave
na slovenskih cestah. Mini-
ster Krajne tega denarja ni ni-
koli in nikjer videl, še manj
pa ga je dobil - zato se spra-
šujemo, če milijončki niso
pristali v Kranjčevi vreči brez
dna. Podobnost med priimki
cestnega ministra Krajnca in
fmančnika Kranjca je skoraj,
da neverjetna.
V Velenju se natančno ve,
kdo kaj dela in za kaj je od-
govoren. Župan Pankrac Se-
mečnik je povedal, da ima
občinsko vlado z resorskimi
sekretarji zato, da posamez-
ni sekretarji urejajo stvari
na svojih področjih. Morda
pa ne bi bilo slabo, če bi
o takšnem delu podučil še
republiškega premiera Pe-
terleta, ki ima sicer resorsko
zasedeno vlado, a »bog-bo-
gova« v njej je en sam. Tisti,
ki deli denar.
Šentjurski župan Franc
Kovač je svoje kolege iz osta-
lih občin podučil, da ne bi
bilo produktivno v zadnjem
trenutku rušiti integralnega
republiškega proračuna. Ce
nauki o produktivnosti pri-
hajajo iz Šentjurja, jim že ve-
lja prisluhniti.
Celjski župan Anton Roječ
ima polno glavo križev in te-
žav s cestami, pa mu zato iz
nje uhajajo druge, prav tako
pomembne zadeve. Po sko-
raj enoletnem oblastniškem
mandatu bi svoje kolege na
položajih iz občin celjskega
območja že lahko poznal.
Tako mozirskega župana
Andreja Presečnika ne bi
spravil v zadrego z naslav-
ljanjem »gospod Božič«,
Šentjurčani pa zaenkrat
prav tako še nič ne vedo
o svojem novem županu La-
dislavu Grdini (ki pa je v ob-
čini dobro poznan kot iz-
vršnik).
Mozirski izvršni svet, bolje
rečeno predsednik Alfred
Božič, bo »pošlihtal« vse od
začetka. Po dodelitvi prosto-
rov nekdanje hiše radosti
- občinske inšpekcije - lahko
sklepamo, da im^jo prednost
tisti, ki v svojih programih
načrtujejo gostilne. Ne vemo,
ali odločijo programi ali
zveze.
Službo informacij pri celj-
skem PTT podjetju predla-
gamo za inovatorje leta. Da
bi ustregli čim večjemu šte-
vilu tistih, ki kličejo, dajejo
naenkrat podatke le za dva
telefonska naročnika. Če po-
trebuješ pet številk, kličeš
trikrat... Če bi se jim nagra-
da za inovatorje izmuznila,
bodo gotovo deležni prizna-
nja svoje firme zaradi pove-
čanega obsega dela in več
plačanih impulzov.
Telefoni so vTabor prinesli
več žalosti kot veselja. Višek
je bil na referendumsko ne-
deljo, ko je med kr^ani kro-
žila pogodba med prebivalci
Butal in PTT-Jem, ki jo je
podpisal DR. ČAJANKO. Da
je vsaka podobnost med bu-
talsko zgodbo in resničnostjo
več kot naključna, je jasno
prav tako kot to, kdo se skri-
va pod imenom (DR. ČA)-
JANKO.
Časi so res čudni. Prvič
v zgodovini boja za delavske
pravice se lahko zgodi, da
bodo delaci štrajkali v krz-
nenih plaščih. V času, ko si
celotno gospodarstvo plaču-
je le še v naturalijah, so na-
mreč v zabukovški Sigmi
sklenili zanimiv »gegen-
kšeft«: namesto dinarjev ali
še zanimivejših deviz so svo-
je izdelke zamenjali za krz-
nene plašče.
V Gorenju so izdelali 7 milijonti pralni stroj. Če so
vštete tudi vse tiste »veš mašine«, ki so jih v času anar-
hičnega stanja iz Gorenja nosili čez ograjo in vozili celo
s helikopterjem, potem je to prava številka, če ne, potem
bi morebiti lahko v Gorenju praznovali še kakšno bolj
spoštljivo okroglo obletnico.
ljubljanska banka
Splošna banka Celje d. d., Celje
ŽELITE OHRANITI
REALNO VREDNOST
SVOJIH PRIHRANKOV
LJUBLJANSKA BANKA - Splošna banka Celje vam
od 27. februarja dalje nudi nakup blagajniških
zapisov, katerih nominalna vrednost je izražena
v nemških markah in so izdani na prinosnika.
Banka bo blagajniške zapise prodajala občanom
in podjetjem v skupni višini 5 mio nemških mark.
Za občane so izdani v treh apoenskih vrednostih
(100, 500 in 1000 DEM) medtem, ko blagajniški
zapisi za podjetja nimajo vnaprej določenega
zneska.
Blagajniški zapisi se obrestujejo po veljavni
obrestni meri, ki je za prodane blagajniške zapise
nespremenljiva in znaša za zapise s tromesečno
zapadlostjo 16% in za zapise s šestmesečno
zapadlostjo 20%.
Obresti se obračunavajo na konformni način od
deviznega zneska ter izplačajo skupaj z nomi-
nalno vrednostjo blagajniškega zapisa po sred-
njem tečaju na dan zapadlosti. Z dnem zapadlosti
obrestovanje preneha.
Blagajniške zapise bodo prodajale vse ekspozi-
ture LJUBLJANSKE BANKE - Splošne banke
Celje, kjer boste tudi lahko dobili vse dodatne
informacije.
feMA TEDNA
7. MAREC 1991 - STRAN 7
Ne boJmo se raka -
napovejmo mu vojno
^aen od treh Hudi bo ¥ svojem živlleniu zbolel za rakom
Prvi teden v marcu je te-
deD boja proti raku. Proti
l)olezni, za katero bo zbolel
y svojem življenju vsak
tretji človek, bolezni, za ka-
mero samo v Sloveniji letno
2boli blizu 6 tisoč ljudi in ki
je že 20 let kot vzrok smrti
na drugem mestu - takoj za
boleznimi srca in ožilja.
V Sloveniji trenutno živi
oad 25 tisoč ljudi, ki so zbo-
leli za rakom. Nekateri med
njimi so ozdraveli, drugi so
jazdravljeni ali bolni.
V svetu in pri nas število
rakavih bolezni strmo naraš-
ča. V bližnji bodočnosti tudi
najbolj razvite družbe ne bo-
do več vzdržale ekonomskih
bremen, ki jih prinaša zdrav-
ljenje rakavih bolnikov. Tu-
di to je razlog, da je Evropa
v okviru dolgoročnega cilja
Svetovne zdravstvene orga-
nizacije »Zdravje vsem do le-
ta 2000« kot enega izmed ci-
ljev opredelila uspešen boj
proti raku. Obolevnost za ra-
kom želijo zmanjšati za 15
odstotkov, kar pomeni
v Evropi 150 tisoč ohranje-
nih človeških življenj. Temu
programu se je pridružila tu-
di Slovenija s svojim progra-
mom _ »Slovenija 2000 in
rak«. Če bi uspeli zmanjšati
umrljivost za rakom za 15
odstotkov, bi to ohranilo 600
življenj na leto.
Cilj je uresničljiv, odvisen
pa je od znanja čim večjega
števila ljudi, od njihove pri-
pravljenosti, da se odrečejo
nekaterim razvadam, ki pe-
\^eio v raka, in da prisluhnejo
svojemu telesu, kadar jih
opozarja, da je nekaj narobe.
Medicinska znanost sicer
še ni odkrila pravega vzroka
za nastanek in razvoj rakavih
bolezni, ki jih poznamo
v preko 180 oblikah. S po-
močjo statističnih obdelav
podatkov o razširjenosti ra-
kavih obolenj in o smrtih za-
radi njih, ki jih zbirajo regi-
stri raka (v Sloveniji imamo
tak register pri Onkološkem
inštitutu že 20 let), pa so ugo-
tovili, da ga v veliki meri
povzročajo dejavniki okolja
in načina življenja. Žalostna
resnica je, da 70 do 90 odstot-
kov rakavih bolezni nastane
zaradi človekovih razvad in
onesnaženega okolja.
To pa je tudi razlog, zaradi
katerega mora strah pred ra-
kom zamenjati pripravlje-
nost storiti vse, da ne bi zbo-
leli ali da bi bolezen vsaj pra-
vočasno odkrili, saj le zgod-
nje odkrivanje omogoča
uspešno zdravljenje.
Zakaj tvegamo?
O raku kroži med ljudmi
vrsta zmot: da je neozdrav-
ljiv, da je deden, neznosno
boleč, da zdravljenje prinaša
izgubo las, da kirurška po-
moč sproži razrast raka... Te
zmote cesto botrujejo vdano-
sti v usodo. Človek sam pa
lahko ravno v boju proti ra-
ku veliko naredi. Kot posa-
meznik, če se odreče kaje-
nju, alkoholu, pretiranemu
sončenju in nezdravi prehra-
ni, ter kot družba, ki lahko in
mora vplivati na zmanjšanje
onesnaženosti zraka, pitne
vode in zemlje.
Strokovnjaki so ocenili, da
je 30 odstotkov vseh smrti
povzročil tobak. Kar 90 od-
stotkom pljučnih rakov bo-
truje cigareta, ki je kriva tudi
za raka v ustih, grlu, požiral-
niku, na mehurju in še mar-
sikje. Čim dlje človek kadi in
čim več cigaret pokadi, tem
večja je verjetnost, da bo
zbolel za rakom na pljučih.
Odločitev, da ne postanemo
kadilci ali da to prenehamo
biti, je torej tudi odločitev za
zdravje in za življenje.
Ta primer dovolj zgovorno
potrjuje, da proti raku nismo
nemočni. Rak na pljučih je
v letu 1986 pri moških v Slo-
veniji predstavljal kar 23 od-
stotkov vseh rakavih obo-
lenj. Približno toliko - 22 od-
stotkov - predstavlja rak na
dojki pri ženskah. Tudi proti
njemu se je mogoče boriti.
Za to zahrbtno boleznijo let-
no zboU več kot 600 žensk.
umre jih preko 200. Ta zad-
nja številka bi lahko bila
manjša, če bi se vse ženske
odločile za redno, mesečno
pregledovanje dojk. Če to
obliko raka odkrijemo na sa-
mem začetku, jo lahko zelo
uspešno ozdravimo. Zgod-
njih znamenj je razmeroma
malo - le zatrdlinica v dojki,
ki običajno ne boli. Ko se po-
javijo spremembe v obliki
dojke, lege bradavice ali na
koži, gre zares. Majhne zatrd-
linice pa v devetih od dese-
tih primerov odkrijejo žen-
ske same, s samopregledova-
njem. Vsega milijona žensk
pri nas zdravniki ne morejo
pregledati, ženske same pa
to lahko naredijo.
Več znanja - manj
raka
želje, da bi čim več ljudi
vedelo, kako se je mogoče
uspešno boriti proti raku, je
vodila v ustanavljanje dru-
štev za boj proti raku. Slo-
vensko društvo so ustanoviU
leta 1971, leta 1984 pa so se
odločili za več regijskih dru-
štev in Zvezo slovenskih
društev za boj proti raku, ki
ima sedež v Ljubljani. Regij-
ska društva so v Ljubljani,
Mariboru, Novem mestu,
Kopru, Murski Soboti, Novi
Gorici, Velenju in Celju.
Celjsko je najmlajše in ima
sedež v celjskem zdravstve-
nem domu.
Celjsko društvo se pridru-
žuje skupnim prizadeva-
njem, da bi čim bolj omejili
obseg rakavih obolenj. Pri
tem se vključuje v program
Slovenija 2000 in rak.
Pomemben prispevgek
društva je izdaja videokasete
»Svojo usodo imate v svojih
rokah«. To je prva videoka-
seta v Sloveniji o raku na
dojki, ki govori o prepreče-
vanju tega obolenja, o njego-
vem zgodnjem odkrivanju,
zdravljenju in rehabilitaciji.
Pobudo zanjo je dala Vikto-
rija Rehar, ki skrbi za zdrav-
stveno vzgojo na Zavodu za
socialno medicino in higi-
eno, idejno zasnovo je pri-
pravil dr. Jože Avžner, iz-
vedba pa je plod skupinske-
ga dela strokovnjakov.
Ustvarjalci želijo, da bi kase-
ta našla pot v čim več žen-
skih kolektivov, v zadnje
razrede osnovnih šol in
v srednje šole. Kaseto lahko
dobite na sedežu društva ozi-
roma na Zavodu za socialno
medicino in higieno v celj-
skem zdravstvenem domu.
Kaseta, plakati in tudi tale
zapis so drobci, ki naj bi po-
magali ljudem, da bi spozna-
U, da se nekaterim rakom
lahko ognemo, nekatere, ki
jih zgodaj odkrijemo, pa
uspešno zdravimo. To spoz-
nanje pa »je tista svetla luč-
ka na koncu dolgega predo-
ra, skozi katerega se prebija-
jo borci proti raku. Lučka, ki
jim vliva vero in daje moč
v upravičenost svojega iska-
nja, nam potencialnim bolni-
kom, ki ne vemo ne ure ne
'dneva, če in kdaj se bomo
morda srečali z rakom, pa
priporoča dvoje: Opustite
razvade in prisluhnite tele-
su!« kot so zapisali v »Slove-
nija 2000 in rak«.
MILENA B. POKLIC
Foto: EDI MASNEC
Dr. Igor Praznik, predsednik
celjskega društva za boj proti
raku: »Ljudje imajo rak za
strašno in neozdravljivo bole-
zen. Toda zahvaljujoč zgodnje-
mu odkrivanju in sodobni te-
rapiji to ni res. Če pa bi upošte-
vali sedem opozorilnih zna-
menj in sedem nasvetov, bi bi-
lo raka, vsaj njegovih najtežjih
oblik, bistveno manj. Življenje
je enkratno in pomembno je,
-da se zani borimo.«
Po podatkih slovenskega
registra raka je v letu 1986 na
novo zbolelo 5750 prebivalcev
(290 na 100.000), od tega 2890
moških (300 na 100.000 prebi-
valcev) in 2860 žensk (280 na
100.000). Pri moških je rak
najpogostejši na pljučih, že-
lodcu, žrelu, požiralniku in
ustni votlini, prostati, koži in
danki. Pri ženskah je najpogo-
stejši rak dojke, kože, želodca
in maternice.
Dr. Metka Podbregar, zdrav-
nica v celjskem dispanzerju za
pljučne bolezni in tuberkulo-
zo: »Kadilci se morajo zavedati
večje nevarnosti za nastanek
pljučnega raka. Pozorni mora-
jo biti na kašelj, predvsem na
njegovo spremembo. Ob trdo-
vratnem kašlju je nujen obisk
v dispanzerju. Ker pa je rak na
pljučih eden izmed za zdravlje-
nje najmanj dovzetnih^ je naj-
bolje ostati nekadilec. Se pose-
bej velja to za delavce v klimat-
sko neugodnih pogojih. Tam je
kajenje še bolj škodljivo kot
sicer in na taka dela bi morali
zaposlovati nekadilce.«
V preventivne akcije se
vključujejo tudi delovne or-
ganizacije, ki so se odzvale
ponudbi Onkološkega inštitu-
ta za organizacijo pregledov
dojk v domačem kraju. V ko-
njiškem Konusu in velenj-
skem Gorenju Elektroniki je
na primer prišlo na tak pre-
gled tri četrtine zaposlenih
žensk, pri kar precejšnjem
številu pa so tudi odkrili za-
trdline, zaradi katerih so te
ženske napotili na nadaljnje
preglede.
Dr. Jože Avžner, kirurg
v celjski bolnišnici: »Pri zdrav-
ljenju tesno sodelujemo z on-
kološkim inštitutom v Ljublja-
ni. Njihovi strokovnjaki sode-
lujejo pri delu dveh onkolo-
ških ambulant- ena je na gine-
kološkem oddelku, druga na
oddelku za kirurgijo notranjih
organov. Zdravljenje določa-
mo teamsko - v Ljubljano po-
šiljamo le bolnike, pri katerih
je potrebno tudi obsevanje. Si-
cer pa se tudi mi vključujemo
v preprečevanje in zgodnje od-
krivanje rakavih obolenj. Eden
izmed pripomočkov, pomem-
ben zlasti za ženske, je mamo-
graf. V Celju imamo samo ene-
ga in treba bo misliti na nove-
ga z boljšimi slikami in z manj
sevanja.«
Kirurška odstranitev tumorja je še vedno najbolj pogosto uporabljena oblika pomoči, ki
jo dopolnjuje obsevanje in kemoterapija. Operacije so vse manj obsežne. V Celju na
primer letno naredijo 50-60 operacij raka na dojki, popolnih odstranitev obolele dojke
pa je le še polovica.
Sedem
opozorilnih
znamenj
1. Ranice in razjede na
koži ali sluznici, ki jih je
že prekrila krasta, koža
pod njo pa se ne zaceli
niti v mesecu dni, so lah-
ko resno opozorilo za ra-
ka na koži. Če ga odkrije-
mo na začetku, ga ozdra-
vijo v 95 odstotkih, sicer
največ 40.
2. Napredujoče spre-
membe v barvi ali veli-
kosti materinega zname-
nja ali bradavice opozar-
jajo na morebitni črni rak
ali maligni melanom. Pri
bolnikih, kjer ob prvi
operaciji še ni zasevkov
v bezgavkah, je petletno
preživetje 50-60 odstot-
no, če so prizadete bez-
gavke, le še 15 odstotno.
3. Neboleče zatrdline
ali bule kjerkoli na tele-
su - še posebej velja to za
zatrdUne in bule v dojkah
ter moških spolnih žle-
zah. Po podatkih registra
za leto 1986 je za rakom
na dojkah zbolelo 617
žensk, za rakom na mo-
ških spolnih žlezah pa 30
moških med 15 in 35
letom.
4. Neobičajne krvavi-
tve ali izcedki iz katere-
koli   telesne   odprtine
opozarjajo na morebitni
rak na maternici, danki
ah drugem delu črevesja,
na mehurju ali ledvicah,
v želodcu, pa tudi na
pljučih.
5. Trdovratni kašelj,
hripavost in težave pri
požiranju, ki jim ne vidi-
mo pravega razloga, so
značilna znamenja za ra-
ka na pljučih ali v grlu.
Kadilci, bodite še posebej
pozorni!
6. Trdovratne težave
z želodcem, prebavne
motnje in morda celo
hujšanje brez pravega
razloga so lahko v zvezi
z rakom na želodcu ali po-
žiralniku.
7. Vsaka sprememba
in nerednost pri odvaja-
nju, ki je sami ne znamo
pojasniti, opozarja na ra-
ka na debelem črevesu ali
na danki.
Sedem dobrih
nasvetov
1. Opustite kajenje, saj
povzroči tretjino vseh
smrti za rakom. Najslabša
je kombinacija cigaret in
alkohola, ki povzroča ra-
ka v veliko večji meri kot
vsaka razvada zase.
2. Uživajte zdravo hra-
no, ki ne vodi v debelost.
3. Opustite pretirano
sončenje, ker povzroča
raka na koži.
4. Spoštujte in upošte-
vajte predpise o zaščiti
pri delu.
5. Prisluhnite svojemu
telesu - obiščite zdravni-
ka, čim opazite nenavad-
no spremembo v delova-
nju telesa.
6. Preglejte svoje dojke
vsak mesec, le tako imate
možnost odkriti raka na
samem začetku, ko je oz-
dravitev nadvse optimi-
stična.
7. Odločite se za redni
vsakoletni ginekološki
pregled, ki vas lahko ob-
varuje pred rakom na ma-
terničnem vratu, saj ga
zdravnik odkrije že
v predrakavem stanju.
ZAHVALA
Zdravstveni center Celje je 1. NOVEMBRA 1990 prizadela
naravna nesreča. Popravljen je bil velik del prostorov
BOLNIŠNICE, ZDRAVSTVENEGA DOMA, ZAVODA
ZA SOCIALNO MEDICINO IN HIGIENO TER
SKUPNIH SLUŽB, kar je onemogočilo izvajanje velikega
dela zdravstvene dejavnosti celjske regije.
V nesreči nismo bili sami. Med samo poplavo in po njej so
delavcem Zdravstvenega centra Celje pomagali številni
posamezniki, skupine, organi in organizacije. Zato se vsem,
ki so nam kakor koli pomagali z delom, materiali in
sredstvi, da smo čimprej vzpostavili osnovne pogoje za
izvajanje zdravstvene dejavnosti, iskreno
zahvaljujemo.
Poplava je povzročila veliko škodo, katere posledice bodo
prisotne dalj časa. Vsem, ki so nam pomagali in imamo
o njih podatke in vsem, ki bodo še sodelovali pri
nadaljnjem odstranjevanju posledic poplave, bomo izročili
pisne zahvale.
ZDRAVSTVENI CETER CEUE
8. STRAN-7. MAREC 1991
KULTUHi
Um za vse večne čase
Razstava v knjižnici ob ZOO-ietnici if/lozartove smrti
»Komponirati je moje edino veselje
in moja edina strast,« je dejal veliki
skladatelj, glasbeni genij Wolfgang
Amadeus Mozart, katerega 200-letni-
co smrti obeležuje tudi razstava
v avli knjižnice na Muzejskem trgu
v Celju.
Pripravili sta jo glasbenica Adrijana
Požun in profesorica Božena Orožen.
Na pot so jo v torek popoldne pospre-
mili s kulturnim programom, v kate-
rem so sodelovali violinista Alenka
Rozman in Nenad Firšt ter flavtistka
Alenka Goršič ob spremljavi kitarista
Mateja Baniča, drugi prizor iz Mozar-
tove enodejanke Mozart in Salieri pa
sta pripravila člana eksperimentalne-
ga gledališča »F« Miha Alujevič in Na-
taša Batalanič.
Adrijana Požun je zbrala Mozartova
najpomembnejša dela in nekaj njego-
vih misli in pisem. Prav tako so na
ogled nekatere Mozartove partiture, to
so fotokopije njegovih rokopisov ter
pregled skladateljevih sodobnikov.
Temu sledi kratek pregled Mozartove
operne ustvarjalnosti, nekaj knjig
o Mozartu, ovitki plošč in druge zani-
mivosti iz Mozartovega glasbenega
življenja.
Mozartova glasba nas na pragu 21.
stoletja, ki je zvočno zelo nasičeno, še
vedno močno prevzema in zares drži
ugotovitev strokovnjakov, da Mozart
ne bo nikoli zastarel.
Tako misli tudi profesorica Božena
Orožen in pove, daje razstava razdelje-
na na tri dele. Prvi del razstave prika-
zuje Mozartovo življenje kot nekakšno
potovanje, ki je zanj zelo značilno, saj
je čudežni deček od šestega leta naprej
tretjino življenja preživel na potova-
njih. V drugem delu govorijo o glasbe-
nem geniju knjige, ki so sicer na voljo
bralcem v celjski knjižnici. Tretji del
razstave je, kot je že omenjeno, glas-
beni.
Razstava bo odprta do 22. aprila,
k ogledu pa še posebej vabijo mlade iz
osnovnih in srednjih šol, ter njihove
glasbene pedagoge, pa seveda tudi vse
ljubitelje Mozarta in njegove večne
glasbe.
MATEJA PODJED
Koncert za umetnika
Zavod za kulturne prireditve Ce-
lje pripravlja v sodelovanju z Av-
strijskim kulturnim inštitutom iz
Zagreba koncert ob Mozartovem
letu. Nastopila bosta violinistka Jo-
anna Madroszkievvicz s Poljske in
pianist Manfred Wagner Artz iz Av-
strije. Predstavila se bosta z Mozar-
tovimi skladbami in skladbami
Bethovna Sarasateja, ki so posve-
čene Mozartu. Koncert bo danes, 7.
marca, ob pol osmih zvečer v dvo-
rani Glasbene šole v Celju.
Joanna Madroszkiewicz je že
s sedniimi leti pričela igrati na vi-
olino. Študirala je na visoki glasbe-
ni šoli v Danzigu v razredu prof-
. Štefana Hermana in je zelo zgodaj
postala gostja pomembnih kon-
certnih dvoran. Leta 1977 je prido-
bila naslov najboljše mlade umet-
nice. Dve leti kasneje, po opravlje-
ni diplomi, je obiskovala mojstrski
tečaj   pri   Arthurju   Grumiauxu.
Umetnica je dobitnica številnih na-
grad na mednarodnih natečajih in
stalna gostja koncertnih hiš po
Evropi in ZDA. Sodeluje s po-
membnimi orkestri, kot so Dunaj-
ski simfoniki. Baselski simfonični
orkester ter drugi, kakor tudi z zna-
nimi radijskimi in televizijskimi hi-
šami ter založniki gramofonskih
plošč.
Pianist Manfred Wagner Artzt pa
je bil rojen na Dunaju, kjer je kon-
čal študij klavirja na Visoki glasbe-
ni šoli. Kot solist, komorni glasbe-
nik in korepetitor vokalne glasbe
se je zgodaj predstavil svojemu ob-
činstvu. Ko pa je prejel zlato meda-
ljo na mednarodnem klavirskem
tekmovanju v Italiji, je stopil na
mednarodno umetniško sceno.
Manfred Wagner sodeluje z mnogi-
mi glasbenimi producenti, že vrsto
let pa uspešno muzicira z violinist-
ko Joanno Madrosczkiewicz.   mP
Odiiica so miadi
Kljub slabšim razmeram
v kulturi so člani kulturnega
društva Ljubečna na obč-
nem zboru ugotovili, da so
v minulem obdobju dobro in
uspešno delali. Močno so se
uveljavili zlasti z organizaci-
jo prireditve Zlata harmoni-
ka, po kateri so znani doma
in po svetu.
Društvo se lahko ponaša
tudi s skupino mažoretk,
v katero je vključenih dvaj-
set deklet, v plesni skupini
Lučka pleše približno petde-
set otrok, uspešno pa deluje-
ta tudi moški pevski zbor in
godba na pihala. Harmoni-
karski klub, ki tudi deluje
v okviru društva, združuje
petdeset harmonikarjev iz
Slovenije, Avstrije, Italije in
Nemčije in opravlja po-
membno vlogo pri povezo-
vanju in vzgoji harmonikar-
jev z diatonično harmoniko.
Seveda se člani društva pri
svojem delu srečujejo tudi
s težavami, je bilo slišati na
zboru. Začasno sta preneha-
la delovati tamburaška sek-
cija in ženski pevski zbor,
člani kino sekcije pa so zara-
di slabega obiska nehali vr-
teti filme. Zato so si na Lju-
bečni zadali nalogo, da bodo
oživili delo tamburašev in
ženskega pevskega zbora.
ŽB
Zasebna glasbena šola
Na Polzeli je med zasebniki zaoral ledino na čisto novem
področju Boris Bizjak, ki je odprl glasbeno šolo oziroma glas-
beno estradno agencijo. V glasbeni šoli poučuje instrumente, ki
im^o klaviaturo, predvsem pa synthesizer, ki je med mladimi
zelo priljubljen. Ima 24 učencev, kar je, kot pravi sam, največ,
kar zmore. Poleg tega se ukvarja z organiziranjem raznih glasbe-
nih prireditev. Na sliki: Boris Bizjak z učenko Barbaro Pre-
dovnik.
Likovni utrinek ^-^^"^"^
V Likovnem salonu so včeraj, v sredo, postavili na ogled dela
slikarja in grafika Kiara Meška, ki se je doslej večinoma pred-
stavljal na skupinskih razstavah, zato gre dogodek v Celju šteti
za enega pomembnejših v slikarjevem življenju.
V spodnjem delu so na ogled njegova novejša dela v olju, teh
je 12, v gornjem delu galerije pa se predstavlja z 18 grafikami.
Slikar se v svoji likovni izpovednosti giblje od ekspresioni-
stične in kubistične analize površine in strukture do nove figu-
racije, pri čemer ustvarja bogat asociativni in melanholični svet.
Slednjega izraziteje poudarja v novejših delih.
Razstava bo na ogled do 3. aprila. MP,
Čelist
v Narodnem
domu
Celjskemu občinstvu se
obeta jutri, v petek, ob pol
osmih zvečer v Narodnem
domu izjemen umetniški
užitek. Kot solist se bo prvič
v Celju predstavil Miloš
Mlejnik, izvrsten slovenski
čelist, soločelist Slovenske
filharmonije in profesor na
Akademiji za glasbo v Ljub-
ljani.
O njegovih glasbenih
uspehih pričajo mnoge na-
grade, med drugim je leta
1984 prejel tudi nagrado Pre-
šernovega sklada.
S komornim orkestrom In-
termezzo bo v Celju izvedel
dvoje del: koncert za čelo in
orkester v C-duru in orkester
v B-duru L. Boccherinija.
Pokrovitelja koncerta sta ti-
skarna Marginalija in Cinka-
na Celje.
MP
Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji
Prva od petiit Itnjig nove serije iiasteioioga dr. Ivana Stoparja
Partizanska knjiga je v sodelova-
nju z Znanstvenim inštitutom Filo-
zofske fakultete v Ljubljani izdala
v zbirki Znanstveni tisk prvo knjigo
od serije petih z naslovom Grajske
stavbe v vzhodni Sloveniji. Prva
knjiga zajema območje Maribora in
Ptuja.
Avtor dr. Ivan Stopar je že 1982 leta
pri Znanstvenem inštitutu Filozofske
fakultete v Ljubljani izdal obsežno
knjigo z naslovom Gradovi, graščine
in dvorci na Slovenskem Štajerskem,
vendar je bila v šapirografirani tehniki
in v zelo majhni nakladi 150 izvodov,
ki je takoj pošla. Sedanji projekt ome-
njenega inštituta in Partizanske knjige
je dragocen vsaj iz dveh razlogov: prvi
je ta, da prihaja nova serija na dan
v času, ko je v javnosti vse več zanima-
nja za našo kulturno dediščino, čeprav
ta še naprej propada in drugi je v tem,
daje s knjižno obliko v večji nakladi in
slikovnim gradivom delo dostopnejše
širši javnosti. Tretji vidik pa je seveda
strokovne narave in zajema dopolni-
tve in tudi določene popravke, saj je
od prve izdaje minilo kar desetletje,
številni konservatorski posegi na graj-
skih objektih pa so v tem času spome-
niško varstveni službi omogočili nova
spoznanja in ugotovitve.
Celotno delo ni topografija, ali ni po-
polna   topografija,    kar    poudarja
v spremni besedi tudi sam avtor, ki se
zaveda, da je takšna tipografija lahko
le rezultat sistematičnega skupinske-
ga dela, omenjeno delo pa je sad njego-
vega dolgoletnega raziskovalnega de-
la. Toda neglede na to, da mu je avtor
sam odrekel topografsko popolnost,
celoten opus zelo nazorno in izvrstno
obravnava omenjeno problematiko.
Na vsak način je treba opozoriti na
novosti, ki jih je dr. Stopar uvedel
v gradivu, kjer je s slovenskimi poime-
novanji objektov pomembno prispe-
val k enotnemu poimenovanju graj-
skih stavb, pri ortografiji nemških
grajskih imen pa seje odločil za njiho-
vo sodobno obliko.
Pri opisih grajskih arhitektur je ne-
kaj več pozornosti namenjene srednje-
veški grajski arhitekturi, nekatera dru-
ga obdobja so skromneje zastopana,
največkrat zaradi tega, ker je bilo ne-
mogoče na terenu preverjati oziroma
dodatno zbirati nove podatke, saj so
mnogi od njih skriti še po arhivih. Pri
upodobitvah avtor našteva le tiste ve-
dute, ki izvirajo iz znanih grafičnih se-
rij ali suit, torej Clobucciarch, Vischer,
Stocklova suita. Stara in Nova Kaiser-
jeva suita, Lamplova suita in Reicher-
tov album Einst und Jetzt.
Prvi zvezek, ki je izšel pred dnevi,
zajema občine Maribor Pesnica, Po-
brežje, Rotovž, Tabor in Tezno ter ob-
čino Ptuj. V drugem bodo občine Gor-
nja Radgona, Lenart, Lendava, Ljuto-
mer, Murska Sobota, Ormož, Sloven-
ska Bistrica in Slovenske Konjice.
V tretjem občini Celje in Žalec, v četr-
tem občine Mozirje, Velenje, Slovenj
Gradec, Ravne, Dravograd, Radlje in
Maribor-Ruše ter v petem občine
Šmarje pri Jelšah, Šentjur pri Celju,
Laško, Hrastnik, Sevnica, Krško in
Brežice. Vsaki knjigi bodo dodani
nemški povzetki opremljeni s krokiji
po predlogah iz Vischerjevega zemlje-
vida Štajerske, kije izšel leta 1678.
Dr. Stopar je z opisi posameznih
grajskih objektov opredelil temeljne
značilnosti grajskih stavb. Opozoril je
na njihove arhitekturne in umetnostne
kvalitete, pri tem pa je problematiko
tako formuliral, da bo lahko služila na-
daljnjim raziskavam, saj gre za prvi
tovrstni poskus na Slovenskem, kjer
pa je v ospredju avtorjevega zanima-
nja predvsem grajska arhitektura.
Knjige nas bodo tudi opozorile na
stanje naših grajskih stavb, ki je na
premnogih mestih zelo slabo. Avtor je
zato v spremni besedi zapisal tudi to,
da se po dveh desetletjih, kolikor je
nastajalo to gradivo, počuti, kot bi na-
pisal nekrolog za tistimi pričevalci na-
še zgodovine, ki jim je njihov čas mi-
nil, naš pa jim ni znal dati prave
cene... DRAGO MEDVED
ZAPISOVANJA
Kdo je ubil Lauro?
Piše Tadej Čater
To je vprašanje, kije obseda-
lo več kot polovico Združenih
držav Amerike eno celo poletje
1990. Vprašanje, na katerega si
niso znali nikakor odgovoriti,
pa čeprav je že takoj na začet-
ku bolj ali manj jasno, da je
Lauro Palmer umoril David
Lynch sam.
Tako John Waters, Lynch pa
še vedno dopušča druge alter-
native; namreč v malem seve-
rozahodnem ameriškem me-
stecu Twin Peaks, v mestecu,
ki ne samo fizično, ampak tudi
kako drugače spominja na me-
stece Peyton (s to razliko, daje
Tvvin Peaks bolj na gosto nase-
ljen - ima okrog 50 tisoč prebi-
valcev (kar je približno toliko
kot Celje) se zgodi skrivnosten
umor. Ob jezeru precej idilič-
nega videza, navsezadnje je že
sam Twin Peaks zelo idiličen
oziroma je mestece, v katerem
bi vsi radi živeli, če pa že to ne,
ga pa vsaj non stop gledali, naj-
dejo v plastično vrečko zavito
truplo srednješolke, sicer miss
Tvvin Peaks ali vsaj gimnazije,
Laure Palmer (Sheryl Lee). In
ker lokalni šerif ni kos razreši-
tvi take naloge, pride na po-
moč kdo drug kot posebni
agent FBI Dale Cooper (Kyle
McLahlan), ki ga, če že druge-
ga ne, moramo vsi vzljubiti. Pa
ne toliko zaradi njegovih de-
tektivskih sposobnosti in nje-
gove telefonske tajnice, ampak
bolj zaradi krofov in češnjeve
pite, ki jo priporoča sleherne-
mu, kar pa ne velja tudi za
»prekleto dobro« kavo, ki mo-
ra biti vroča in črna kot nebo
brez mesečine. .
Seveda pa v Twin Peaksu ži-
vi še srednješolska mularija in
nek^ lokalnih mogotcev, lo-
kalnih posebnežev in pridnih,
to je dobrih (James Hurley, ki
ga igra James Marshall, s kate-
rim ima Laura skrivnostno in
delikatno razmerje) ter slabih
(Bobby Brigs, ki ga upodablja
Dan Ashbrook, ki je drugače
Laurin fant, sam pa ima raz-
merje vsaj še z eno lokalno le-
potico) fantov. Konec koncev
je pa vse tako zapleteno, da se
res lahko enaidvajset dni spra-
šujemo, kdo je v resnici umoril
Lauro Palmer? Zakaj, Laurina
najboljša prijateljica Donna
Hayward (Lara Flynn Boyle)
irha poleg svojega fanta, naj-
boljšega prijatelja  Bobbyia,
razmerje še z Jamesom, Jamu
sov stric in skrbnik Ed Hurl^
(Everett McGill), lastnik raj
puščene bencinske črpalke ^^
mož psihopatske Nadine, ki M
vi le za brezšumne zavese Cvsi
tako se zdi) ima na skrivaj raz
merje z natakarico Normo Jen
nings (Peggy Lipton), ki sej
kar naenkrat znašla sama. Ni
mreč moža soji za tri, štiri ietj
zaprli.
V Twin Peaksu pa še živijo
in ti so vsekakor bolj intrigant
ni in morda celo violentni. Jos
sie Packard (Joan Chen), kitaj
ka iz Hong-konga, vdova p(
lastniku Packardove žage, k
ima tudi razmerje z enim iz
med pomembnejših Twin Pe
akerjev, šerifom Harryjen
S. Trumanom (Michael Ontke
an), potem je tu še Packardovi
sestra Catherine Matrell (Pip
per Laurie), ki ima nenasitnt
ambicije po žagi in njen ljubi
mec, lokalni milijarder ah vs^
milijonar, kar niti ni tako bi
stveno, Benjamin Home (Ric
hard Beymer), ki, kot sam pra
vi, je svojo hčerko »že zdavnu
izgubil« - Audrery (Sherilyini
Fenn), ki nosi v šoli rdeče čev
Ije z zelo visoko peto... Twii
Peaks je torej precej dolgočas
no in hkrati zelo zanimivo me
sto z vsemi lokalnimi in pr
mestnimi posebnostmi, kar pi
je že stvar sociale, ki nima pra\
nič opraviti z brutalnim urno
rom Laure Palmer. Sicer p<
Laura ni bila edina, kije na tai
ah drugačen način okusila na
silje. Vi veste, daje imela v no
či, ko seje zgodil umor razmer
je z najmanj tremi moškimi
Popolnoma nedolžna sevedi
tudi ni bila. Kokain je pri ten
izvzet, jasno, čeprav tudi pr
nas srednješolska mladina m
pozna zgolj marihuane.
Je pa v sezoni 1990 America
ne obsedala še neka druga sen
ja: The Simpsons, ki pa je z
razliko od Twin Peaks prece,
manj violentna in precej bol
komična. The Simpsons ji
stvar Fox TV in predsvem (po
legMatta Groeninga in Jamesi
L.Brooksa) Barta Simpsons
rapemana s hitom Do the Bart
man (Skor^ vsak dan n
MTV). Twin Peaks pa je dobil
zaradi precejšnje gledanosti ii
precejšnjih ali še večjih dohod
kov svoje trivialno in šokantm
nadaljevanje, tako da America
nom še danes ni povsem jasno
kdo je pravzaprav umoril ii
vse kar spada zraven storil La
uri Palmer. To pa je predvsen
stvar Davida Lyncha (režise
Eraserhead, 1978, Elephar^
Man, 1980, Dune, 1984, Blu>
Velvet, 1986 in Wi}d at HeaT\
1990, ki prihaja tudi v naše ki
nematografe) in Marka Frost
(glavni scenarist serije Hil
Street Blues z začetka osemde
setih).
In kaj druži vse Lynchove iJ
Frostove produkcije, vključn<
s Twin Peaks? Afekcija d
Američane, k^pada. In v tet
iščite odgovor na vprašanji
kdo je umoril Lauro Palmer
Vs^ takrat, ko gledate serije
mislite po ameriško. Poskusi
te, saj ni tako zelo težko.
IIAŠI KRAJI IN LJUDJE
7. MAREC 1991 - STRAN 9
Pomišljija brezmejnega
Baleriia Izba odprla vrata nakitu In keramiki
v majhnem, intimnem pro-
storu galerije Izba na Slom-
škovem trgu v Celju so v pe-
tek zvečer poskrbeli za prije-
ten kulturni dogodek, ko so
ob pozornosti številnih obi-
skovalcev odprli razstavo
unikatnega nakita in kerami-
ke. Razstava je prodajnega
značaja in bo odprta do 8.
marca, namenjena pa je prav
drobnim, a nikoli pozablje-
nim pozornostim.
S svojimi deli se predstavlja-
jo štirje avtorji, ki potrjujejo,
da domišljija v umetnosti nima
meja in da ima vsak reizstavlje-
ni unikat svojo trajno umetni-
ško vrednost.
Meta Plevnik se predstavlja
s »keramo-skulpturami«, ki
zbujajo pozornost s svojimi ru-
stikalnimi formami, nenavad-
nimi odprtinami in drugimi
detajli, ki vodijo v svet staro-
davne utrdbene arhitekture,
odprtih ognjišč, posod...
Anita Planinšek je oblikova-
la nakit s posebno žensko sen-
zibilnostjo, zavedajoč se, da je
nakit lepota, krhkost, nežnost,
poezija in zasebnost. Za svojo
umetnost uporablja materiale,
kot so zlato, srebro, biba biseri.
cirkon in poldragi kamni, ki
poleg vizualno-estetskih efek-
tov ne negircoo materialne
vrednosti.
Tretji avtor te zanimive raz-
stave v Izbi je Ivan Zupanec, ki
v svoji umetnosti ohranja tra-
dicionalne smiselne povezave
med funkcijo in formo. Bolj
svoboden je pri oblikovanju
nakita z uporabo močnih barv-
nih tonov, precej nagib^očih
se k temnim odtenkom, s či-
mer dosega bogato večbarvno
kombinacijo zanimive igre
barv in oblik.
Podobne materiale kot Anita
Planinšek in Ivan Zupane upo-
rablja pri svojem oblikovcinju
tudi Anton Žigon. Posveča se
tako geometričnim, prepro-
stim, skor^da minimalistič-
nim formam, osvobojenim de-
korja, kot bogatejšim, naguba-
nim, vegetabilno sproščenim,
valujočim obhkam.
Razstavo je postavila in jo
s spremno besedo pospremila
na pot Irena Čerčnik, kustodi-
nja prodajne galerije Izba.
MATEJA PODJED
Foto: EDO EINSPIELER
V Šentjurju so
možnosti za
turizem
v Šentjurju so pred krat-
kim ustanovili turistično
društvo. Program dela, ki so
si ga zastavili, je zelo obši-
ren. Z različnimi pobudami
in akcijami bodo poskrbeli
za lepši videz kraja, pripravi-
li bodo razstavo o turističnih
zanimivostih tega kraja in
okolice ter gradivo za pro-
spekt. Predvsem pa želijo
skupaj z motelom zaokrožiti
turistično ponudbo Šentjur-
ja in okolice (Ipavci, Rifnik,
obletnica Slomškovega roj-
stva, Slivniško jezero, lov in
ribolov). Poskrbeli bodo tudi
za živahnejše delo turistične-
ga podmladka na osnovni
šoli ter za sodelovanje
s Kmetijsko šolo. Za pred-
sednika društva so izvolili
Ludvika Mastnaka.
ZORAN VUDLER
Preobrazba
v gledališču
v celjskem gledališču bo
v ponedeljek zvečer gosto-
vala ljubljanska Drama
z delom Franza Kafke-Loj ■
zeta Rozmana Preobrazba.
Velja se spomniti, da Kafka
ni samo največji stilist
nemške proze, marveč je
eden največjih brezkom-
promisnih etikov novega
veka in Preobrazba je nje-
gova najbolj intimna
zgodba.
V izvedbi odličnih igral-
cev Drame je delo režiral
Lojze Rozman.
MP
Ustanovili so
selccljo društva
vodnikov
V petek so v Celju ustano-
viU sekcijo društev turistič-
nih vodnikov Slovenije.
Vodnikovo delo je danes del
trženja turističnih proizvo-
dov, a ta poklic pri nas še
vedno nima prave veljave.
Delo v sekciji naj bi turistič-
nim vodnikom dalo večjo ve-
ljavo in pomen, skušali pa si
bodo izboriti tudi boljši po-
ložaj in ceno na tržišču.
V celjski regiji se trenutno
ukvarja s turizmom, katere-
ga pomemben del je tudi vo-
denje, preko štiridest druž-
benih in zasebnih turističnih
agencij, da o hotelih, zdravi-
liščih in drugih, ki bi prav
tako morah biti zainteresira-
ni za višji nivo tega kadra,
niti ne pišemo.
JANEZ VEDENIK
Pričkanje o ženskah
in Titovih slikah
Na Šmarskem so se sprič-
kali zaradi datuma prazno-
vanja ženskega praznika in
Titovih slik v javnih pro-
storih. Zaposleni v šmar-
skem domu upokojencev so
se po pismu predsednika
šmarske skupščine in repu-
bliškega poslanca (SKZ-LS)
Franca Potočnika pritožili
občinski skupščini, da dan
žena, 8. marca, ni praznik
komunističnih držav, pri iz-
obešanju Titovih slik v jav-
nih prostorih pa ne gre za
kult osebnosti.
Zaposleni v domu upoko-
jencev so zapisadi, da so
s praznovanjem 25. marca,
materinskega dne, prizadete
vse ženske, ki niso matere,
v demokratični družbi pa se
bodo same odločile, kdaj bo-
do praznovale. Predsednik
skupščine je tudi pred
skupščino vztrajal, da gre za
praznik komunističnih de-
žel, ter da je treba v naši
družbi dati poudarek mate-
ram, ni pa nikjer zapisal, da
8. marca ne smejo praznova-
ti. Tisti, ki so odgovorni za
javne prostore naj ravnajo
po vesti, je povedal.
Glede odstranjevanja Tito-
vih slik iz javnih prostorov
pa so iz doma upokojencev
zapisali, da pri izobešanju Ti-
tovih slik ne gre za kult oseb-
nosti, da gre za počastitev po
vsem svetu cenjenega vodi-
telja ter da je prav, da o tem
skupščina vsaj razpravlja, če
že ne zavzame staUšča, so za-
pisali. Franc Potočnik je po-
slancem pojasnil, daje prejel
več vprašanj o tem po kate-
rem zakonu morajo viseti Ti-
tove slike in je zato postavil
poslansko vprašanje. Zako-
na, da morajo viseti ni, zapi-
sano je le kako morajo viseti,
ni pa tudi rekel nikomur, da
mor^o slike sneti, z izjemo
izobešenih v občinskih pro-
storih.
BRANE JERANKO
Čiovelc na
položaju
člani dramske skupine iz
Tabora so zares med najbolj
delavnimi na Celjskem. V me-
secu dni se bodo predstavili
kar z dvema uprizoritvama.
Ena skupina je naštudirjila ko-
medijo Oh, ti ljubi starši, ki jo
je režirala Jožica Ocvirk po
adaptaciji teksta Jake Jeršiča,
občinstvu pa so se z njo že
predstavili, druga skupina pa
je pripravila satirično komedi-
jo Fadila Hodžiča Človek na
položaju. Premiera bo v sobo-
to, 9. marca, ob 19. uri v gasil-
skem domu v Kapli.
Kako so se na uprizoritev
pripravili, nam je povedal reži-
ser Janez Kozmelj:
»Ker imamo v našem dram-
skem društvu precej igralcev,
smo se odločili za dve deli. Vo-
dil sem skupino desetih igral-
cev in skup^ smo izbrali sati-
rično komedijo Fadila Hodžiča
Človek na polož^u. Vaditi
smo pričeli v prvih dneh de-
cembra, tako da smo zdaj,
upam, dobro pripravljeni in
naših gledalcev ne bomo razo-
čarali.« T.TAVČAR
Občni zbor ZŠAM
Mozirje
V nedeljo so se na občnem
zboru zbrali člani Zveze šo-
ferjev in avtomehanikov Mo-
zirje. Spregovorili so o delu
v preteklem letu in načrtih
za letošnje leto, nanizaU pa
so tudi nekag težav, s kateri-
mi se srečujejo pri svojem
delu.
Tudi na občnem zboru
ZŠAM so veliko besed na-
menili skoraj neprevozni ce-
sti Luče-Ljubno, razmere na
tej cesti se iz dneva v dan
slabšajo. Člani ZŠAM so po-
udarili, da takšna cesta nega-
tivno vpliva na varnost
v cestnem prometu. Opozo-
rili so tudi na to, da njihova
zveza nima organiziranega
sindikata, ki bi zaščitil njiho-
ve pravice. Spregovorili so
tudi o novem zakonu o dru-
štvih, ki po mnenju nekate-
rih članov ne pomeni nič do-
brega za društva.
Člani ZŠAM v Mozirju bo-
do zahtevali republiško po-
jasnilo in opredelitev do nji-
hovega stanovskega praz-
nika. U.K.
Vesele note
Srečanje glasbenih šol
celjske regije je že tradici-
onalno, vsako leto pa ga pri-
pravi druga glasbena šola
na Celjskem. Letos je na vr-
sti Glasbena šola Celje, ki
to srečanje pripravlja za 9.
marca ob 10. uri v koncertni
dvorani šole.
Številnim učencem pome-
ni takšno srečanje še eno
možnost lastnega preizkusa
pred letošnjim republiškim
tekmovanjem učencev in
študentov glasbenih šol Slo-
venije. To bo od 14. do 17.
marca na Vrhniki in v Ljub-
ljani.
Za učence osmih občin na-
šega območja pomeni takš-
no srečanje tudi izmenjavo
izkušenj, tako med učenci
kot med pedagogi in vodstvi
šol. j^p
Zrak je še slab
Na merilnem mestu v Mi-
klošičevi uUci smo v času od
25. 2. do 4. 3. najvišjo 24-urno
povprečno koncentracijo
SO2 v zraku izmerili v torek
26. februarja. Znašala je
0,27 mg SOz/m^ zraka. Tudi
najvišje enourno povprečje
smo izmerili v torek, ko se je
ob 11.30 enourna povprečna
koncentracija SO2 v zraku
povzpela na 0,61 mg S02/m^
zraka.
Glede na 24-urne povpreč-
ne koncentracije SO2 v zraku
zrak  na  merilnem  mestu
v Miklošičevi pretekli teden
ni bil prekomerno onesna-
žen le 28. februarja. Enourne
povprečne koncentracije pa
niso presegle najvišjega do-
voljenega enournega pov-
prečja 28. februarja ter 1. in
2. marca.
Tudi na merilnem mestu
ANAS je bil zrak pretekU te-
den praktično ves čas preko-
merno onesnažen. Preko-
merne onesnaženosti zraka
na tem merilnem mestu ni-
smo izmerili le v ponedeljek,
4. marca.
razpisuje
javno dražbo
naslednjih poslovnih prostorov, vpisanih v vi. št. 995
k.o. Leveč, ki je družbena lastnina, imetnik pravice
uporabe pa je prodajalka:
1. II. nadstropje stavbe, stoječe na vhodni
strani pare. št. 36 - stavbišče, hiša.
v naravi je naprodaj ponudeno II. nadstropje v izmeri
246, 98 površine, podstrešje ki je zaradi nove ab plošče
primerno za preureditev v poslovne ali stanovanjske pro-
store.
Izklicna cena za celo II. nadstropje znaša 286.460,00 din oz.
1.159,86 din/m^.
Prodajalka se zavezuje izdati kupcu zemljiškoknjižno listino,
sposobno za vknjižbo lastninske pravice na kupljenih po-
slovnih prostorih s pripadajočo trajno pravico uporabe na
zemljišču, na katerem stoji gradbeni objekt s prodajnim
poslovnim prostorom in na zemljišču, ki je potrebno za
redno rabo poslovnega prostora v 8 dneh, od kar se ji bo
kupec izkazal z dokazilom o plačani celotni kupnini in
s predpisano dokumentacijo, ki je po zakonu potrebna za
zemljiškoknjižno izvedbo kupoprodajne pogodbe.
2) Obzidan kozolec z tetveno drvarnico
v skupni tlorisni izmeri 294,58 m^, skupaj
s funkcionalnim zemljiščem pa 427,88 m^
Izklicna cena na nepremičnine pod točko 2. znaša
530.407,60 din.
Prodajalka se zavezuje izdati zdražitelju zemljiškoknjižno
listino, sposobno za vknjižbo lastninske pravice na prodanih
nepremičninah pod točko 2 v 8 dneh, od kar ji bo po svojem
izposlovanju pravnomočne odločbe o odmeri prodanega
funkcionalnega zemljišča predložil zemljiškoknjižni izpisek
o zemljiškoknjižni izvedbi takšne odločbe.
Javna dražba bo dne 22. 3. 1991 s pričetkom ob 10. uri
v restavraciji Name v Levcu.
Ogled v prodajo ponudenih poslovnih prostorov bo mogoč
v delovnih dneh 1 teden pred javno dražbo med 9. in 10. uro.
Pred javno dražbo so se interesenti dolžni izkazati s potrdili
o plačilu varščine v višini 10% izklicne cene nepremičnine,
ki jo nameravajo licitirati. Kavcijo plačajo na žiro račun
prodajalke št. 50750-601-19798.
Kupnino v višini razlike med plačano varščino in najugod-
nejšo ponudbo je dolžan zdražitelj plačati v 8 dneh od javne
dražbe.
Prodajalka bo prepustila kupcu poslovne prostore v posest
takoj po plačilu celotne kupnine.
Stroške ocenitve poslovnih prostorov po sodnem izveden-
cu, javne dražbe, sestavo pogodbe in njene zemljiškoknjižne
izvedbe ter prometni davek za zdražene nepremičnine je
dolžan plačati kupec.
10. STRAN-7. MAREC 1991
REPORTAJtn
Odpadke uvažamo, mar ne?
Tudi celjski komunalci se ozirajo po izkušnjah manj razvitega Lenarta
v celjski Komunali zatr-
jujejo, da bo do konca mar-
ca izdelana naloga o izloča-
nju sekundarnih surovin in
posebnih odpadkov gospo-
dinjstev. Po analizi vsebine
gospodinjskih odpadkov
naj bi pripravili načrt izlo-
čanja uporabnih surovin.
Med tem, ko je razmišljanje
o smeteh pri nas še v povo-
jih, pa imajo v slabo razvi-
tem Lenartu v Slovenskih
goricah že skoraj leto dni
urejeno drugačno zbiranje
odpadkov. Takšno, da je go-
spodarstvu koristno in oko-
lju prijazno. Po njihovih iz-
kušnjah so se začeli ozirati
tudi komunalci s Celj-
skega ...
Tudi v smeteh je skrit de-
nar, odvržene odpadke je
mogoče znova uporabiti. Pri
nas se tega bolj slabo zaveda-
mo, zato odpadke tudi uva-
žamo in pri tem plačujemo
z devizami, doma pa jih ni-
smo pripravljeni plačati po
primerni ceni. Z razvršča-
njem odpadkov ter z organi-
ziranim zbiranjem odpadne-
ga materiala in sekundarnih
surovin se zmanjša onesna-
ženost okolja, pa tudi prihra-
nek je velik.
S predelavo starega in od-
padnega železa se v primer-
javi s pridobivanjem železa
iz rude prihrani 65% energi-
je. Podobno je s predelavo
svinca, s predelavo papirja
privarčujemo 64%, bakra
85, aluminija pa kar 92%. Pa
še to: za tono železa je po-
trebno blizu 3 tone železove
rude, za tono aluminija pri-
bližno 8 ton, za tono svinca
125 ton rude ter za tono ba-
kra kar 200 ton rude.
V Jugoslaviji letno sicer
zberemo 2,4 milijona ton raz-
ličnih odpadkov, največ na
prebivalca prav v Sloveniji,
a kljub temu capljamo za
razvitim svetom. V letu 1985
so v Dinosu in Surovini od-
kupili 272 tisoč ton jeklenih
odpadkov, 16 tisoč ton barv-
nih kovin, 84 tisoč ton papir-
ja. 3 tisoč ton gum, 17 tisoč
ton stekla in 4 tisoč ton tek-
stila. Tudi v naslednjih letih
se te številke niso bistveno
spremenile. Če jim prišteje-
mo še papir, ki ga vozijo
v papirnice neposredno, je
bilo zbranega kar nekaj. Pa
vendar zelo malo... Sedanje
odkupne cene pa so komaj
verjetne.
Pred časom se je v javnosti
pojavila vest, da v celjskem
Dinosu pripeljane sekun-
darne surovine plačujejo
s toaletnim papirjem. V tem
tednu so nam povedali, da
januarja in že decembra ni-
so imeli dovolj gotovine, to-
da pripeljanih sekundarnih
surovin vseeno niso zavra-
čali. Zato so zbiralcem po-
nudili čakanje na gotovino
ali nadomestilo v obliki to-
aletnega papirja, zdaj pa
plačujejo, v okviru možno-
sti, vse pripeljane sekun-
darne surovine v gotovini.
Po sprejetju 33,5 odstotnega
davka naj bi bili Celjani eni
redkih, ki plačujejo v goto-
vini. V celjski Surovini pa
so nam povedali, da so suro-
vine redno plačevali v goto-
vini.
Pomembno je tudi to, da
se pri že omenjenem prido-
bivanju železa iz starih suro-
vin ne le prihrani energija,
pač pa se na ta način zmanj-
ša onesnaženost zraka za 86,
vode za 76 in poraba vode za
40 odstotkov. V razvitih dr-
žavah tudi zato uporabijo za
pridobivanje železa polovico
starega železa in polovico že-
lezove rude, pri nas pa 70 od-
stotkov rude in 30 odstotkov
starega železa.
Lenarška smetarska
podjetnost
»Podpisali smo desetletno
pogodbo med občino, av-
strijskim podjetnikom Rot-
hom, ki je vložil kapital, po-
sode za različne vrste odpad-
kov in tovornjak, ter lenar-
škim obrtnikom Antonom
Letnikom. Po nas se zgledu-
jejo mesta Maribor, Rogaška
Slatina, Kranj, Koper, Izola
in Ptuj, slišala sem, da o tem
razmišljajo tudi v Velenju in
Celju,« pripoveduje zdaj že
bivša predsednica občinske
skupščine Lenart Vida Sa-
vli. V času njenega župano-
vanja so se lotih tega projek-
ta in v začetku so se med
krajani in delegati občine, ki
šteje nad 18 tisoč prebival-
cev, lomila kopja, vendar je
odločitev za drugačno zbira-
nje odpadkov le prevladala.
Odpadki, ki za predelavo
niso primerni, končajo na
prenapolnjenem občinskem
smetišču, uporabne pa odpe-
ljejo v mju-iborski Dinos. Iz
bioloških odpadkov, ki jih
zbirajo le v središču Lenarta,
pa bodo izdelovali kompost.
Anton Letnik, sodelavec
Rothovega podjetja Sauber-
macher, opozarja, da so Di-
nosove    cene     naravnost
smešne. Za kilogram odpad-
nega papirja plačajo v Mari-
boru 50 par, za steklo 6 par.
Za tono stekla odštejejo torej
60 dinarjev. »Prejemati bi
morali ekološki dinar,« je
prepričan Letnik, »saj tu ne
gre zgolj za zaslužek, ampak
se zmanjšuje tudi obreme-
njenost občinskega smetiš-
ča. Tisti, ki odločajo, bodo
morah imeti več posluha za
sofinanciranje.«
O tem, koliko se ta posel
izplača. Letnik za sedaj še
noče govoriti. V začetku je ta
način odvoza nekoliko draž-
ji, vendar pa so primerjave
težke. Odvoza smeti v Lenar-
tu namreč tudi ne plačujejo
po kvadratnem metru povr-
šine prostorov, pač pa po ve-
likosti posode za smeti, ki
ima amortizacijski čas 8 let.
Prednosti lenarškega odvoza
pa so še v tem, da je redkej-
še, brez značilnega ropota, za
vozilom pa se ne vleče zna-
čilni prah.
Zganili se bodo tudi
na Celjskem
Velenjčani so si pred tre-
mi meseci ogledali Rothovo
veliko avstrijsko podjetje za
odvoz odpadkov. Tone
Brodnik, v. d. direktorja ve-
lenjskega Vekosa, pravi, da
se za razvrščanje odpadkov
zanimajo tudi pri njih. Izpol-
nili so ze Kothov anketni list
za ugotavljanje količin posa-
meznih vrst odpadkov. Po
pogovoru z Rothom pa so se
zanimali tudi za lenarške iz-
kušnje, povpraševali pa so
tudi v Murski Soboti in Len-
davi, kjer že imajo »pilotski
način« odvoza smeti. Avstrij-
sko podjetje bi prispevalo to-
vornjake in v začetku gospo-
dinjske posode za smeti. Ve-
lenjčane zdaj zanimata cena
in število delovnih mest gle-
de na njihove sedanje zmog-
ljivosti. Z novim načinom bi
podaljšali življenjsko dobo
sedanjega smetišča. Prihra-
nek bi bil že v tem, da bi
smeti odvažali namesto dva-
krat le še enkrat tedensko,
meni Brodnik.
V velenjski občini naj bi
pilotski način v naselju dru-
žinskih stanovanjskih hiš za-
živel že letos. Za zgled ome-
njajo piransko občino, kjer
nameravajo posodobiti od-
voz smeti do začetka glavne
turistične sezone. Podjetnik
Roth se menda precej zani-
ma za posel v našem prosto-
ru. Po načelu: kdor prvi
pride...
Za posodobitev odvoza
smeti so se še pred proglasi-
tvijo kraja za mesto zanimali
tudi v Rogaški Slatini. Di-
rektor slatinske Komunale
Zlatko Kvesič je povedal, da
trgovine smeti že odbirajo,
v gospodinjstvih pa še ne.
Znane so mu tudi lenarške
izkušnje, saj se je prejšnja
občinska vlada v zvezi s tem
povezovala z Lenartom.
Tudi v Celju lenarške iz-
kušnje poznajo in so se tudi
pripravljeni povezovati z zu-
nanjimi partnerji. Kot je po-
vedal direktor celjske Ko-
munale Jože Gabršček, bo
do konca marca narejena na-
loga o izločanju sekundarnih
surovin in posebnih odpad-
kov gospodinjstev. Po anali-
zi vsebine gospodinjskih od-
padkov, ki jih odlagajo na
občinskem smetišču, pa naj
bi pripravili načrt izločanja
uporabnih surovin.
Sicer pa želijo predvsem
zmanjšati količino na občin-
sko smetišče odpeljanih
smeti in s tem podaljšati nje-
govo življenjsko dobo ter
vračati uporabne surovine
v industrijo. O izločanju se-
kundarnih surovin so govo-
rili tudi na zadnjem regij-
skem sestanku komunalnih
podjetij šestih občin konec
janurja.
Za udejanjanje projekta
odbiranja smeti v gospodinj-
stvih v Celju pa bi bila po
Gabrščkovem mnenju os-^
novna težava pomanjkanje
denarja za nabavo smetišč-
nih posod, v katere bi v celj-
skih gospodinjstvih odlagali
posamezne vrste sekundar-
nih surovin in posebnih od-
padkov.
LOJZE OJSTERŠEK
BRANE JERANKO
Vrsta posod za odpadke v občini Lenart - občani pa so se sami odločili za velikost.
Marko Pocrnič, Zavrh-Ve-
ličina: V kraju je okoli 90 hiš
in precej vikendov, od Le-
narta smo bolj oddaljeni. Za
odvoz smeti smo prišli na vr-
sto med zadnjimi, šele letos,
in povem vam, da smo zado-
voljni. Skupne posode ima-
mo za steklo in papir, za po-
sebne odpadke vsaka hiša
svojo, dobili pa smo tudi pi-
smena navodila. Na pomlad
bomo skupaj z vikendaši iz
jarkov pobrali pločevinke,
plastiko in vse večje pred-
mete, od odsluženih gospo-
dinjskih strojev naprej.
Anton Letnik, zasebnik iz
Lenarta, Rothov družabnik:
»Na nov način smo začeli od-
važati odpadke lani aprila.
Z enim tovornjakom ter dve-
ma delavcema smo odvažah
smeti vseh gospodinjstev
v Lenartu in bližnji okolici,
letos pa odvažamo že iz vseh
osmih krajevne skupnosti te
občine. Razpored odvozov
smo objavili za vse leto vna-
prej in upam, da nam bo
uspelo.
Odpeljali smo približno 50
ton papirja, 30 ton stekla in
okrog 400 ton ostalih odpad-
kov. Oktobra smo začeli od-
važati tudi bio odpadke - do.
slej jih je bilo 25 ton. Poveda-
ti moram, da je v posodah za
ostale odpadke še veliko od-
padkov, ki sodijo med biolo-
ške. Obveznosti gospodinj,
stev bi zato morali poostriti
tudi z denarnimi kaznimi, po
drugi strani pa si bomo pri-
zadevali za čim večje zaupa-
nje med občani. Sodelovali
bomo tudi v večjih očišče-
valnih akcijah, občani bodo
tudi letos plačevali odvoz le
iz posod, ki so namenjene za
posebne odpadke. Vsako go-
spodinjstvo je dobilo po pet
ali po potrebi še več posod za
smeti brezplačno, o njihovi
velikosti pa so se odločali
sami.
Drago Lipi, Zgornje Se-
narsko, 5 km od Lenarta:
Spočetka so nekateri ma\o
negodovali, češ, a sedaj bon
pa celo steklovino ločeval,
prej pa sem lahko metal vse
v eno posobo. Smeti odvaža-
jo vsakih 14 dni, ločimo jih
že v gospodinjstvu. Naj do-
dam, da smo tod okoli imeli
prej kar 16 divjih odlagališč,
sedaj počasi izginjajo. Na
spomladanski očiščevalni
akciji ne bomo spraševali, či-
gave so te ali one smeti, saj
so naslovi na odvrženih pi-
smih in razglednicah in tudi
večje predmete je mogoče
prepoznati. Zato ne bo manj-
kalo smeha in dobre volje!
KAKO PRITI NAJHITREJE
IN NAJCENEJE DO SVOJEGA DOMA?
VČLANITE SE
V STANOVANJSKO ZADRUGO ATRIJ CELJE! i
GARANCIJA: 10 LET 1
USPEŠNEGA POSLOVANJA V IMENU 1400 ČLANOV
SZ ATRIJ
vam nudi;
NABAVO GRADBENEGA IN OSTALEGA REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA
ZA GRADNJO VAŠEGA DOMA - BREZ PLAČILA PROMETNEGA DAVKA,
NABAVA MATERIALA DIREKTNO PRI PROIZVAJALCIH PO TOVARNIŠKIH
CENAH
- MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA NABAVLJENEGA MATERIALA,
- IZPOSOJANJE OPAZNIH ELEMENTOV IN PODPORNIKOV PO POLOVIČNI
CENI
- BREZPLAČNO STROKOVNO SVETOVANJE S PODROČJA GRADBENIH IN
INSTALACIJSKIH DEL,
- POMOČ PRI ISKANJU IZVAJALCEV
- KREDITIRANJE IZ SREDSTEV ZADRUGE POD UGODNIMI POGOJI,
- MOŽNOST VPLAČIL PRI NAŠI BLAGAJNI - BREZ PROVIZIJE
- ZA ADAPTACIJSKA IN VZDRŽEVALNA DELA NA OBSTOJEČEM
STANOVANJSKEM OBJEKTU V OBČINI CELJE BO SZ ATRIJ ZA VAS
BREZPLAČNO PRIDOBILA USTREZNO DOVOLJENJE UPRAVNEGA ORGANA
NAJDETE NAS V CELJU, VODNIKOVA 11/11
TEL: 063 25-612, FAX: 063 29-318
flKŠl KRAJI IN UUDJE
7. MAREC 1991 - STRAN 11
Vranski Slovan ni v ponos Slovencem
fiekoč dobra reslavracUa /e zanemarjena _   .
Pred več kot enim letom je Hmeza-
^ova delovna organizacija Golding
Gostinstvo oddala v najem tudi hotel
5lovan na Vranskem, vključno z go-
stinskim objektom na novi avtobusni
postaji, kopališče ter gostišče na Lo-
čjci ob magistralni cesti Celje-Ljub-
ljana. Vse to je v najem vzel zasebnik
iz Domžal, ki je obljubljal tudi različ-
na obnovitvena dela.
Po svoje je čudno, da so v najem
oddali lokal, kjer s prometom ni bilo
težav. Samo na Vranskem se je dnev-
no ustavilo po več kot 150 avtobusov iz
vse Slovenije, vozniki in sprevodniki
so v Slovanu malicali, skratka, z obi-
skom ni bilo problemov.
Sedanja podoba vsega, kar je ostalo
od nekdanjih časov, je milo povedano
katastrofalna. Gostinski lokal na sami
avtobusni postaji je zaprt, vsenaokrog
pa je polno smeti. Še slabše je v sami
restavraciji Slovan. Razmetane mize
in stoli, popackani prti in vozički, na
katerih ležijo krožniki z ostanki malic,
so značilnosti te restavracije. Zavese
nemarno in neurejeno vise pred okni
in kdo ve, kdaj so jih zadnjič oprali. Na
stropu je štirinajst lestencev in le
v treh gorijo žarnice, nekaj pa je celo
razbitih. Posebno poglavje je seveda
stranišče z zamašenimi odtoki, toalet-
nim paprijem, natlačenim v stranišč-
nih školjkah in ostalimi sledmi obi-
skovalcev, kdo ve izpred koliko dni.
Skratka - tako neurejenih in zanemar-
jenih lokalov ni videti skoraj nikjer na
sončni strani Alp.
V Goldingu sedaj pravijo, da boao
najemniku dali sodno odpoved. Vpra-
šanje je, zakaj se tega niso spomnih že
prej, ko so videli, kako žalostno propa-
dajo ti objekti in kako zanemarjeni po-
stajajo. Morebitni novi najemnik pa bo
moral vložiti še veliko denarja, da bo
vse skupaj spravil na raven izpred
kakšnega leta in pol. K aj šele za vse
ostale naložbe v obnovo.
Pa še to: Večina voznikov in spre-
vodnikov avtobusov na Vranskem ne
malica več. Raje so se odločih za Tro-
jane.
JANEZ VEDENIK
Terensko vozilo za Paski Kozjak
šaleški gasilci so lani sodelovali pri gašenju dese-
tih požarov, od tega je bilo kar sedem gozdnih in
travniških.
Aktivni so bili pri odpravi posledic poplave, ki je
prizadela tudi kraje v velenjski občini. Udeleževali so
se občinskih tekmovanj in osvojili 13 pokalov. Za stro-
kovno usposabljanje enajstih desetin, v katere so
vključeni pretežno mladi člani, so porabili preko tri
tisoč ur, skrbeli so za red v domu in okolici ter opravili
181 pregledov požarne varnosti v stanovanjskih in
gospodarskih poslopjih ter pri hidrantih.
Letos bodo dobili dve novi gasilski vozili. Še zlasti
težko pričakujejo vozilo za reševanje v gorskih prede-
lih, kot je Paski Kozjak. Vse je že pripravljeno za
razširitev gasilskega doma, ki bo v bodoče služil za
različne aktivnosti vseh krajanov. Na občnem zboru,
ki so ga imeli pred kratkim in je bil že oseminpetdeseti
po vrsti, so si izbrali nov zaščitni znak s podobo Šale-
škega gradu, cerkve sv. Andreja in gasilskega znaka.
JOŽE JURIČ
Šola na
Kalobju ostaja
Ko so v Dobju začeli
graditi' novo podružnič-
no šolo, so se krajani
odročne krajevne skup-
nosti Kalobje zbali, da
bo pouk v njihovi šoli
ukinjen. Zato so ob slo-
venskem plebiscitu pri-
pravili podpisovanje
protestne peticije. Ven-
dar pa sta bila razburje-
nje in strah odveč. Šola
v Kalobju bo ostala.
Takšno zagotovilo so
Kalobčani dobili z repu-
bliške ravni, zdaj pa je za-
devo razjasnila tudi dolo-
čitev okoliša podružnične
šole Dobje pri Planini, ki
so jo sprejeli na zadnji se-
ji šentjurske skupščine.
V novo šolo v Dobju bodo
hodili le otroci iz Vodic in
Kostrivnice v krajevni
skupnosti Kalobje, ki so
že doslej nabirali znanje
v Dobju, pa še ti se bodo
tja vpisovali po sporazu-
mu med šolama in starši.
Sicer pa okoliš šole
v Dobju zajema Dobje,
Ravno, Brezje, Repuž,
Gorico, Slatino, Preseč-
no, Suho, Škarnice, Zavr-
še, Večje brdo, Laziše,
Ostrožje, Njivice in Zapu-
že. Sprejeti okoliš bo za-
čel veljati predvidoma
z novim šolskim letom,
ko bodo novo zgrajeno
šolo v Dobju tudi tehrtič-
no prevzeli. Sicer pa ima-
jo nekaj težav z denarjem
za opremo nove šole.
BRANE JERANKO
Aleks Trade za še tako izbirčne
Boris Aleksovski je že pred časom ustanovil podjetje
Aleks trade s sedežem v Levcu, kjer ima tudi trgovino
z oblačili. Pred nedavnim pa se je odločil odpreti še trgovino
v Celju, za Slovenijalesom, ki ji je dal ime Branko, v njej pa
prodaja predvsem gospodinjske aparate, pa tudi televizorje,
belo tehniko in še kaj. Se posebej ugodna je ponudba parnih
čistilcev, uvoženih iz Italije, ki jim po domače pravimo kar
Micka, in ki jih je v trgovini Branko mogoče kupiti že za
2700 dinarjev. S tem potrjuje svoj reklamni slogan: Cenejši
od najcenejšega.
Zamejska pomoč vrtcu
v ponedeljek zvečer so na priložnostni slovesnosti
v Ljubljani predstavniki zamejskega Primorskega dnev-
nika ravnateljici celjskega vrtca Anice Černejeve Ani Čet-
kovič-Vodovnik izročili milijon 690 tisoč dinarjev solidar-
nostne pomoči za odpravljanje posledic poplave.
V uredništvu Primorskega dnevnika so se odločili za zbi-
ranje denarja med v Italiji živečimi Slovenci v pomoč pri
saniranju razmer po poplavi v vseh enotah vrtca Anice
Černejeve na pobudo jugoslovanskega generalnega konzula
v Trstu Jožeta Šušmelja. Zbrali so nekaj več kot desetino
novembra ocenjene škode, ki je presegala 16 milijonov 420
tisoč dinarjev.
IS
Zatirajo steklino
Pustite vabe pri miru
Na celjskem območju se^
lovci skupaj z veterinarji in
veterinarskimi inšpektorji
pripravljajo na veliko akci-
jo polaganja vab za vakeir
nacijo lisic. Akcijo so začeli
v zahodnem delu Slovenije,
zdaj pa jo bodo izpeljali še
v vzhodnem, tako da bi bile
do konca prihodnjega leta
lisice v celotni Sloveniji
zaščitene pred steklino.
Slovenska akcija je vklju-
čena v evropsko strategijo
zatiranja stekline in poteka
sistematično od zahoda proti
vzhodu. Zanimivo je, da sta
v evropsko akcijo vključena
iz Jugoslavije samo Sloveni-
ja in manjši del Hrvaške.
S polaganjem in zauživa-
njem vab želijo lovci doseči,
da lisice ne bi bile več prena-
šalec stekline.
Najprej so ampule, ki jih
zaužijejo lisice, vlagali v kur-
je glave vendar se to ni izka-
zalo za najboljše, zato so pri-
pravili kolače, velike
5x5cm, v katere se vstavi
ampula. Kolač je sestavljen
iz govejega loja, ribje moke
in parafina za vezavo. Ena
takšna vaba stane dve marki,
na širšem celjskem območ-
ju, vključno s podaljškom do
Maribora in Prekmurja, pa
jih bodo položili HO tisoč. To
delo bo opravilo šest do se-
dem tisoč lovcev. Na kva-
dratni kilometer bo polože-
nih 16 vab, izvzeli bodo le
večje površne njiv in ozemlja
nad 900 metrov, kjer se lisice
ne gibljejo.
Lovci bodo vabe kontroli-
rali četrti, osmi in dvanajsti
dan, da bodo ugotovih, če so
ostale nedotaknjene, jih ni
več ozironia so le nagrizene.
Vabe so na zraku obstojne
dva do tri tedne (pri tempe-
raturi do 22 stopinj). Vakcina
sicer ni nevarna, vendar lov-
ci vseeno predlagajo previd-
nost, predvsem pa naj jih vsi,
kijih bodo videli, pustijo pri
miru, kajti le tako bo akcija
uspela. Po štirih do šestih
tednih polaganja vab mora
vsaka lovska družina odstre-
liti eno do dve lisici za kon-
trolo imunitete ter jih v do-
kaz dostaviti ustreznemu ve-
terinarskemu zavodu.
Na celjskem območju bo-
do predvidoma polagali va-
be II. maja, akcijo pa morajo
obvezno izpeljati v enem
dnevu. Vabe morajo ležati
v senci in rahlo pokrite s tra-
vo ali listjem, ne pa z zemljo,
ker jih potem lisica ne bi
našla.
TONE VRABL
Do torka skoraj 500 prijav
Tudi letos je za sodelova-
nje na 19. izletu 100 kmečkih
žensk na morje veliko zani-
manje, saj smo do torka, 5.
marca, dobili že 463 prijav!
To je toliko kandidatk, da bi
potrebovali več kot devet av-
tobusov če bi hoteli popeljati
vse za dva dni na morje.
Danes objavljamo še zad-
nji, rezervni kupon, s kate-
rim je možno nadomestiti sa-
mo eno izmed manjkajočih
številk od I do 4. Izpolnjene
kupone bomo sprejemali do
vključno četrtka, 14. marca,
žrebanje pa bomo opravili
v radijskih mavricah od 20.
do 22. marca od 12. ure dalje.
Srečne potnice bodo na to
dobile pisno obvestilo, da
, bodo potovale z nami in si-
cer 5. in 6. aprila.
Dolgo smo držali v tajnosti
kraj, kamor se bomo name-
nili letos. Naši gostitelji bo-
do tako kot vsa zadnja leta
v Luciji pri Portorožu, kjer
smo že stalni znanci. Iz Celja
bomo odpotovah ob 7. uri
zjutraj ter se ustavili v gostiš-
ču Tomi nad Portorožem,
kjer nas tudi vsako leto pri-
jazno sprejmejo. Za tem se
bomo nastanili v hotelu Lu-
cija, kjer bo zvečer zabavno
srečanje, v katerem bodo
med drugim sodelovali Alfi
Nipič s svojimi muzikanti,
oktet Studenček, čarovnik
Jani Jošovc, harmonikarja
Janko Mogu in Dani Jereb in
morda še kdo. Pred večerno
prireditvijo si bomo ogledali
še Portorož in znamenitosti
našega najlepšega sloven-
skega obmorskega mesta Pi-
rana. Naslednji dan se bomo
ob povratku ustavili še v Li-
pici.
Nestrpnost med kmečkimi
ženskami se stopnjuje, tem-
peratura pa raste tudi v na-
šem uredništvu, saj želimo
pripraviti prijeten dvodnev-
ni izlet, od koder se bo vseh
sto srečnic vrnilo zado-
voljnih. T. VRABL*.
LISTAMO
PORUMCNELE
STRANI
Zbira:
Miloi likar
Slovenski gospodar,
26. marec 1891
Ravno ali vsaj prej (29. marec) kakor je po navadi,
imamo letos Veliko noč. Letos, ker je zgodnja Velika
noč, tudi v naravi še ni vse pripravljeno za ustajenja:
v njej se bije hud boj, boj spomladi in zime. Zima je še
v oblasti nad zemljo, toda kmalu bo to oblat popustila.
Z novim življenjem pa se bo pričelo novo hrepene-
nje, snovati bomo začeli nove načrte za najbližjo pri-
hodnost. Naravnajo torej, da se o tej priliki še z večjim
prepričanjem spominjamo tudi svojih dolžnosti, da
nam silnejše bije srce za naš narod in dom.
V nedeljo bode Velika noč - ustajenje. Po vsej
Evropi vse ure in kipi. Na svetovni oder stopajo nove
osebe, ki kličejo svojemu narodu, kdaj. bomo prazno-
vali politično ustajenje, kdaj bo zemlja zapela resnično
»alelujo«. Tudi nas Slovence so šibah in mucih, napa-
jali z žolčem in ko smo omedlevali vsled ran, poslal
nam je dobri Bog še o pravem času može. ki so narod
Slovenski z resnim delom in bistrim umom vzdignili iz
prahu pozabljenosti k zavednosti (Prešeren. Slomšek
itd). In po slovenskih pokrajinah je zaoral radostni glas
Aleluje. Narod je vstal iz grob^medtobe in slabosti
k čilemu življenju. •
^ Kar se tiče slovenskega ljudstva, posebej spodnjega
Št^arji, leto zasluži v tem oziru vso hvalo in nihče mu
je ne odreče, kakor njegovi, doslej n^hujši sovražniki
~ nemškutarji. Žal nam je nam Stajarcam, da vidimo
v njih vrstah tudi obilico tacih, ki žive od naših žuljev.
HRANILMO KREDriNA SLUŽBA
KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA
ŽALEC o. sub. o.
- no hfna hvdieija
- varno naloženi prihranki
PREDEUkVM
IN TRŽENJE^
MESA
KMIETlJSIO\
ZiVDRUGA
UXŠKO
Kidričeva ulica 2
tel. 731-338, 731-224
telefax: 731-422
19. izietlOO i(meči(iii žensit
na morje, v organizaciji
ime in priimek_-
Točen domač naslov_._.-___
Občina__._ Velil^ost kmetije__
Ste zaposleni? DA     NE (ustrezno obkroži)
12. STRAN-7. MAREC 1991
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Nic vec v rejniške družine
Otroci z motnjami siuita in govora boOo ostajali doma, saj bo septembra v Celju
zaživel oddeleli za njihovo usposabljanje
Septembra bo v vrtcu Anice Černe-
jeve v Celju začel delovati oddelek za
varstvo in usposabljanje slušno in
govorno prizadetih otrok. V sodelo-
vanju z republiškim Centrom za re-
habilitacijo sluha in govora so v Ce-
lju izbrali enoto v Kajuhovi, odprtje
novega oddelka pa podpira tudi re-
publiško ministrstvo za zdravstveno
varstvo in socialno skrbstvo.
Doslej so slušno in govorno prizade-
te predšolske otroke in osnovnošolce
vključevali v geografsko opredeljene
ustanove v Ljubljani, Portorožu in Ma-
riboru, srednješolsko izobraževanje in
delovno usposobljanje z možnostjo za-
poslovanja v invalidskih delavnicah
pa je mogoče samo v Ljubljani. Uspo-
sabljanje slušno in govorno prizadetih
otrok se mora začeti pri treh letih, kar
je doslej pomenilo, da so prizadetim
malčkom z našega območja v Ljublja-
ni našli rejniške družine, k staršem in
v svoje domove pa so se lahko vračali
le ob konc u tedna in praznikih ah
počitnicah. Strokovnjaki ugotavljajo,
da prehod v novo okolje in za otroka
»nasilno« ločevanje od družine izred-
no moteče vpliva na njegovo socializa-
cijo, zato podpirajo uvajanje vrtčev-
skih oddelkov v večjih regijskih sre-
diščih.
V celjskem vrtcu Anice Černejeve so
v sodelovanju s Prvo osnovno šolo po-
skrbeli za strokovni kader, v republiki
pa trenutno še pripravljajo celoten
projekt. S slušno in govorno prizadeti-
mi malčki, po prvih ocenah naj bi jih
bilo v oddelku 6, bo delala surdopeda-
goginja Tanja Mlakar-Štebih, za varu-
hinje in prehrano pa bodo poskrbeli
v vrtcu. Ob tem je treba poudariti še
integriranje otrok z motnjami sluha in
govora v ostale skupine vrtca, predvi-
doma pa naj bi v celjskem oddelku bili
otroci med tretjim in petim letom sta-
rosti.
IVANA STAMEJČIČ
Po podatkih Unesca ima v posa-
meznih državah 7 odstotkov otrok
motnje v telesnem ali duševnem raz-
voju, od tega pa je 0,87 odstotka otrok
slušno prizadetih. V teh okvirih je
tudi Slovenija, saj je po podatkih Re-
publiškega zavoda za zdravstveno
varstvo približno 1 odstotek otrok
v osnovnih in srednjih šolah slušno
prizadetih. Po normativih za uspo-
sabljanje slušno in govorno prizade-
tih otrok naj bi bilo v oddelku največ
do 8 otrok, v celjskem, ki bo s septem-
brom zaživel v enoti Kajuhovega vrt-
ca Anice Černejeve, pa jih bo predvi-
doma šest.
Jožefov sejem
V Kmetijski zadrugi Savinj-
ska dolina oziroma v njeni za-
družni organizaciji v Petrov-
čah se že pripravljajo na le-
tošnji Jožefov sejem. Priredi-
tev bo na Jožefovo, torej 19.
marca, začela pa se bo ob de-
setih dopoldne.
Tretji Jožefov sejem bo pri-
bližno tak kot prejšnja dva, or-
ganizatorji pa razmišljajo o ne-
katerih novostih. Tudi letos
bodo obiskovalci lahko kupo-
vali staro in novo kmetijsko
mehanizacijo, izdelke za potre-
be kmetovalcev ter dobrote iz
kmečkih kuhinj. Vsi tisti, ki
bodo prodajah staro drobno
mehanizacijo in traktorje do 15
konjskih moči, bodo morali
vplačati 100 dinarjev, za trak-
torje nad 15 konjskih moči ter
priključke znaša prispevek 200
dinarjev, stojnice bodo veljale
od 200 do 500 dinarjev, mali
oglasi na sejmu pa bodo po 50
dinarjev.
Petrovčani letos razmišljajo
o nekaterih spremembah:
predvsem bi radi imeli na tem
sejmu tudi prodajo živine, zlati
plemenskih telic in krav, telet
ter pujskov. Sejem bodo začeli
ob desetih, ne več ob devetih,
tako da bi sejem trajal do šest-
najste ure. Doslej se je končal
že okrog ene ali druge ure po-
poldne. Jožefov sejem pa na-
meravajo letos zaključiti" z za-
bavno prireditvijo, ki bo name-
njena predvsem godovnikom,
torej Jožicam in Jožetom.
V Petrovčah imajo še obilico
načrtov v zvezi s tem sejmom,
tudi zanimanje ljudi je izredno,
saj je lani sejem obiskalo več
kot 2 tisoč kmetovalcev. Ven-
dar pa imajo težave s premajh-
nim prostorom, zato v zadruž-
ni organizaciji razmišljajo, da
bi v prihodnje uredili sejmišče
na tako imenovani petrovški
gomajni.
IRENA BASA
Družinsko čaranje
umetniškili pletenin
Kdor samo enkrat stopi
v delovni in ustvarjalni
prostor družine Draž v Vele-
nju in je pri le tem le malce
dovzeten za lepo in novo,
postane razdražljiv. Pred
njim se odpre nov svet. Od-
prejo se nove razsežnosti, ki
jih ponuja volna, ki jo na
svojstven način oblikujejo
trije člani družine Draž
- mama Dragica, sin Tomaž
in hčerka Urša. Pri njih ne
gre za tradicionalno in kla-
sično pletenje, ki ga ovlada-
jo skoraj vse ženske in da-
nes že tudi moški. Tu gre za
nekaj več...
Vsi trije radi poslušajo
glasbo in vsi trije tudi radi
rišejo. Ob tem tudi pletejo.
To pomeni, da notranjo fan-
tazijo s pomočjo rok prena-
šajo v skrivnost pletilnih
strojev, in tako nastajajo ču-
dovite pletenine, z veliko
mero umetniških dodatkov.
Ko je pletenina tako rekoč že
končana z vso spretnostjo
dopolnijo roke z dodatki na
primer suhih trav ali rafije,
ki se na samosvoj, ekstrava-
ganten in nevsiljiv način
vpletajo v izdelek, tako da
dobi dekorativen in likovni
pomen. V vsem svojem čaru
zaživi pletenina na živem
modelu, ki se giblje v prosto-
ru, neverjetno moč pa izžare-
va tudi na mrtvem stojalu
v bivalnem prostoru.
»Začela sem sama in do
upokojitve sem imela tri leta
popoldansko obrt. Otroka
sta mi pomagala bolj za šalo,
v zadnjem obdobju pa smo
povsem resen ustvarjalni te-
am. Otroka sta naše izdelke
začela prodajati na Dobrni in
tako smo prišli tudi do raz-
stavnega paviljona, ki ga
imamo v parku. Zdaj bomo
našo dejavnost razširili, saj
bomo imeli zastopstvo in
servis za pletilne stoje Brot-
her. Ob tem bomo prirejali
tudi pletilne tečaje. Zaenkrat
naše unikatne izdelke proda-
jamo . doma, obstajajo pa
možnosti, da z njimi prodre-
mo tudi na zahtevno nemško
tržišče, kjer so nas že opazi-
li,« pripoveduje Dragica.
Urša je plesti začela že pri
petih letih in s tem se ukvar-
ja še danes. Pravzaprav ved-
no bolj. »Ničesar pletenega
nisem kupila, vse si naredim
sama. tako sem si spletla ^tu-
di maturantsko obleko. Čez
teden z bratom študirava
v Ljubljani, kjer jaz spozna-
vam skrivnosti tekstila, brat
pa elektriko. Ob sobotah in
nedeljah pa z mamo ustvar-
jamo,« doda Urša.
In Tomaž? »Lani je bila na
Dobrni Ljubka Dimitrovska,
ki je snemala neko televizij-
sko oddajo. Videla je naš iz-
delek, ga oblekla in v njem
posnela oddajo. Bil ji je tako
všeč, da gaje kasneje kupila.
Ker pa ni imela dovolj denar-
ja, ji je čeke napisal Lado Le-
sko var,« se namuzne.
»Vedno želimo z našimi iz-
delki biti pred drugimi. Če
nas dohitijo, hitro iznajdemo
kaj novega, da jim pobegne-
mo. Naš stil je drugačnost,
udobnost, lepota... Zdaj se
prvič predstavljamo na sa-
mostojni razstavi v turistični
agenciji oziroma njenem raz-
stavnem^ prostoru »Dober
dan« v Šempetru. To je več
kot modna revija. Z razstavo
želimo dokazati večdimenzi-
onalnost naših izdekov. Lju-
di želimo torej opozoriti, da
so naši izdelki namenjeni ta-
ko za dekoracijo v zaprtem
bivalnem prostoru kot za no-
šenje. Vehko si obetamo od
tega poskusa, ki pa naj ne bi
ostal samo to,« pravi nama
Dragica, ki ji načrtov in do-
brih idej za prihodnost očit-
no ne manjka.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Partljič je šel v šolo
Znani slovenski pisatelj Tone Partljič seje rad odzval povabilu griških osnovnošolcev, da
preživi kakšno uro tudi pri njih. Vprašanja učencev so bila zanimiva, Partljičevi odgovori
pa duhoviti. Ob koncu srečanja je pisatelj podelil pridnim in vztrajnim bralcem knjig zlate
Kajuhove bralne značke.
Nič več denarja za malice
y samopostrežni v Gaberjah pripravijo le še 2 tisoč malic
V vse težjem položaju so ti-
sti gostinski delavci in kolek-
tivi, ki se ukvarjajo s pripra-
vo hrane. Še v težjem so tisti,
ki pripravljajo družbeno pre-
hrano.
Eden izmed največjih tovrst-
nih kolektivov na Celjskem je
Hmezadova samopostrežna re-
stavracija v Gaberjah. Še pred
nekaj leti so tam dnevno pri-
pravili po več kot pet tisoč
obrokov, danes pa jih le še dva
tisoč. Kaj o tem meni vodja ku-
hinje Danica Tajnšek?
D. Tajnšek: »Tople malice še
vedno pripravljamo za nekaj
celjskih in žalskih firm, je pa
res, da se je število obrokov
precej znižalo potem, ko so
malico začeli pripravljati sami
v Cinkarni. Restavracija je zato
postala prevelika in dve tretji-
ni prostorov smo oddali v na-
jem zasebniku. Tam je sedaj
trgovina.«
Kakšen je sploh zaslužek
s pripravljanjem družbene
prehrane?
D. Tajnšek:« Poslovanje je
izredno težko, saj vemo, da ce-
ne osnovnih in drugih živil, ki
jih potrebujemo za pripravo
malic, nenehno naraščajo. To
seveda vpliva na našo končno
ceno. Trudimo se, da bi bili
konkurenčni, vendar ne na ra-
čun kakovosti pripravljenih
obrokov. Vse več je firm, ki že
skorajda ne prenesejo več stro-
škov za malice. To je seveda
velika škoda. Menim, da bi se
na tem občutljivem področju
dalo marsikaj spremeniti. Tudi
z ustrezno davčno politiko«
Prostori v samopostrežni
restavraciji v Gaberjah so se-
daj obnovljeni. Načrtujete še
kaj?
D. Tajnšek: »Restavracijo
bomo še naprej preurejali, in
sicer takp, da bodo prostori na-
menjeni tudi zaključenim sku-
pinam, možno pa bo organizi-
rati tudi razne seminarje, po-
svete in drugo. Seveda pa želi-
mo privabiti tudi več drugih
gostov, zato ponovno uvajamo-
družinska kosila, ki jih bo mo-
goče dobiti tudi ob sobotah in
nedeljah.«
Obseg dela se je zmanjšal.
Kako ste reševali kadrovske
probleme?
D. Tajnšek: »Pravočasno
smo ukrepali. Nekaj delavcev
je odšlo v pokoj in nismo na
novo zaposlovali. Delo smo ra-
cionalizirali, tako da lahko
mirno trdim, da v tem hipu pri
nas ni delavca, za katerega bi
lahko rekh, da je odvečen.«
JANEZ VEDENIK
V SPOMIN
Franc Lomšek
Nekaj dni pred svojim 93.
rojstnim dnevom je v Ga-
berkah pri Šoštanju umrl
Franc Lomšek, ki je za
rojstni kraj prav gotovo
storil več, kot je mož dol-
žan storiti.
Lomšek seje rodil 18. fe-
bruarja 1898, kovinarske
stroke se je izučil v Šošta-
nju. Kot vodja vrtalnega
stroja v jami se je zaposlil
v Rudniku lignita v Vele-
nju. Vseskozi je sodeloval
pri gradnji termoelektrarne
in pri elektrifikaciji Šošta-
nja. Usposobil seje za kur-
jača parnih kotlov, nato pa
je opravil še izpit za strojni-
ka parnih turbin, kar je bil
vse do upokojitve leta 1954.
V rojstnem kraju Gaber-
ke je bil iniciator in pred-
sednik odbora za elektrifi-
kacijo kraja in predsednik
krajevne skupnosti, aktiv-
no pa je sodeloval tudi
v številnih društvih in na
delovnih akcijah. Med do-
mačini je veljal za pravega
ljudskega pravnika, saj je
bil zelo razgledan.
Na zadnji poti na poko-
pališče v Podkraju je Lom-
ška spremljala množica lju-
di. Vse do smrti delaven je
Lomšek za seboj pustil bo-
gate sledove svojega dela.
VIKTOR KOJC
Dobro sodelovanje s krajani
Delo gasilskega društva
v Vojniku je bilo lani osre-
dotočeno na prireditve,
s katerimi so obeležili 110-
letnico obstoja društva. Do-
končali so klubske prostore
in skrbeli za prevoz pitne
vode v kraje, kjer še nimajo
urejenih vodovodov.
Sodelovanje s krajani je bi-
lo izredno uspešno. To se je
še posebej izkazalo ob pro-
daji novoletnih koledarjev,
ko so gasilci s pomočjo kra-
janov zbrali izredno veliko
denarja za svojo dejavnost.
Letos bodo v vojniškem dru-
štvu skrbeli za redno vzdrže-
vanje obstoječe opreme, več-
jo pozornost pa bodo posve-
tili izobraževanju, predvsem
delu z mladimi ženskami. Še
naprej bodo prevažali pitno
vodo v bolj odročne kraje,
kjer se kmetije ukvarjajo
z živonorejo, saj do njih ver-
jetno nikoh ne bodo uredili
vodovodov.
Na zadnjem občnem zboru
so ugodno ocenili tudi pri-
spevek vojniških gasilcev
pri odpravljanju posledic
lanske poplave. Republiška
gasilska zveza je podelila
priznanja Ediju Suholežni-
ku, Branku Zupancu in Sil-
vu Kudru, občinska gasilska
zveza Celje pa priznanja 1.
stopnje Francu Kudru, Adol-
fu Jancu mL, Silvu Kudru,
Ediju Suholežniku in Bran-
ku Zupancu ter 2. stopnje
Renati Bele, Vinku Žgajner-
ju st., Emilu Javorniku, Mar-
janu Palirju, Stanetu Gorja-
nu, Branku Zupancu in
Francu Mohu.
T. VRABL
RADIO
7. MAREC 1991 - STRAN 13
REVIZIJA RUMENEGA CE
Kabelsko nategovanje
»žive naj vsi plačniki, ki
firepene dočakat' dan, da ko-
cjer kabel blodi, prepir s pro-
grama bo pregnan.« Aktuali-
zirano pesnikovanje po Pre-
šernovem notnem črtovju je
v tem primeru nedolžen po-
smeh na rovaš kabelsko raz-
delilnih zdrah. Kaj več mi
resnici v »zgubo« ni dano
premlevati, saj mi je tovrst-
no zakulisje znano do tiste
mere, kjer stoji šifra: »dom-
neva se«. Torej, kakšno vlo-
go pravzaprav igrajo g.Žu-
raj, g. Drevenšek in g. Cernič
v tej utrudljivi nanizanki, ki
sojo zlobneži že poimenova-
li v »Kabelsko nategovanje«,
mi je v tem trenutku znano
predvsem off record. In gle-
de na trend vlaganja zaseb-
nih tožb zoper pisce, ki se
ukvarjajo s produkcijo kle-
vetanja na meji resničnega,
se bom tokrat z razsodniške-
ga piedestala predstavil med
porotnike in kot prvi med
enakimi jokal z opeharje-
nimi.
Kdo v tem primeru prepe-
va borbene, je jasno. Petko-
va oddaja je žal uglasbila le
samospeve tistih, ki so dalj-
nega leta 1989 podpisali po-
godbo z... in v želji, da bi že
čez pol leta (kot je na papirju
pisalo) uživali v veščinah na-
povedovalk z MTV-ja, so pač
primaknili tistih nekaj sto
DEM. Danes se taisti veselja-
ki sprašujejo, če sploh velja
počakati do pomladi, ko za-
radi razkopanih vrtov ne bo
ne solate, ne čebule. In pravi
krompir bo, če bodo na svo-
jih hišnih ljubimcih ugledali
svoj satelitsko plačani da-
vek. Nekateri že zdaj obupu-
jejo in mečkajo pogodbe.
Hočejo jih razveljaviti in do-
biti nazaj denar, ki so ga nje-
ga dni vplačali v ta namen.
Tudi to se bo vleklo.
Medtem pa bo ta kabelsko
razdelilni sistem že dodobra
zastarel, saj bo satelit Astra
»prešaltal« na tisto »mejo
razuma«, ko bo preko njega
mogoče spremljati več deset
programov in to z enim sa-
mim »krožnikom«. Obstaja
pa še ena dolgoročna verzija,
ki je zrasla na zeljniku RTV-
jevskega tozda Oddajniki in
zveze. Le-ti skupaj s PTT in
Iskro Elektrooptiko tuhtajo
o kabelsko informativnem
sistemu na nivoju republike.
Prste imajo zraven Američa-
ni in dve evropski firmi. Ob-
stoječi kabelski otoki na-
mreč niso kablirani po za-
hodnoevropskem običaju.
Realizacija te variante je
predvsem odvisna od vlade,
ki bo seveda morala ratifici-
rati morebitno pogodbo.
Takšno omrežje, ki bi se de-
lalo petnajst let in bi pokrilo
90% Slovenije, ne bi potem
služilo le za nedolžno sprem-
ljanje tujih satelitskih postaj,
ampak bi se nanj obesile tu-
di morebitne lokalne TV po-
staje in nasploh bi dežela po-
stala Zedinjena telekomuni-
kacijska Slovenija. Priključ-
ki bi bili zastonj, plačale bi
se le usluge in storitve. No,
toliko o tem, o čemer lahko
zaenkrat še tako ali drugače
sanjamo.
Že sedaj pa v tisti najbolj
moreči obliki sanjajo žrtve
kabelske televizije. Ko bi
vsaj zaradi srhljivk na Super
Channelu, mnogi dodajajo.
Tretji pa si mislijo svoje. In
prav je tako. A vsem je jasno,
da so bili lepo nategnjeni.
Kako dolgo jih bodo poslan-
ci kabelsko razdelilnega par-
lamenta še vlekli za nos, bo
odvisno od potrpljenja do
svojega bližnjega. Mulci so
že izgubili vsakršno upanje
in zato trgajo tisto, kar še vi-
si. Od izvajalcev bolj resnih
del se razlikujejo po brzini,
pa tudi vreme jim ni ovira. In
v primeru, ko eni delajo oz.
vsaj poskušajo, drugi rušijo,
tretji pa bulijo v pogodbe in
sanjajo o sobotnih večerih
v družbi RTL, je seveda tež-
ko predvideti razplet. Enoje
jasno. Ali se bo kabelsko na-
tegovanje končalo letos spo-
mladi, tako da bo izvajalec
cel in gledalec-plačnik sit, ali
pa se bo končalo v kakšni
sodni palači, tako da bo izva-
jalec sit kot zid in plačnik-
gledalec cel in bel. V prvem
primeru bo koza-volk, v dru-
gem pa volk-koza. Tretje re-
šitve ni, ker konji ne gledajo
Maiken Vek. Ali kaj podob-
nega.
V trgovini NA TRŽNICI V ZolcU
SUPER UGODEN NAKUP
PO DISKONTNIH CENAH
Pri nas dobite olje, vino,
pa tudi prašek, moko, vratovino,
kar se tiče nizke cene,
nižje ni nikjer nobene.
Poslujemo z novim delovnim časom:
delavniki: 7.00 do 20.00
sobota: 7.00 do 13.00
nedelja: 8.30 do 11.30
Telefon: 711-402 (Bojan Pucko)
TRŽNICA ŽALEC
Tam, kjer je doma frajtonerica
Dober dan, tu Ljubečna Celje... smo minuli petek na odru
kulturnega doma v tem kr^u začeli Mavrico v živo. Nastopili
smo pred velikim avditorijem, pred poslušalci Radia Celje, zato
ne organizatorje, torej nas in ne nastopajoče in kramljajoče ni
motila prazna dvorana. Kasneje smo izvedeli, da so mnogi
mislili, da je bila oddaja posneta v naprej, kar je veljalo tudi za
tale nastop najstarejših muzikantaijev na Ljubečni, Jerneja
Kopitarja in Antona Mimika. Mikrofon jima je pridržal tehnik
Bojan Pišek (za tiste bralke RC strani, ki so se zadnjič spraše-
vale, zakaj ga nikoli ne naslikamo).
MP, Foto: EM
RADIJSKI OPOMNIK!
V prihodnje vas bomo na
radijski strani skušali opo-
zoriti na oddaje Radia Ce-
lje, ki bi utegnile še posebej
vzpodbuditi vašo pozor-
nost.
V ponedeljek, 11. marca,
ob 16. uri bo na sporedu od-
daja o kabelski televiziji
v Celju. V studiu bosta gosta
gospod Černič in Žuraj iz
gradbenega odbora, na čigar
račun so letele številne opaz-
ke v Rumenem CE minuli
petek. Skupaj z gostoma bo-
mo skušali nekatere nejas-
nosti pojasniti, k poslušanju
pa še posebej vabimo tiste
prebivalce krajevnih skup-
nosti Nova vas. Dečkovo na-
selje in Lava, ki menijo, da
so bili oškodovani, saj so de-
nar za kabelsko televizijo že
plačali, gledajo pa še vedno
le ljubljanski in zagrebški
program.
Na Radiu Celje bomo
k življenju skušali obuditi
tudi radijsko reportažo. Mar-
jela Agrež, ki je pred leti že
uspešno pripravljala repor-
taže, in ki to počne občasno
še sedaj, se je odločila za sre-
do, 13. marca, pripraviti re-
portažo iz krajevne skupno-
sti Šmartno v Rožni dolini.
Tam imajo krajani že več let
težave z električno napetost-
jo, zaradi česar pogosto trpi-
jo njihove zmrzovalne skri-
nje, tam živi tudi družina, ki
je še vedno brez električne
energije. Reportaža Marjele
Agrež bo na sporedu v Ma-
vrici, torej po 11. uri.
N.G.
ŠKRATKI
Aprila vas bomo bom-
bardirali s tonskimi pri-
spevki na radiu Celje. No-
vinarji namreč že težko
pričakujemo nove mag-
netofone, s katerimi bo-
mo lahko delali kvalitet-
ne prispevke s terena.
Ker se v glavah nekaterih
medij o že dlje časa, je
upravičeno pričakovati,
da bo, ko bo tehnika pre-
dana narodu, novinarjev,
tekajočih po terenu, kar
mrgolelo.
^     ^
Gost v radijskih škrat-
kih je pogosto vodja teh-
nike Bojan Pišek. Neka-
tere bralke že vzdihujejo,
da ga želijo spoznati, mi
pa skrivnostno pripomi-
njamo: »Še je čas...«
^ ^ ^
Odgovorni urednik ra-
dia Celje Mitja Umnik se
je pomladil, ugotavlja di-
rektor Jože Cerovšek, in
se sprašuje, če je to posle-
dica desne roke v.d. re-
daktorica v podobi Nata-
še Gerkeš? Škratki pa
svarijo: Ne hvali dneva
pred večerom!
iT   -iT  ^
Novinarstvo je včasih
hudičevo težka zadeva.
To je na lastni koži v so-
boto občutila Mateja Po-
djed, ko je pripravljala
Mavrico v Nami, kjer so
prodajali krzno po zares
ugodnih cenah. Toda ker
je bila na terenu s tehniki
in ne z možem, je morala
le žalostno gledati, ko so
drugi kupovali krzna svo-
jim damam.
it ir iT
Ko se je na Ljubečni
Milena Brečka-Poklič
v Mavrici pogovarjala
z župnikom, je bilo malo
čez poldne. Na koncu po-
govora je g. župnika vpra-
šala, kaj se mu zdi, da ta
čas poslušalci pričakujejo
od njega. Pa je iskrivi so-
govornik nemudoma od-
govoril: »Bog žegnaj!«
Mileni je bil odgovor zelo
všeč, zato jo je potem jezi-
lo, da ga ni zaključila
z »Bog lonej.« No, pa bi še
dolgo tega takim dialo-
gom morah reči »Bog ne-
dajl« Na srečo pa se časi
spreminjajo.
podjetje za trgovino
Izredno ugodne cene artiklov za potrebe le-
sarske stroke, centralnega ogrevanja, kopal-
niške opreme in keramike ter še posebno
vodovodnega materiala. Vse iz uvoza.
"Samo za primer:
Kombinirani bojier
(elektrika -f- centralno ogrevanje) 3.973.20 din
Pocinkani holandec 1/2" 38.00 din
Komplet za drsna vrata (40 kg) 1.310.00 din
Popularna pečica za peko kruha (HITACHI) 5.259.00 din
Prepričajte se sami ali nas pokličite
po telefonu 063/726-620
PRIČAKUJEMO VAS
vsak delovni dan od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure
sobota od 8. do 12. ure
NOVO - UGODNO - NEPOZABNO
OPATIJA - ANCONA - PATRAS
- ATENE - DELFI - ARGOLIDA
SI ŽELITE URESNIČITI SANJE S POTOVA-
NJEM NA LUKSUZNI POTNIŠKI LADJI »MINU-
ANA LINES«
OD ITALIJE (ANCONA)
DO GRČIJE (ATENE)
v času prvomajskih praznikov 8 dni
cena: 510 do 825 DEM
odvisno od izbire namestitve na ladji.
Potovanje z moderno grško ladjo možno tudi
v drugih terminih. Odhod vsako soboto iz Opa-
tije. Priporočamo zaključenim skupinam in
predvsem maturantom, ki jim nudimo še doda-
ten popust.
TA DOBER DAN
Šempeter
telefon: 701-305
fax: 701-285
odprto:
8.-12. in 14.-18.
sobota: 8.-12.
14. STRAN-7. MAREC 1991
SPORI
Z medaljo iz sence
Skakalec Janez Debelak tretji na zimski unlverzljaUI ¥ Sapporu
če bo Janez Debelak v nadaljevanju
sezone, po nastopu minulo nedeljo na
Japonskem, tudi v svetovnem pokalu
osvajal točke, bo k temu gotovo največ
prispevala prav bronasta medalja.«
Skakalec iz Braslovč, ki je v pripravah
pred sezono in na prvih uvodnih tekmah
po daljavah in ocenah bil zelo blizu Fran-
cija Petka, se na največjih mednarodnih
tekmah nekako ni ujel. Čeprav morda po
krivici ni odpotoval na ameriško-kanad-
sko turnejo, si ne bi smel dopustiti, da bi
ga takšne odločitve vrgle s tira, marveč bi
moral svoj talent dokazati s še večjo
upornostjo in agresivnostjo. Verjeti pa je,
da se je tega začel zavedati tudi sam, s^
sije ravno na ta način priboril mesto med
potniki za svetovno prvenstvo v Val di
Fiemmeju.
Na Univerzijadi v Sapporu je Janez De-
belak bronasto kolajno osvojil na srednji
skakalnici s skokoma 88,5 in 92,5 m. Pre-
jel je oceno 219,1, s čimer je približno za
13 oziroma 6 točk zaostal za domačinom
Natauro Itom (91,5 in 91,5 rn) oziroma
Vladimirjem Podzimekom iz ČSSR (93,5
in 91 m). Očitno je, da mu naprava v Sap-
poru ustreza, saj je tam že osvajal točke
za svetovni pokal. Ta dosežek je za Jane-
za Debelaka lahko velika spodbuda, po-
tem ko se na novoletni Intersport turneji
(40. v skupnem seštevku) in na svetov-
nem prvenstvu v Val di Fiemmeju (posa-
mično je nastopil samo na veliki skakal-
nici in bil 40., zadnji od našega zastop-
stva) ni izkazal, na prvih tekmah za SP
v Thunder Bayu, Lake Placidu in Sappo-
ru pa sploh ni nastopil.
Sicer pa je sezono začel imenitno. Bilje
med najboljšimi na letnih pripravah, ko
so skakali na plastičnih skakalnicah
v Velenju, Ljubljani, Sarajevu, Avstriji in
na Norveškem, na nekaterih trening tek-
mah je preskakoval tudi najboljše Av-
strijce in Francija Petka. Tudi na prvi
kontrolni tekmi na snegu v Planici je
v zelo močni konkurenci (z najboljšimi
Avstrijci) osvojil 7. mesto, od naših naj-
boljših sta bila pred njim samo Petek in
Tepeš. Na drugi pregledni tekmi v St.
Moritzu pa je Janez nekaj zaostal za dru-
gimi kandidati za kanadsko-ameriško
turnejo, in tako se ni uvrstil v ekipo, če-
prav je računcd, da ena tekma ne bo vpli-
vala in da bo lahko vnovčil tudi »kredit«
iz poletnih priprav. Prednost sta dobila
bolj »zveneči« Matjaž Zupan (samo na
treningu v Švici mu je uspelo nekaj do-
brih skokov, sicer pa celo sezono v slabi
formi) in mladi up Samo Gostiša. Janeza
je to precej potrlo in spet se je moral
spogledati z neprijetnim občutkom, da je
kot Stajerc zapostavljen (sicer že od 1978
član Elektrotehne Ilirije iz Ljubljane), ta-
ko kot se teh občutkov upravičeno ni
mogel znebiti njegov starejši brat Matjaž.
V takih primerih se rado zgodi, da tek-
movalca zapusti volja in motivacija, to pa
je dalo slutiti tudi Janezovo razpoloženje
ob pogovoru v času, ko so njegovi kolegi
iz reprezentance skakali preko luže.
Kaže pa, da tudi Janez zna biti uporen
tako kot Matjaž in na državnem prven-
stvu je spet zagrizel ter na srednji skakal-
nici osvojil tretje mesto (za Petkom in
Tepešem), na veliki pa drugo (spet seve-
da za Petkom). S tem si je priboril mesto
v reprezentanci za SP v Val di Fiemmeju.
Janez Debelak (rojen 19. 3.1968) je ned-
vomno tekmovalec veUkih zmogljivosti
(2 krat osvojil Alpski pokal za mladince,
2 krat drugi na EP, točke za SP dosed^j,
tudi že kot mladinec, v Sapporu, Lake
Placidu in v Švici), vendar pa mu manjka
nekaj več samozavesti in agresivnosti.
Tudi jeziti se ne gre preveč zaradi more-
bitne zapostavljenosti, najboljša taktika
so dobre daljave in eleganten slog, ki na
koncu morajo prepričati. Medalja iz Ja-
ponske bi za mladega Braslovčana mora-
la biti prelomnica v nadaljevanju svetov-
nega pokala, nemara pa tudi v karieri.
Veliki tekmovalci vrha ne otipavego,
marveč ga »nesramno« zgrabijo, prav ta
odločenost pa Janezu še manjka na veli-
kih mednarodnih tekmah.
Konec marca bo zares veselje priti na
našo mamutko v dolino pod Ponce: po
univerzalnem svetovnem prvaku Franci-
}u Petku, odkritjih na letalnici, Janusu in
Stirnu (Kulm), še en nosilec medalje, Ja-
nez Debelak, ki se z osebnim rekordom
163 m, lahko brez pomislekov pridruži
druščini lovcev na daljave.
ROBERT GORJANC
Foto: EDI MASNEC
Streli za solze
Ksenija Maček za las ob bron
Po uri in pol streljanja
s standardno zračno pištolo
v mladinski konkurenci na
evropskem prvenstvu
v Manchestru, je mlada, 17.
letna Rečičanka, bolj ali manj
hladno začela pospravljati
svojo orožno prtljago. Nič ni
kazalo, da bi morala napeto
spremljati tekmice, saj se ji
po 92. naštetih krogih v prvi
in četrti seriji, po njenem
mnenju medalja ni več nasmi-
hala.
Toda semaforje po tekmi go-
voril drugače. Ksenijo je zapi-
sal na tretje mesto s 376 krogi,
za lansko evropsko prvakinjo
Šitikovo iz Sovjetske zveze in
Durlejevo iz Poljske, ki sta na-
streljali 377 krogov. Bil je čas
za veselje.
Toda žal le za kratko. Pritoži-
la se je češkoslovaška repre-
zentanca in začelo se je vnovič-
no, zamudno preštevanje, ki se
je za Ksenijo končalo slabo:
Fridrihova iz Češkoslovaške je
osvojila prvo mesto s 378 kro-
gi, Ksenija pa je padla na četr-
to mesto.
Delov poročevalec Branko
Soban je zapisal, da Ksenija
pri tem ni mogla skriti solz.
Zares je ni večje smole, kot
nehvaležno četrto mesto, še
zlasti na velikih tekmovanjih
kot je evropsko prvenstvo, in
še posebej, če imaš medaljo
praktično že v žepu.
Odločih sta slabši prva in če-
trta serija, v drugi in tretji je
Ksenija nastreljala 96 krogov.
»Hudo je bilo, zlasti v prvi in
zadnji seriji. Ves čas sem sešte-
vala kroge, bolje bi bilo, če te-
ga ne bi počela,« je Ksenija de-
jala po tekmi, ko še ni bila zna-
na njena končna uvrstitev. Po
vrnitvi iz Anglije pa je še pove-
dala, da je bilo tudi precej tre-
me. Verjetno bo prav to najpo-
membnejši razlog, saj je rezul-
tat iz Manchestra letos pravza-
prav njen n^slabši in doslej je
zlahka streljala čez to znamko,
največkrat pa 378 krogov.
V Atenah, kjer je pred kratkim
postala balkanska prvakinja,
je zabeležila svoj osebni re-
kord 382 krogov, s katerimi bi
bila premočno evropska prva-
kinja.
Toda pri svojih letih ima še
dovolj časa, da še bolj ohladi
živce za najbolj odločilne tre-
nutke. Za to bo nedvomno še
priložnosti na velikih tekmo-
vanjih, prva pa bo že 30. in 31.
marca na državnem prvenstvu
v Zadru.
ROBERT GORJANC
Foto: EDO EINSPIELER
Proslava ob naslovu
Kegljavke EMO Celje bodo v nedeljo 10. marca odi-
grale zadnje srečanje v 1. ZL in ob tem proslavile novi
naslov državnega prvaka. V ta namen so v klubu pri-
pravih majhno slovesnost z naslednjim programom:
10.00-12.15 tekma 1. ZL EMO Celj^Varteks, 12.
15.-12.45 nastop mladih EMO Celje, ki so osvojili
medalje na republiških prvenstvih, 12.45-13.15 podeli-
tev medalj in pokala za 1. mesto in zlatega keglja Sonji
Mikac in Tanji Gobec (KZS), čestitke sponzorja in
kluba.
Na Golteh smuk za
»belega zajca«
Priprave na nedeljsko
tekmovanje v smuku za
»belega zajca«, ki se bo pri-
čelo ob 11. uri na Golteh so
v polnem teku.
Delavci RTC Golte so pro-
go začasno zaprli zaradi pri-
prave, tako da bo čimbolje
pripravljena. Proga bo dolga
1100 m, višinska razlika pa je
206 m, primerna pa je za vse
smučarje, razen za začetnike.
Vsi, ki bodo želeli tekmo-
vati, bodo na spodnji postaji
gondole (v Žekovcu) na po-
sebni stojnici lahko oddah
prijave (200 din), kjer bodo
dobili dnevne karte in bon za
enolončnico.
Smučarji, ki bodo prevozi-
U progo bodo dobili zlate,
srebrne ali bronaste medalje,
če bodo progo prevozih v do-
voljenem času.
Pokrovitelji tekmovanja
»beli zajec« na Golteh so: R-
interier Žalec, Zlatarstvo
Kragl Žalec, Aleks trade Ce-
Ije-Levec, Vofra total Žalec,
Sem-mag Gomilsko, Adut
Ostrožno, Top-shop Žalec,
SEP d.o.o. Celje, Gorton
»Cukerček« Velenje, Bio
dom Teharje, Ku ku shop
Ostrožno in Miles Griže.
CELJSKE LEKARNE CELJE
razpisujejo
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
1. Vodenje in organiziranje dela
v lekarni Laško
2. Vodenje in organiziranje dela
v lekarni Slovenske Konjice
Pogoji za zasedbo:
- dipl. inž. farmacije
- opravljen strokovni izpit
- 3 leta delovnih izkušenj.
Kandidata bosta izbrana za dobo 4 let. Kandidati naj
pošljejo lastnoročno napisano prijavo z dokazili
o strokovni izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa na
naslov: Celjske lekarne Celje, Vodnikova ul. 1.
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po
sprejemu sklepa o izbiri.
PANORAIVIA
Umetnostno
drsanje
Špoljar državni
prvak
V soboto in nedeljo je bilo
v Zagrebu pionirsko državno
prvenstvo. Nastopili so tek-
movalci in tekmovalke iz dese-
tih jugoslovanskih klubov. Na-
slove najboljših sta osvojila Ja-
nez Špoljar iz Celja in Tamara
Pajnkret iz Zagreba. Komaj
desetletni pionir Janez Špoljar
je bil najmlajši udeleženec tek-
movanja. Kljub temu je zelo
zanesljivo odpeljal svoj origi-
nalni in prosti program in za-
služeno osvojil naslov držav-
nega prvaka.
Končno smo Celjani po Pan-
gerlu, Hladinovi in Aubrehtovi
ponovno dobili tekmovalca, ki
kljub svoji mladosti sodi v sam
vrh jugoslovanskega umet-
nostnega drsanja.
METKA HLADIN
Streljanje
Finale RL
v Ljubljani je bilo finale re-
publiške lige s standardnim
zračnim orožjem. Rezultati: Pi-
štola članice ekipno: 1. D.Po-
ženel (Rečica), 2. Olimpija
(Ljubljana). Članice: posamez-
no: 1. Bola (OUmpija) 376, 3.
Kufner (Rečica) 357, 5-6. La-
VTinc (Rečica) 343. Pištola,
moški ekipno: 1. Mrož (Vele-
nje), 2. Ohmpija, 3. moški posa-
mezno: 1. Štuhec (Mrož Vele-
nje) 568, 2. Serafin 568, 3.
Kranjc (IMV Brežice) 567, 6.
Lavrinc (D. Poženel Rečica)
556, 8. Detelbach (Mrož Vele-
nje) 554 krogov.
Namizni tenis
1. SL: moški
Ingrad - Ptuj 7:2, Ingrad
- Partizan 4:5
Na prvem srečanju so zma-
gali Maras 3, Kus 3 in Štrljič 1,
na drugem pa so za Ingrad
zmagali Maras 2, ter Kus 1 in
Štrljič 1. Partizanu je uspela
delna revanša za poraz jeseni
na domačem terenu, vendar je
Ingrad v seštevku obeh sre-
čanj boljši po dobljenih setih.
TVD Partizan pa je s tekmo
več vedno na prvem mestu, to-
da če bi Ingrad preostala sreča-
nja odločil v svojo korist, bi se
uvrstil v 2. zvezno ligo.
JERNEJ PELKO
Košarka
1. B ZL: ženske
Kozmetika Afrodita -
Radnik 77:76 (31:32)
UM
SL: moški
Celje - Comet 78:73 (39:38),
Color Medvode - Elektra
103:73 (51:32), Helios - Roga-
ška Donat Mg 97:82 (51:41)
Videli smo zelo izenačeno
srečanje. Gostje so zaigrali iz-
redno in šele v zadnjih dveh
minutah so Celjani preko raz-
položenih Blagojeviča in Gol-
ca zmagali. Strelci za Celje:
Gole 26, Sušin 7, Urbanija 4,
Blagojevič 27, Cerar 1, Aničič
13. Najboljši pri gostih je bil
Šmit s 23 koši.
Odbojka
2. ZL: ženske
Celje - Jedinstvo Odžaci 3:0
(15:11, 15:13, 15:3)
1. SL: moški
Vizura Celje - Mežica 3:0
(15:10, 15:14, 15:12)
Atletika
Deset medalj za
Celjane
Mladi atleti Kladivarja so se
ponovno potrdili na republi.
škem dvoranskem prvenstvu
za kategorijo mlajših mladin-
cev in mladink ter pionirjev in
pionirk. V konkurenci najbolj,
ših slovenskih klubov, kar I4
društev je osvojilo medalje, so
celjski tekmovalci osvojili de-
set kolajn, največ, skupaj
z IBL Olimpijo (ti imajo manj
žlahtne medalje) in TAM 9 me-
dalj.
Celjani so osvojili pet zlatih,
dve srebrni in tri bronaste ko-
lajne. Kar trikrat se je »pozla-
til« Gregor Cankar, ki je zma-
gal pri ml^ših mladincih, v te-
ku na 60 m z ovirami, skoku
v daljavo in troskoku. Dve zlati
medalji sta dodala še Tina Ma-
tul na 60 m pri pionirkah in Lu-
ka Rojšek na isti progi pri
mlajših mladincih. Tina Robif
pri pionirkah in Luka Rojšek
v skoku v daljavo sta dodala
srebrni medalji, bronasto pa so
osvojili Tina Lenko na 60 m,
Katerina Kavkler v skoku v vi-
šino pri pionirkah ter Luka
Rojšek v troskoku. Poleg tega
so celjski tkemovalci nastopili
še večkrat v finalnih nastopih.
JOŽE KUZMA
Hokej
2. ZL
Jesenice II - Cinkarna 1:4 (0:2,
1:1, 0:1)
Z zmago na Jesenicah so
celjski hokejisti postali zma-
govalci druge zvezne lige. Pr-
vo srečanje na Jesenicah so
izgubili z 2:1, drugo pa dobili
s 5:0 brez boja, ker nasprotni-
kov ni bilo v Celje.
Odločilno tekmo si je ogle-
dalo 500 gledalcev, ki so po
tekmi zadovoljni zapustili le-
deno dvorano pod Mežakljo.
Celjani so začeli zelo borbene
in kmalu povedli 1:0, imeh pa
so še nekaj zrelih priložnosti.
V drugi tretjini so Jeseničani
izid najprej znižali in imeli še
nekaj lepih priložnosti, da ga
izenačijo, toda celjski igralci so
z dobro obrambno igro prepre-
čili presenečenje in ob koncu
druge tretjine dosegli še en za-
detek in vodih že s 3: l.V zadnji
tretjini sta obe ekipi imeli še
nekaj priložnosti za zadetke,
toda gol so dosegli malo pred
koncem tretjine Celjani in za-
služeno s 4:1 premagali borbe-
ne   mlade   igralce   Jesenic
V celjski ekipi so igrali dobro
vsi, posebno dobro pa: Gra-
bler, Bulatovič in Strašek.
Strelci za Cinkarno pa so bili
Bulatovič, Grabler, Žlof in
Podsedenšek. V fair tekmi (Je-
senice 6, Cinkarna 4 kazenske
minute) so odlično sodih do-
mači sodniki Razinger, Iskra
in Pristov.
MARJAN SORŠAK
Rokomet
2. ZL
Pivovarna Laško - Mehanika
32:17 (15:10), Borac-Velenje
27:24 (14:14)
Po novi zmagi proti Mehani-
ki je celjsko moštvo le potrdi-
lo, da vztrajno in lepo napredu-
je pri pripravi prvoligaške eki-
pe. To je pokazala nedeljska
tekma, v kateri nista nastopila
bolna Gradišnik in Razgor. Na-
mesto njuju pa sta uspešno
vskočila mladi vratar Matovič,
ki je v drugem polčasu ubranil
nekaj nevarnih strelov s črte in
mirni in zbrani Begovič. Samo
srečanje pa so zaključih vsi
igralci, razen vratarjev, za za-
detki. Znova je opozoril na se-
be izredno prodorni Pungart-
nik in hitri ter prodorni Jašare-
vič. Gostje iz Metkovičev so za-
igrali zelo dobro. Celo več, v le-
tošnji sezoni so pokazah naj-
več od vseh gostujočih ekip-
Strelci za Celjane: Šafarič 3,
Menih 2, Jašarevič 8, Privšek
1, Begovič 1, Ivandija 4, Franc
1, Jeršič 2, Čater 1, in Pungart-
nik 9. . ,,
JOŽE KUZIVLA
§P0RT
7. MAREC 1991 - STRAN 15
POGLEDI
Ka-kalinka
Qd vseh naslovov državnih
prvakov je Sloveniji, pred-
\^em pa Ljubljani, hokejski
dotovo najdražji. Minuli petek
pa so se tretjič zapored, prvič
pa slovenskem ledu, lovorike
veselih igralci zagrebškega
j^edveščaka. Sest tisoč gledal-
^Y V Tivoliju je bilo potrtih
j^Qt že dolgo ne, na ledje letelo
yse, kar je bilo pri roki. Ljub-
ljanski hokejisti so klečali na
Igdu, varovanci zagrebškega
jnagnata Zdenka Gradečkega
50 plesali in prepevali. Rezerv-
jjj igralci Franja, Pavičič, Tkal-
(.gc in še kakšni trije hrvaški
liokejisti so peli »Beli Zagreb
grad«, pa zelo dobro je bilo po-
trebno prisluhniti, da si jim sli-
kal glas. Slovenci, brata Lo-
inovšek, Magazin in ostali so
bili malce glasnejši z eno iz-
jfied starih, dobrih Koširjevih
polk, Pavič, Kožic in tovarišija
s sicer domoljubnimi priimki
so vriskali Country road, naj-
glasnejša pa je bila Kalinka
v izvedbi Paramonova, Anfjo-
rova, Ščurjenka in Stolbuna.
Vse skupaj pa je začinila večja
skupina zagrebških Bad Blue
Boysov, ki je vztrajno ponav-
ljala verz: Hrvatska je šam-
pion!?
Navijači Olimpije na drugi
strani so se obnašali precej
bolj »kulturno«. Razen tega, da
so na led metali raznorazne
predmete, so za poraz obdolžili
edino le še beograjskega sod-
nika Iliča, ki so mu zapeli dve,
tri kitice o njegovi mami, kije
menda prostitutka, ga spomni-
li na njegova homoseksualna
nagnenja in opozorili na stari
dobri pregovor o Miloševiču in
čakiji.
Medveščakovci, ki mimogre-
de že štiri mesece niso dobili
plač, so veselje potem nadalje-
vali ob večerji v enem izmed
^ubljanskih hotelov, kjer je ob
zdravici spregovoril boss
Uenko Gradečki. Po vsakem
stavku so mu njegovi varovan-
cinavdušeno zaploskali, govor
pa je počasi zaključil s stav-
kom, ki ga je povedal v štirih
jezikih, v njem pa izrazil upa-
nje, da bodo vsi hokejisti za
pošteno opravljeno delo v naj-
krajšem času primerno plača-
ni. In zaključek; znova v mate-
rinem jeziku: » Upam, da se bo-
ste naslednje leto, žal brez me-
ne, ker odhajam za nekaj let
v tujino, v enaki sestavi znova
takole veselili.« Edini, ki niso
zaploskali so bili tokrat Franja
and co., zavedajoč se, da bi
v prvi ekipi lahko zaigrali mor-
da le še pri subotiškem Sparta^
ku. Ostali Gradečkega na srečo
niso razumeli.
Na drugi strani moramo reči
še nekaj o Olimpiji, ki ji tudi
po osmih letih ni uspelo osvo-
jiti državnega prvenstva. Ti so
nam v finalnem obračunu, če
drugega ne, zelo nazorno poka-
zali tisoč in en način, kako za-
praviti priložnosti tudi, ko se
to zdi nemogoče. Izjemno na-
darjena generacija, kot je v na-
šem hokeju že dolgo ni bilo:
Kontrec, Zupančič, Vrščaj,
Vnuk in ostali, bodo gotovo še
imeli priložnosti. Nasledrijo že
drugo leto.
Vendarle pa smo lahko vide-
li, da prvenstvo odločajo tujci.
Medveščak ima pri izbiri le teh
že tri leta prefinjen okus. Pri
Olimpiji so letos igrali Ladigin,
Kupec, Presnjakov in Rožkov,
ki je edini tudi res igral tako,
kot so ljubitelji hokeja od rije-
ga v Ljubljani in Sloveniji pri-
čakovali. Medtem, ko je pri ze-
lenobeUh Presnjakov izigraval
intelektualca. Kupec turista,
Ladigin pa komajda še lahko
drsal, je najboljši tujec vminu-
hh dveh sezonah, Rus Krutov,
za pol manjši denar hokejiste
Bleda po dolgih letih suvereno
pripeljal v prvo Ugo. V Med-
veščaku so letos pripeljah še
boljše od njega, toda pri Olim-
piji, kjer jim to ni uspelo, bi se
ob primerih kot je ta, morah
temeljito zamishti. Prav Kru-
tov bi bil letos, ko so o prvaku
resnično odločale malenkosti
in v precejšnji meri tudi (ne-
)sreča, po vsej verjetnosti že
kar odločilnega pomena.
GORAN OBREZ
Kadar ni cilja, ostane pot
Portret alpinista Aca Pepevnika
Kdor išče cilj, bo ostal pra-
zen, ko ga bo dosegel, kdor pa
najde pot, bo cilj vedno nosil
v sebi, je zapisal preminuli
slovenski alpinist Nejc Za-
plotnik. Te besede so bržkone
moto vsakega zaljubljenca
v skalna pobočja. Tudi Sent-
jurčana Aca Pepevnika, ki le-
tos na Annapumi sicer ni do-
segel cilja, ostala pa mu je
pot...
Aco Pepevnik je star 31 let in
z alpinizmom se ukvarja že od
svojega 15. leta. Navdušili so
ga prijatelji, trdo delo, vztraj-
nost in dobri mentorji pa so iz
njega po nekaj letih ustvarili
odličnega plezalca.« Tisti su-
per občutek nevarnosti in za-
vest, da moraš vedno biti pri-
seben, te vlečeta naprej,« pravi
Aco. »Dajeta ti moč za prema-
govanje težav in za to, da lahko
vedno znova hrepeniš... Da
želiš vedno znova doseči nove
cilje,« še doda. In teh ciljev je
v Acovem alpinističnem življe-
nju kar precej. Med najpo-
membnejše šteje Kordiljero
Blanco v Peruju, stene na Nor-
veškem, Gaura Šankar v Hi-
malaji,   pogorje   Tjan   Šen
v Sovjetski zvezi, Shivling
v indijski Himalaji ter končno
še nedosežena cilja Mont Eve-
rest in Annapurno. Tu mu je
ostala le pot, cilj pa se je izgu-
bil v slabem vremenu, rušenju
ledu in podobnih neprijetno-
stih, ki so bile krive, da ga ta
dva visoka vrhova nista spreje-
la v svoje naročje.
Vendar pa alpinizem ni edi-
na stvar v njegovem življenju.
Tu sta še žena Marinka in sin
Jernej, ki mu dajeta veliko
podporo in brez njune pomoči
in razumevanja si Aco ne zna
predstavljati svoje poti.
In kakšni so občutki, ko za-
pušča svoje domače, prijatelje,
svoj krai?
»Težki. To, da zapuščaš svo-
je najbUžje in odhajaš daleč
stran, v skrivnostne gore, ki ne
dopuščajo napak, človeka ob-
daja z občutkom tesnobe. Zato
je vrnitev domov vedno nekaj
posebnega. In to z vrhom ah
brez. Čeprav ti ni uspelo osvo-
jiti yrha, ki si ga želel, dosežeš
uspeh. Saj te ves čas spremlja
nevarnost in že to, da se vrneš
nazaj živ in zdrav, človeku veli-
ko pomeni. A če prideš z vr-
hom, je veselje še večje.«
Verjetno ima človek obču-
tek, da je ves svet njegov in so
mu vse poti odprte, ko doseže
cilj, ki si ga je zadal?
»Ne. Takrat se niti ne zave-
daš. Naporna pot, utrujenost
napravita svoje. Tisti pravi ob-
čutki, ki se zaveš, da si nekaj le
dosegel, oživijo šele v doUni,
ko se vrneš tja, od koder si za-
čel. In ti občutki so dobri...
super...«
Acov pogled na življenje za-
radi alpinizma ni nič drugačen.
Je veseljak in človek kot vsak
drug. Svojo osebnost je izobli-
koval že v otroštvu. Vendar pa
le ima nekaj več. Bogatejši je
za tiste trenutke lepote, ki jih
lahko doživiš samo v gorah.
Občutke, ki jih drugi ljudje ne
poznajo. Prepričan je, da se
ljudje vse preveč podijo za ma-
terialnimi dobrinami in pre-
malo gradijo na čustvenih do-
živetjih.
Aco deluje v alpinističnem
odseku Železar Štore in izkuš-
nje prenaša na mlajše, ki bodo
verjetno želeli po njegovi poti.
Med njimi je tudi njegov sin
Jernej, ki že hrepeni po doži-
vetjih brezmejnih gora.
Kadar koli se Aco pripravlja na
novo pot, pravi, da bo ta odpra-
va zadnja. A potem, ko doseže
cilj, ga nekaj vedno žene na-
prej. Vedno znova se rodi nova
želja. Največja želja ostaja
Mont Everest. Sanje vsakega
alpinista.
Vsaka tura pomeni novo ne-
varnost, novo doživetje. In ko
to premagaš, se zaveš, da si, da
živiš.« Alpinizem mi pomeni
eno izmed največjih oblik živ-
ljenja,« pravi Aco.
METKA PLANKO
SOBOTNI NAKUPI
V TRSTU IN GORICI
Tokrat se bomo odpravili po
nal(upih čez mejo v Italijo.
Odhod bo 30. 3. 91. ob 7. uri izpred hotela
Celeia v Celju. Peljali se bomo mimo
Ljubljane, po avtocesti do Razdrtega in nato
preko jugoslovansko-italijanske meje do
Trsta. V Trstu bo prosto za nakupe do
približno 12.30 ure. nato bomo izkoristili
čas, ko so trgovine zaprte za ogled gradu
Miramare in Devinskega gradu, se zapeljali
do Sredipolja, si ogledali grobnico padlih
v I. svetovni vojni. Pot bomo nadaljevali do
Gorice, kjer si bomo privoščili še nekaj časa
za popoldanske nakupe.
Na poti domov nas bo čakalo dobro domače
kosilo. Prihod v Celje bo v večernih urah.
Cena izleta je 440,00 din in vključuje
avtobusni prevoz, kosilo ter organizacijo in
vodenje izleta. Vstopnine niso vštete v ceno.
Prijave sprejema NT&RC na oglasnem
oddelku do 25. 3. 91.
Za mini počitnice v Dolenjskih Toplicah je
še prostor!
DARILO VSAKEMU UDELEŽENCU
- ENOMESEČNA NAROČNINA NA
NOVI TEDNIK!
Goli v neznane gole
Začetek spomlailanskega tlela prvenstva v SNL - Za kaj se
lahko borilo regijski pretistavniki?
v nedeljo 10. marca bodo
slovenski nogometni ligaši
nadaljevali s prvenstvom. Za-
radi negotovega političnega
razpleta v državi in vse pogo-
stejših razmišljanj o razdni-
ževanju tudi v športu, pravza-
prav nogometnim klubom ni
znano, za kakšne cilje naj se
borijo.
Morda pa bo za privlačnost
tekmovarya to še boljše, ScO za-
radi tega ne bi smelo biti nobe-
nega taktiziranja. In kakšne
načrte so čez zimo kovali trije
naši predstavniki:
Ingrad Klailivar
(Celje):
Najbolj izkušeni
odneliaii
V novo sezono Celjani vsto-
pajo z nekaterimi kadrovskimi
rošadami, dolgoletni igralci
Koren, Zukič in Knez so obesi-
li kopačke na klin. Žilnik pa se
je za trdno valuto vrnil služiti
nogometni kruh na Islandijo.
Nazaj v klub je prišel vratar
Goran Stankovič, ki je nekaj
časa branil za Žalec, kot okre-
pitev pa prihaja iz Mozirja Mit-
ja Marovt. V prvo moštvo so
vključili nekaj perspektivnih
mladincev, pri čemer še pose-
bej izstopata Blatnik in Dafič,
ki sta igrala v generaciji celj-
skih kadetov, ki so osvojili na-
slov republiškega prvaka.
Prvi del priprav so Celjani
opravili doma na zasneženem
igrišču Olimpa, drugi del pa na
morju v Novigradu. V priprav-
ljalnem obdobju so odigrali
šest srečanj, v treh so zmagali,
tri pa igrali neodločeno.
Celjani želijo ponoviti, če že
ne izboljšati rezultate iz jesen-
skega dela in potrditi, da gre za
sistematično in keikovostno
delo v prvi ekipi, ki jo vodi
Bojan Prašnikar,, sicer tudi
trener slovenske nogometne
reprezentance.
Partizan Hmezad
(Žalec):
Verjamejo
v obstanek
Žalčcini niso bili zadovoljni
s predzadnjim mestom v mi-
nuli sezoni, še manj pa z igro
pred domačim občinstvom.
Tehnični vodja Bogdan No-
vak je izjavil: »V spomladan-
skem delu prvenstva računa-
mo, da bomo osvojili 16 točk,
kar bi moralo biti dovolj za ob-
stanek v ligi.« Klub so okrepiU
vratar Pusovnik, krilo Škedelj
in napadalec Marinček, (vsi
Kladivar). Iz Šmartnega ob Pa-
ki je prišel Majhen. V svoj ma-
tični klub pa se je iz Avstrije
vrnil nekdanji najboljši strelec
Druškovič. V JLA je odšel Ari-
stovnik, klub pa sta zapustila
vratar Stankovič (Ingrad Kla-
divar) in Janežič (Rudar Ve-
lenje).
Ekipa ima tudi novega tre-
nerja, to je Vugrinec, nekdanji
igralec Olimpije iz Ljubljane,
pomagal pa mu bo Naprudnik.
Na razpolago imata kar 32
igralcev, od tega osem mladin-
cev iz lastnega podmladka.
Del priprav so opravili doma
na igrišču in v dvorani, del pa
na morju v Banjolah.
Odpravili so tudi finančne
težave, s katerimi so se dolgo
otepali. Dosedanji sponzor
Hmezad je primaknil še nekaj
denarja, tako da so v nogomet-
nem klubu začeli normalno de-
lati.
JOŽE GROBELNIK
Lestvica po jesenskem delu prvenstva
1. Slovan
2. Rudar (V)
3. Ljubljana
4. Svoboda
5. Živila Naklo
6. Rudar (T)
7. Jadran Lama
8. Elan
9. Ingrad Kladivar
10. Domžale
11. Steklar
12. Nafta
13. Mura
14. Vozila
15. Partizan Hmezad
1«    Morl^rr.HA
Pari 1. spomladanskega kola (nedelja, 10. 3. 1991): Ljubljana-
-Ingrad Kladivar, Partizan Hmezad-Rudar, (V), Vozila-Steklar.
Steklar (Rogaška
Slatina):
Pestijo jih poškodbe
Poškodbe in druge nevšeč-
nosti so še naprej stalni sprem-
ljevalec dodobra zdesetkanega
tabora nogometašev Steklarja.
KapetcUi Valek še ni zacelil po-
škodbe iz zadnjih kol jesenske-
ga dela prvenstva in se bo
igralcem pridružil šele aprila.
Bukšek se je Zciradi kompUci-
ranega zloma petnice predčas-
no vrnil z enotedenskih pri-
prav v Istri in je kaj malo ver-
jetno, da bo še sploh igral no-
gomet, saj je poprej prestal dve
operaciji kolena. Ze dlje časa
je z nogometnih igrišč odsoten
K^jba in trener Rado Jurjec
prvenstveni start pričakuje
s samo 18 igralci.
»Z navidez brezskrbno uvr-
stitvijo v sredini lestvice se ne
slepimo, je dno zelo bhzu in
predzadnji PcUtizan Hmezad
zaostaja samo za dve točki.
Moštvo je v povprečju med
ngjmlcflšimi v hgi in poglavitna
hiba je pomanjkanje izkušenj,
zato nas čaka tohko tegi boj za
obstanek. Med Kandidati za
nsgboljšo encgsterico je kar pet
mladincev, v zimski prekinitvi
se nismo okrepili in zaradi
skromnega igrailskega kadra
bo vsaka nevšečnost povzroči-
la veUko težav. Od starta bo
marsikaj odvisno, uvodoma
dvakrat zapored gostujemo,
pri neposrednih tekmecih
v boju za obstanek, vozihh in
Muri - v Rogaški Slatini pa bi
bil usoden že n^manjši spodr-
sljaj, saj smo jeseni oddali kar
šest točk. Našo značilno igro
smo nekoliko spremenili in
z okrepljeno zvezno vrsto pri-
lagodili modernim tokovom-to
bo naš adut v boju za obstanek
med republiškimi ligaši,« na-
poveduje trener Steklarja Ra-
do Jurjec.
ŽELJKO ZULE
16. STRAN -7. MAREC 1991
Svet brez moških
hi bil dolgočasen
Uerka BIzlll: ''Kučan Je duhovit, Bučar očetovski, Peterle se mehča..
20 let novinarstva je za njo. Njena ljube-
zen so bile knjige, pa je zaradi pomanjka-
nja denarja zašla na televizijo. Začela je
s tržnico, kasneje je raziskovala, zdaj se
ukvarja z analitičnim novinarstvom in
blesti v Žarišču. Zoprne stvari sprašuje
s prijaznim obrazom. Zdaj se vrača tudi
h knjigi. Piše jo. Žalčanka Ljerka Bizilj,
nekoč Sukič. Slovenka leta 1990.
»Pisanje knjige o dr. Alojziju Šuštarju,
ljubljanskem nadškofu in enem najbolj
svetovljanskih Slovencev, mi pomeni velik
izziv,« je pripovedovala v svoji delovni sobi
slovenske televizije v Ljubljani novinarka
Ljerka Sukič-Bizilj, Žalčanka, ki sojo bral-
ke in bralci revije Jana izbrali za »naj« Slo-
venko leta 1990.
Ljerka tako po dvajsetih letih novinar-
stva in laskavem naslovu »naj« Slovenke,
pričakuje knjigo, ki bo zaradi vloge dr.
Alojzija Šuštarja v sedanjem času, vseka-
kor izredno odmevna. Knjigo, ki bo izšla
pri zasebni založbi Emonica v naslednjih
dneh, Ljerka še vedno piše. Zaupali so ji
namreč vpogled v doslej nedostopne spise
RSNZ. »Tam imajo vse podrobno zapisano,
celo kakšno vreme je bilo včasih,« se malo
pošali. »Če imam čas, delam vsak dan po
nekaj ur. Je naporno in vendar zanimivo.
Pa ne samo zaradi življenja in dela dr. Aloj-
zija Šuštarja, temveč zaradi takratnega živ-
ljenja, ki je v teh spisih lepo kronološko
zapisano. Do pikice.«
Do ideje o knjigi je prišlo, ko je Ljerka
Bizilj v televizijskem Žarišču gostila dr.
Alojzija Šuštarja. »Po oddaji je prišel k me-
ni predstavnik Emonice in mi predlagal,
naj napišem knjigo. Izziv sem sprejela, še
prej pa sem se o tem posvetovala z nadško-
fom, kije pokazal veliko pripravljenost. Ta-
ko se je začelo. Najprej sem pregledovala
naš arhiv in si izpisala vse, kar je pisalo
o njem. Obiskovala sem knjižnice, intervju-
vala ljudi, ki poznajo nadškofa. Največ po-
govorov sem imela prav z njim. Vedno je
bil izredno ljubezniv. Knjigo sem začela
sestavljati kot križanko, kjer je še vedno
nekaj neizpolnjenih polj, ki jih je treba razi-
skati. Knjigo pišem s pomočjo računalnika.
V začetku sem bila tako neuka, da sem
tisto, kar sem napisala, sproti zbrisala. Zdaj
sem pred koncem. Kaj posebnega si ne
obetam in tudi ne vem, če se bom še kdaj
lotila kakšne knjige, pa čeprav rada pišem
in berem.«
Navihana mladeniča odide
v Ljubljano
že iz mladosti sta Ljerkina slabost branje
in pisanje. Čeprav je bila navihana mladen-
ka, je v večernih urah našla čas, daje veliko
brala. Staršem se je skrila pod odejo in
brala. Mladostno ljubezen do knjig je odne-
sla v Ljubljano, kjer je ob delu študirala in
doštudirala književnost. Študij se je zavle-
kel zaradi televizije...
»Ker nisem imela denarja, sem v Žalcu
stopala, da bi se prepeljala v Ljubljano.
Ustavil mi je sosed Rizmalov Franci, tisti,
ki igra viohno in me odpeljal v Ljubljano.
Povedal je, da gre po štipendijo, meni pa
svetoval, naj se oglasim na televiziji, ker
tam pač tako vedno koga rabijo. In so res.
Napisati sem morala vlogo, pa je nisem
znala. Potem so me poslah v desk in nisem
vedela, kaj je to. Začela sem s tržnico in
drugimi drobnarijami. Bilo je težko, pa tudi
lepo in je šlo. Delala sem vse, tudi veliko
predelovala. Bilo je grozno, vendar sem se
počasi spoznavala s tem zapletenim
svetom.«
Je kdaj razmišljala o drugem mediju?
O časopisu na primer...
»Danes bi se težko odločila za delo pri
časopisu. Saj bi napisala tekst, vendar bi mi
nekaj manjkalo. Na televiziji vidim in sli-
šim kar naredim. Sicer pa so novinarji pri
časopisu v zadnjem obdobju kvahtetno na-
predovali, česar pri televiziji zaenkrat še ni
občutiti. Je nekaj izjem, kar pa je za naš
medij žal premalo,« je kritična.
Novinar je mrliovinar?
»Novinar danes bi moral biti na distanci
in z veliko znanja. AnaUtičen do okolja in
ljudi,« meni Ljerka.
In kakšen je njen način novinarstva? Je
kaj mrhovinarstva v njej?
»Najprej sem se ukvarjala z raziskoval-
nim novinarstvom. Z njim sem pred le:i
končala. Zdaj sem analitičen novinar, kjer
se moraš do informacije dokopati in pri
tem moraš imeti veliko informatorjev, ki pa
jih ne smeš izdajati. Sicer pa pri delu ne
znam biti mrhovinar. Bi pa lahko bila in
mnogi so. Nasploh pa se z raziskovalnim
novinarstvom ukvarjajo mladi ljudje. Ko
s to dobo končaš, lahko postaneš analitičen
novinar.«
V žarišču žari
Ljerka Bizilj se spominja, da je bilo pred
leti zelo težko dobiti sogovornike za sodelo-
vanje v oddajah na televiziji. »Ljudje tega
niso čutili kot dolžnost,« poudari. »Eno-
stavno se jim ni zdelo, da bi se prišli pogo-
varjat. Že pred volitvami pa se je zanimanje
za sodelovanje pred malim ekranom pove-
čalo, in vsi bi radi kaj povedali. Pa čeprav
med njimi mnogi nimajo kaj povedati ah ne
znajo povedati...« spet nevsiljivo pribije.
Med televizijskimi avtorskimi oddajami je
njen Utrip, zdaj jo srečujemo v Žarišču...
»Trenutno imamo to oddajo v zakupu
Maksimovič, Hrenova in jaz. Vsak petek
sestavimo tedenski delovni načrt, ki ga ob-
vezno podirajo sproti pojavljajoči se aktual-
ni dogodki, ki se jim ^e treba prilagajati.«
»Kakšna oddaja je Žarišče^« vprašam.
»Gledana je in odmevna. Žal je ne more-
mo delati še boljše, ker je premalo denarja.
In boljša tudi ne bo, dokler se ne stabilizira
hiša. Zaradi pomanjkanja denarja težko do-
bimo dobre sodelavce in avtorje. Včasih se
je zdelo, da je luštno delati na televiziji, pa
ni tako. Danes 'prihajajo mladi, ki hočejo
delati in tudi zaslužiti. Tu pa pride do raz-
koraka, ker zmanjka denarja.«
Sedete s kom za mizo, ki vam nima kaj
povedati?
»Ne.«
Kaj si mislite o človeku, ki vam pred
ekranom ne govori resnice?
»Nasmehnem se.«
Samo to?
»No ja, po oddaji mu salonsko povem,
da ni bil odkrit. Ne samo do mene, ampak
do ljudi, ki jim je bilo sporočilo name-
njeno.«
Prizna?
»Večinoma.«
Bi bilo ponovno snemanje že posnete
oddaje potem boljše?
»Morda bi, če se ne bi spet izmuznil.
Sicer pa je tako premalo denarja za več-
kratna snemanja.«
In kako se Ljerka pripravlja na zahtevni
pogovor?
»Pobrskam po gradivu, kaj vse je moj
sogovornik počel. Oborožim se s podatki.
Včasih sem bila v spraševanju napadalna,
pa to ni dobro. Sogovornika moraš spraše-
vati s prijaznim obrazom, to je vljudno.«
Z ženskami ima bolj malo opravka.
»Saj jih enostavno ni! Potočnikova je
malce utihnila, Bohova je iz zdravstva, ki
ga jaz ne pokrivam, to pa je tudi vse. Še
največ sem delala s Spomenko pri spravi.
Dobro sva sodelovali.«
Ostanejo torej moški...
»Svet brez moških bi bil dolgočasen, ven-
dar imamo tudi ženske trdo kožo, ki jo
v tem poklicu moraš imeti. Problem je
v tem, da žensko, ki je novinar, doma mno-
go stvari počaka. Bizilj je sicer dober mož,
vendar za urejenost stanovanja, to ni do-
volj.«
Kakšni pa so naši moški politiki?
»Rada se pogovarjam s Kučanom, ki ima
veliko zaslug za to, kar imamo. Kot sogo-
vornik je izredno prijeten in duhovit. In
ljudje, ki so duhoviti so tudi dobri. Kučan
je boljši, če odgovarja spontano, ne na pri-
pravljena vprašanja. Zanimiv je Bučar, ta-
ko očetovsko deluje, Peterle se mehča...«
Ljericinili deset »naj« ljudi
čeprav že vrsto let z možem Nacem in
otrokom stanuje v Gameljnah, je po srcu
navezana na rojstni Žalec.
»Vedno lepše je to mesto. Prej ga nisem
znala opazovati, zdaj, ko se vračam, vidim
vse. Veliko je zelenja, pa tiste čudovite niz-
ke hiše z veliko cvetja in vrtovi... Vedno
sem in bom povsod povedala, da sem iz
Žalca.«
Ko jo povprašam po njenih desetih »naj«
ljudeh zavzdihne, kot bi hotela reči, da jih
bo težko najti. Ko pa začne naštevati, gre
kot po maslu. Zanimivo je, da so to ljudje iz
njene okolice. Preprosti in vsakdanji. No-
benega »visokega« ni vmes.
»Na prvem mestu je moja družina, mož in
otrok. Pa naši iz Žalca. Sicer pa je meni
večina ljudi, ki so mi veliko pomenili, že
pomrla. Še danes čutim zaradi tega boleči-
no. Spomnim_ se razredničarke Predanove
iz gimnazije. Še danes si dopisujeva. Spom-
ni se Draga Pečka, ki je nas mlade učil, kaj
je televizija. Spomnim se Anice Grobelni-
kove, ki me je naučila slovnice. Kar sem se
naučila takrat, mi je ostalo. Spomnim se
otroških, mladostnih let, ko je zame zelo
.pokroviteljsko' skrbel odlični Boris Ožir,
Zal je danes že pokojni. Ubil seje. Ne vem^
kako sem se spomnila nanj... Živ norec je
bil, tako seje znal voziti z motorjem. Spom-
nim se sosede, ki ji bom vse življenje hva-
ležna, ker ima rada mojega otroka. Tu so
nekateri moji sodelavci kot Staričeva, Mak-
simovič, Perovič... Imam zelo dobro sode-
lavko Tatjano Kardelj, našo producentko,
To so ljudje, ki dovolijo, da sem takšna, kot
sem in sprejmejo tisto, kar jim dam.«
Kuhinja diši po kopalnici
Kakšna je Ljerka kot družinski član?
»Meni je novinarstvo služba in hobi, na
koncu pa mi ostaneta družina in dom. Ko je
bil otrok majhen, sva si z Biziljem delo
razdelila oz.^ sva se dopolnjevala. Vse sva
reševala spontano, pri tem pa moram pove-
dati, da je Bizilj prav tako tečen kot vsi
drugi moški.«
Obstaja čas, ko niste novinarka?
»Bizilj pravi, da ga ni. Pa verjetno je. No
ja... Je! Ni!«
Glasba?
»Tista iz šestdesetih let, kakšni Beatelsi
pa New Swing Quartet... Takšna glasba,
da se lahko pogovarjaš in da te ne bolijo
ušesa.«
Je Ljerko strah?
»No, pustolovka ravno nisem.«
Bi šli v Zaliv?
»Bi, pa čeprav bi Bizilj rekel, da je to
neodgovorno, ker imam otroka.«
Rada potujete?
»Ni denarja.«
Kdo vrti kuhalnico?
»Med tednom pravi Bizilj, da kuhinja diši
po kopalnici, ker nič ne kuhamo. Ob koncu
tedna pa tudi Bizilj kuha in vse lepo aranži-
ra. Sicer pa je menda svoje obveznosti do
kuhinje opravil s tem, da je kupil pomivalni
stroj. Takšni so pač moški.«
Vsi?
»To pa ne vem, bi morala preizkusiti.«
Komandant v kuhinji?
»Zaenkrat še jaz.«
Delovni čas?
»Pri nas ga ni. Zaradi ene vesti lahko
izgubiš ves dan. To je strašansko anarhičen
delovni čas. Velikokrat marsikaj opravim
že dopoldne in se nato odpeljem domov
v Gameljne, kjer se pripravim na večerno
oddajo. Ni me okoli tretje ure popoldne.
Dremuckam! Tako smo z družino, možem
fotoreportei^jem pri Ljubljanskem dnevni-
ku in sinom, ki obiskuje osnovno šolo, med
tednom pravzaprav "^alo skupaj. Naše so
sobote in nedelje. Če so. Takšen je pač no-
vinarski poklic. Včasih smo igrali tarok,
danes ni časa. Malo igramo tenis, Bizilj rad
hodi na Šmarno goro, jaz sem za to bolj
lena.«
Novinarka slovenske televizije Ljerka
Bizilj je po lanski Tomšičevi nagradi za
novinarstvo ter proglasitvi za »naj« Slo
venko v reviji Jana dobila še eno prizna
nje: bralci in bralke revije 7 D so jo izbrali
za najpopularnejšo osebo televizije Slove
nije za leto 1990. Jo vsa ta priznanja spo
minjajo, da je svoje delo že opravila? »Na
sprotno,« pove Ljerka zvito, »moja letJ
šele prihajajo.«
Lani je dobila Tomšičevo nagrado, to jt
najvišje domače priznanja za novinarske
delo.
Saj vse mine... tudi »naj«
»V trgovini in na cesti me spoznajo ir
doma me čaka veliko pošte, kjer me sprašu
jejo najrazličnejše stvari. Želijo moj nasve
in pomoč. Pa kaj, ko jim ne morem poma
gati, saj sem iz istega testa, kot oni. Velike
pisem dobivam in če so v njih naslovi, tud
odpišem.«
TONE VRABI
Foto: LJUBO KORBEF
7. MAREC 1991 - STRAN 17
nila se bo
It zmagovalka
obisk pri Deli IDelži) Mušič IMIuzik)
namerno potujčevanje Dejine-
preprosto za to, da ime in
>lušič Angleži izgovarjajo po
iniajo. Dejža zveni čisto prijet-
pomeni glasbo, ki se ji je Deja
Led davnimi leti, še v Sloveniji,
j^upini De Gazelas.
iroditeljica Videogodbe in Video-
j„ vodila je Lestvico slovenskih
,tka, čedna temnolaska je uživa-
^•o, ko je nenadoma izpuhtela iz
jbene scene. Šušljalo se je, da je
jzemsko, toda glej ga zlomka,
n smo jo srečali v Londonu, kjer
J leti, misli na glasbo pa ni opu-
za glasbo tudi!
e scene sem odšla, ker sem^hote-
j. od kariere nekaj več. Že od
ovorili, da sem zelo ambiciozna,
vedno. Imam cilj, ki ga počasi
nislim, da je London najprimer-
a uresničenje ciljev glasbenika,
mi je uspelo posneti pet demo
10 mojih pesmi so že uspešno
med radijskih postaj. Ker imam
management, mi v bodoče ne bo treba več
stvari urejati preko privatnih linij. Morebiti
nam bo uspelo podpisati pogodbo za pet let in
se uvrstiti kolikor mogoče visoko na lestvico.«
Deja je v Londonu pričela z disco glasbo,
nato pa se je preusmerila na jazz ročk in soul
ročk. »V Londonu so lestvice prezasičene s čr-
no in belo rap glasbo, zato je treba najti nekaj
novega. Sedaj je pravi trenutek, da naskočimo
sceno mi,« je prepričana Deja.
Njen vsakdan poteka tako, da je zaposlena
v londonski agenciji Travel by appointment, ki
deluje dve leti in pol, ter je ena izmed štirih
tovrstnih, ki delujejo v Veliki Britaniji, ter po
velikosti druga n^večja. Med drugim organizi-
rajo koncerte popularnih pevcev in skupin.
Tako na primer Tine Turner, Glorie Estefan,
Madonne, Billya Idola, Whitney Huston in
drugih. Zato ima Deja priložnost ogledati si
vse londonske koncerte iz n^boljše glediščne
točke ter tu in tam pokramljati s katerim iz-
med zvezdnikov. \
Profeslonallzem, ki spreminja
v začetku, ko je prispela v London, je imela
kot tujka nekaj težav, vendar: »Vsako dobro
delo doseže clj, to je, da se lahko povsod prebi-
ješ v vsako družbo, ne glede na to ali si tujec.
Delo je cenjeno, cenjen je profesionalni odnos.
Če to zmoreš, ni težav. Veliko se posvečam
svoji karieri, v stiku sem z različnimi make up
artisti, modnimi kreatorji, vsi ti skrbijo za moj
nov image, brez katerega tu ne gre. Prijatelju-
jem s fotograflnjo, Madžarko, ki se trudi za moj
novi image, ki naj bi odgovarjal glasbi, s katero
se ukvarjam. Druga agencija Elite, ki je zelo
poznana v Londonu, skrbi za moj zunanji vi-
dez. Precej sem shujšala, skrbim za to, da bi
prišla v pravo kondicijo. Dve leti sem potrebo-
vala za pripravo na vse, kar tu zahtevajo, oziro-
ma zahtevajo povsod, kjer se obnašajo profesi-
onalno. Mislim, da mi uspeva, da me je spre-
menilo. Moje misli, želje so spremenjene, niso
tako majhne kot so bile doma. Tu velja iti le na
vse ali nič. Da, sliši se narcisoidno, toda tisti, ki
vedo kar je profesionalizem, mi bodo le česti-
tali, če lahko zdržim v svetu profesionalcev.
Jaz, ki sem prišla od nikoder in začela iz nič,
sem uspela priti do te stopnje, da sem sprejeta
v krog profesionalcev.«
Še vedno enaka Oeja
Drugačen ritem življenja Dej o prav gotovo sili,
da se mu prilagaja, da postaja drugačna, toda
Deja je še vedno takšna kakršne se spominja-
mo iz časov, ko je pela po Sloveniji. Preproste,
komunikativne,    nasmejane,    inteligentne.
V Londonu se je obiska razveselila, popeljala
naju je naokoli, nama »predstavila« dva krasna
puba (angleški gostilni), se odpeljala z nama
k Peteu Aschvvilleju, kjer smo opravili foto-
grafske posnetke v krznu, ki ga je hiša Petea
polna, SeO je bil v šestdesetih in sedemdesetih
letih eden njuslavnejših londonskih krznaijev,
ki je sodeloval z znanimi zvezdami, danes pa
njegova obrt propada, saj je v Londonu zaznati
močno kampanjo Društev za zaščito živali.
V krzno oblečeni ženski se namreč na ulici
lahko kaj hitro zgodi, da ji plašč, jakno ali zgolj
krzneni ovratnik sredi ulice strgajo, pa še
kakšno zaušnico si lahko prisluži v opomin.
S Peteom Deja prijateljuje, in mimogrede, ta
stanuje v neposredni bližini pevca Cliffa Ric-
harda.
Deja pravi, da pogreša Slovenijo in Ljublja-
no ter da domotožje preganja s telefonsko slu-
šalko. Vendar: »Dokler ne bom končala tega,
kar sem si v življenju začrtala, tako dolgo se ne
bom vrnila. Menim, da ne bi bilo pošteno niti
do mojih oboževalcev, ki mi še vedno pišejo,
da bi se vrnila praznih rok. Če se že vrnem, se
bom vrnila kot zmagovalka,« je pribilain odhi-
tela v zavite hodnike londonske podzemeljske
železnice.
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDO EINSPIELER -
med direktorjema agencije Travel by appointment, v ozadju pa plošča skupine
^valo za dobro organizacijo koncertov.
Pozdravljeni!
Še vedno sem Deja Mušič...
... čeprav me profesionalizem preoblikuje
Da, mislim, da se bom vrnila kot zmagovalka.
ovina z mešanim blagom
''načnemo na koncu: in potem so'
^nih let kupovali vsak v svoji i
(skoraj) edini kupci. '
^^eticu je bilo drugače. Začelo se j
ko je gospod A zavohal druž-'
F' se podvizal primernost trenut-
trgovino z mešanim blagom,
^ka v naši fari in je bila zato
^^da! Narod se je šele izvijal iz
*^^^nega sektorja in se mu je zato
da lahko drvi v privat
J'at artikle, ki so bih tudi do 50
v Merxovi samopostrežbi. »In
.^se od kruha do gat. In kakšna
''aznesel glas prek tistih deve-
štal naše fare.
Posel cvetel. Nikogar ni moti-
trgovina kar v garaži in da
yrnih oneh. Kaj še!
^^spod B, gospa C in gospod
^l^osiU denar in so bih zadovoljni
^'''jskim ananasovim kompotom.
nikoh ne počiva. V tej slo-
idili se je pokazala v podobi
'   se ji lepo po slovensko reče
Je namreč v enem samem letu
da so še tisti ta slepi sosedje^
opažih, da se taka trgovina splača. In glej ga,
vrabca! Gospod D, dotlej eden najzvestejših
kupcev A-jeve garažne špecerije, je lepega dne
le dobrih sto metrov stran odprl svojo - trgovi-
no z mešanim blagom.
Zdaj je h gospodu A hodila kupovat le še
gospa C, gospod B pa se je preselil h konku-
renci. Zaslužek seje prepolovil, kupna moč je
itak upadla že prej - pa nič zato! Glavno je bilo,
da sta bih zdaj v fari dve privatni trgovini. Pa
še tista stara družbena za povrh.
KOZERIJA
»Konkurenca je konkurenca. In vsaka kon-
kurenca je dobra,« sta se jezila in bentila vrla
privatnika. In se delala, daje vse v najlepšem
redu. Pa ni bilo.
Tohko manj, ker je nekega dne na preurejeni
stali prav blizu obeh gospodov trgovcev zasijal
napis: DISKONT. Gospod Bje nemudoma za-
pustil gospoda D in odtlej nekaj dinarjev cene-
je kupoval pri gospe C. kiji pa posel ni šel čisto
tako, kot je prej pričakovala. Pravzaprav je bil
njen edini resni kupec prav gospod B. Gospo-
da A in D sta pač kupovala pri sebi in ob tem
zaskrbljeno ugotavljala, da je kriza.
Očitno je prav kriza spodbudila še gospoda
B, da je končno tudi sam odprl - se ve kaj. Le
zakaj bi jo imeli sosedje, zakaj je ne bi imel
tudi on ?
Ampak - smola pa taka. Zdaj se je prodaja
povsem ustavila. Gospodje in gospa so v svo-
jih trgovinah užaloščeno vzdihovah, gledali na
uro in odpirali in zapirali. Kupcev pa od niko-
der! »Prekleta vlada, kako nas je zafrknila!« so
prekhnjah. »Prekleti davki, prekleta kriza...«
V sosednji fari so se pa smej ah in so rekli:
»Prav vam je! Slika pac! Zakaj ste pa tako
favšnU?«
In kako seje zgodba končala?
Pravzaprav se še ni. Je pa približno tako, kot
smo zapisali na začetku: zdaj vsak kupuje
v svoji trgovini.
Če odmislimo ugodje, ki ga ob tem imajo
- kupujejo namreč v domači hiši ali stali ali
garaži in denar pustijo pri sebi v blagajni, tako
da vse ostane v žlahti - v svojem (od)trgovanju
ne doživijo prav veliko lepega.
Ampak slovenski narod je zategel. Vsi štirje
še vedno vztrajajo, čeprav že vrabci čivkajo,
da... so si (skoraj) edini kupci.
Slika pac!
Sosed F
18. STRAN -7. MAREC 1991
PISMA BRAlC^i
ODMEVI
Smeh namesto
zaskrbljenosti
v glasilu Novi tednik (št.
5 z dne 7. februarja 1991,
stran 6) sem v rubriki »Trač-
nice« prebral notico (ne vem
čemu je tiskana s poudarje-
nim tiskom), o veselem raz-
položenju na seji Izvršnega
sveta Skupščine občine La-
ško, ko je (verjetno), obrav-
naval problematiko financi-
ranja Družbenega pravobra-
nilca samoupravljanja. »Ne-
malo smeha« bi naj, kot be-
rem, povzročil duhovit ko-
mentar nekoga izmed prisot-
nih, ki je ugotovil, da morajo
slovenske občine še vedno
plačevati prispevek za finan-
ciranje Družbenega pravo-
branilca samoupravljanja,
čeprav smo samoupravlja-
nju pokazali vrata.
Spoštovani člani Izvršne-
ga sveta Skupščine občine
Laško!
Verjemite, da bi se nadvse
rad in z velikim olajšanjem
pridružil vašemu smehu, pa
žal, zanj nimam nikakršnega
treznega razloga. Nasprotno:
vedno večja zaskrbljenost
me obhaja, ko listam po ku-
pih papirja pred sabo, ki po-
gosto skrivajo prave osebne
in družinske tragedije, pogo-
jene z današnjim časom in
razmerami, ki so zanj zna-
čilne.
Zaskrbljen sem in boleči
občutki me obhajajo ob pol-
ni čakalnici in verižnih tele-
fonskih klicih, katerih refre-
ni so več ali manj vedno ena-
ki: godi se mi krivica, poma-
gajte! In mi skušamo poma-
gati, če zato obstaja vsaj mi-
nimalna možnost; vendar ne
za vsako ceno in vsakomur.
kot se pogosto mish. Delamo
v mejah veljavnega pravne-
ga reda in skladno z opera-
tivnimi možnostmi, ki so
nam dane.
Ob tej priložnosti ni moj
namen poročati o delu naše
institucije - ustrezno letno
poročilo o našem delu bo,
skladno z uveljavljeno prak-
so, dostavljeno pristojnim či-
niteljem v naslednjih dneh.
Ob tej priložnosti bi rad le
poudaril, da naziv naše insti-
tucije t.j. »Družbeni pravo-
branilec samoupravljanja«
(ki je, to je treba priznati,
produkt določenega obdobja
in takratnih razmer), že dol-
go več ne opredeljuje naše
vloge in torej ni več ustrezen
- delo samo izvira iz razmer
in potreb današnjega časa in
tako ga je treba tudi ocenje-
vati oz. presojati. Vsak dru-
gačen pristop je po mojem
mnenju neustrezen in ne
more pripeljati do objektiv-
nih ocen; seveda, če je naš
cilj dobronameren, kon-
struktiven in resen.
Ugotovitev, da so v La-
škem že pred leti zaslutih,
»da samoupravljanje nima
prave prihodnosti« je, kar za-
deva moje osebne izkušnje,
točna. Člani izvršnega sveta,
ki so to funkcijo opravljah že
v predhodnih mandatih, se
bodo gotovo spomnili pogo-
ja, ki, je bil izražen z laške
strani v zvezi z imenovanjem
novega družbenega pravo-
branilca samoupravljanja za
pet občin celjskega območja.
Imenovanje je bilo namreč
pogojeno z obveznostjo, da
se sistemizacija pri DPS Ce-
lje skrči od tedanjih 3 za eno
delovno mesto, kar je bilo tu-
di uresničeno (navedbe se
nanašajo samo na funkci-
onarje t.j. na pravobranilca,
njegovega riamestnika in po-
močnika). Če k temu doda-
mo še lanskoleten odhod na-
mestnice DPS Celje na novo
delovno področje (zaradi ne-
gotove usode naše instituci-
je), dobimo nazoren prikaz
sedanjega stanja: za območje
petih občin celjskega ob-
močja delujeta samo dva de-
lavca: DPS in administrativ-
na moč, kar je edinstven pri-
mer v Sloveniji. Slabše sta-
nje je na Slovenskem še sa-
mo v občinah, kjer trenutno
družbenega pravobranilca
samoupravljanja sploh ni-
majo. V takih razmerah me,
brez cinizma in ne da bi imel
razlog karkoli očitati Pivo-
varni Laško, prav nič ne čudi
ugotovitev, da lahko v go-
spodarstvu kar dobro shaja-
jo brez DPS-ja.
Želim si, da bi bilo to res;
v tem primeru bi imel konč-
no tudi sam razlog za dobro
voljo. Pa kaj, ko izkušnje go-
vorijo drugače...
Naj zaključim z informaci-
jo, da je nadaljni (sicer ver-
jetno časovno omejen) ob-
stoj družbenega pravobranil-
ca samoupravljanja povsem
resno odobril na predlog re-
publiške vlade, slovenski
parlament. Od tod tudi cir-
kular Repubhškega sekre-
tarja za pravosodje, ki apeh-
ra na občinske skupščine, da
zagotovijo potrebna sredstva
za nadaljnje delo družbenih
pravobranilcev samouprav-
ljanja. Pri tem gre nedvom-
no za tako pomembne odlo-
čitve, da je bilo treba pred
njihovim sprejemom analizi-
rati kaj več kot pa samo na-
ziv naše institucije, pa tudi
velika doza resnosti je sodila
zraven.
Lepo vas pozdravljam!
JOŽE DROFENIK,
družbeni pravobranilec
samoupravljanja Celje
P. S : Nikakršnega razloga
trenutno nimam, da bi dvo-
mil v korekten povzetek do-
gajanj na seji Izvršnega sveta
Sob Laško; če temu ni tako,
bo pač moral stopiti v ospre-
dje avtor zapisa. Vsekakor
pa vztrajam na staUšču, da
javen prikaz dogajanj s seje
IS Sob Laško terja tudi jav-
no pojasnilo o vprašanjih, ki
zadevajo vlogo in delo naše
institucije.
O zeliščih
drugače
v vašem časopisu z dne 27.
12. 1990 na strani 19 Reportaža
pod naslovom »TUDI
V KROMPIRJU JE LIMONA«
z Milanom Budimirovičem
o zdravilnih zeliščih. Podrob-
no in nekatere stavke sem tudi
dvakrat prečital, ker ugotav-
ljam, da so ugotovitve zelo ne-
resnične, saj pobijajo priznane
strokovnjake dr. medicine in
celo svetovno znane doktorje,
ki so na svojih izkušnjah anali-
ziraU določena zelišča, kako se
z njimi da zdraviti. Ne mislim
pobijati vseh Budimirovičevih
trditev, vendar nekatere pa
moram pobijati tudi iz lastnih
izkušenj in pa drugačnih
mnenj strokovnjakov iz tega
področja. V tretjem stolpcu
zadnji odstavek je v celoti ne-
resničen, saj z nobenimi doka-
zi niti lastnih izkušenj ne doka-
zuje niti znanstveno in stro-
kovno ni podkreplejno.
Pater Simon Ašič znani dol-
goletni zeliščar v svoji III. kiiji-
gi na strani 153 takole piše
o Žcoblju: Žajbljev čaj ustavna
močno potenje pljučnih bolni-
kov, pubertetnikov, žena v me-
ni in po porodu. Zanimivo pa
je to: rahel čaj potenje pospe-
šuje, močan pa ga zadržuje in
preprečuje.
RICHARD WILLFORT
v svoji knjigi na strani 338 ta-
kole izmed ostalih uspešnosti
žajblja pravi »njegova zdravil-
nost je predvsem v tem, da
ureja potenje pri ljudeh, ki se
zelo potijo, zavira pa potenje
pri tistih, ki se malo pote, pa ga
pospešuje«
Novi veliki KNEIPOV PRI-
ROČNIK iz leta 1980 pa pravi,
da žajbelj sicer zavira potenje
šele po velikih količinah
droge.
O Šentjanževem olju pa ta-
kole pravijo strokovnjaki:
Novi veliki KNEIPOV PRI-
ROČNIK na strani 277 veliko
piše o šentjanževem olju za zu-
nanjo uporabo predvsem za
zdravljenje ran, za vtiranje pri
revmatičnih obolenjih in ne-
vralgijah. Kneip je v zvezi
s tem rekel: Šentjanževo olje je
pravi balzam, ki posebno do-
bro deluje pri opeklinah, ra-
nah, putiki in izpahih. Tudi jaz
se zdravim s tem oljem pred-
vsem pri krčnih žilah že nad 15
let, kar mi je tudi potrdil kot
pravilno zdravljenje priznani
obrtni zeliščar SAMO TO-
PLAK iz Ljubljane. Jaz sem
imel vehke probleme in boleči-
ne v nogah, sedaj ko pa vztraj-
no mažem noge s tem oljem, ki
ga sicer tudi sam pripravljam
in nabiram to zel, pa nimam
problema okoli bolečin in
imam tudi zdrave noge. Pri
tem pa ne uporabljam nobenih
medicinskih preparatov.
Dr. ALFRED VOGEL ljud-
ski Švicarski zdravnik, ki ima
svojo bolnico v Švici pa takole
komentira svoje izkušnje
v knjigi: šentjanževo olje
uspešno uporabljamo pri opa-
renjih z vrelo vodo, pri revmi,
negi kože, krčnih žilah, poseb-
no se priporoča pri negi kože
otrok, pri vnetju obušesnice,
pri vnetju srednjega ušesa, pri
gnojno nalezljivem vnetju oči
in ust, pri pustih ustnicah, pri
ekcemih, negovanje kože - loj-
nice, negi nog in še vrsto dru-
gih. Tudi uspešno zdravi že-
lodčno sluznico.
RICHARD WILLFORT
v svoji knjigi pravi, da je šent-
janževo olje odhčno pri opekli-
nah, za rane, ki se nerade celijo
in za rane po operaciji ter za
brazgotine.
Dr. PAVEL BOHANC v svo-
ji knjigi govori o zdravljenju
ran s šentjanževim oljem na
strani 258.
KROMAR ROŽNIK v svoji
knjigi 100, receptov govori
o tem olju za celjenje ran na
strani 121.
Dr. SMERDU FRANJO go-
vori isto na strani 148.
TATJANA ANGERER bi-
ologinja iz Celovca v svoji kriji-
gi govori isto kot Smerdu.
Peter AŠIČ SIMON znani
dolgoletni zeliščar iz Stične pri
Ljubljani v svoji III. knjigi pra-
vi, da se s tem oljem zdravijo
opekline, otekline, oparine,
razjede itd. na strani 134 in v I.
knjigi na strani 19.
Zato se čudim kako mora ne-
strokovnjak inženir organizaci-
je dela pobijati trditeve znanih
navedenih strokovnjakov in
pa lastnih izkušenj, kot je to
opisano.
Glede pelinovega žganja,
ki ga opisuje, da ni zdravo in je
povsem škodljivo, se tudi s to
trditvijo ne strinjam in tudi
Veliki KNEIPOV PRIROČ-
NIK ne le da gaje treba pravil-
no pripraviti, pa sigurno tudi
v določenih mejah uporabljati.
Tudi vsa zelišča, ki imajo zna-
čcO zdravilnih zelišč so lahko
zelo strupena, če niso doro
spravljena, dobro posušena,
ob pravem času nabrama in še,
posebno, da so nabrana, kjer
so res neomadeževana z razni-
mi strupi.
Povedati še moram, da se tu-
di Društvo zeliščarjev s takim
pisanjem ne strinja in ga ostro
obsoja, saj s takim pisanjem
odvračamo ljudi od naravnega
zdravljenja, še posebno sedaj
ko smo v takšnih gospodar-
skih in socialnih krizah, da bo-
do morali ljudje segati po do-
mačih zdravilih in jih priprav-
ljati za čimvečjo uporabo na-
ravnega zdravljerxja.
JOŽE ROMIH,
Šmarje pri Jelšah
PREJELI
SMO
Kaj se je zgodilo
v šentjurski
skupščini?
DEMOS-ova koahcija
v šentjurski skupščini je
praktično razpadla ob prvem
vetrcu; ne ob dilemah razvo-
ja občine, ali ob proračunski
debati, temveč že ob vpraša-
nju plače predsednika IS. Na
zadnji skupščini se DEMOS-
ovi odborniki niso odrekli le
svojemu predsedniku Komi-
sije za kadrovske zadeve, vo-
htve in imenovanja in pred-
sedniku SO, ampak verjetno
tudi kakemu temeljnemu
načelu DEMOS-a. Kar nekaj
očitkov šentjurske LDS in
Večerove komentatorke
o prilizovanjih, oblastni drži,
rušenjih, ki sem jih še prejš-
nji teden v javnosti prav od-
ločno tudi sam zavračal, se je
pokazalo upravičenih, tista
ljudska o zarečenem kruhu,
pa se je prekmalu uresničila.
Za kaj gre?
Komisija za kadrovske za-
deve, volitve in imenovanje
je v skladu z zakonon o funk-
cionarjih v RS napravila pra-
vilnik o plačah občinskih
funkcionarjev. S tem pravil-
nikom bi ukinili izjemno pla-
čo predsednika IS, ki mu jo
je šentjurska skupščina do-
delila ob prevzemu mandata
in je dvignila toliko prahu po
vsej Sloveniji! V krogu
okrog predsednika IS, zlasti
sta to oba podpredsednika
IS, ki sta hkrati tudi pred-
sednik SKD in SDSS je zara-
di tega zavladalo nezadovolj-
stvo. Na razne načine, odkri-
to ali prikrito, so poizkušali
preko sprememb pravilnika,
ali sistema stimulacij za vsa-
ko ceno zagotoviti svojemu
šefu to plačo. Predsednik
komisije za kadrovske zade-
ve, volitve in imenovanja, dr.
Zabukošek na pritiske ni
pristal in je tudi na Skupšči-
ni vztrajal, da je treba spo-
štovati zakon. Izjavil je, da
ne bo podpisal sklada komi-
sije, ki po njegovem mnenju
ni v skladu z zakonom in
predvsem ne v skladu z nje-
govimi moralnimi načeli!
Skupščina ga je gladko od-
stavila.
Menda sem edini v skup,
čini podprl stališča predsej
nika komisije, saj sem pf
pričan, da ponovno potrjev.
nje izjemne plače v šentjul
ski občinski upravi ni le ^
zakonito, temveč pomeni t;
di globoko nerazumevanj
današnjega političnega trj
nutka. Skupščina ni razpra,
Ijala o delu predsednika J«
čeprav je bilo več govore^
nad njegovim delom navdi
šenih in je predsednik SK;
LS imel zanj celo pripravlj,
no pravo hvalnico, temveč 1
se naj odločala o sprejemlj
vosti predloženega pravi
nika!
Povsem očitno je bilo, (
sta SKZ-LD in SKD, br,
vednosti ostalih DEMO;
ovih strank, svoj nast(
predhodno uskladi
V »udaru« pa je sodeloval c
10 ves zbor KS, ki ga je pre
vsem v ta namen skhcal br
vednosti predsedstva skup
čine njegov predsednik, tu
vodilni iz SKD!
Ostahm odbornikom je 1
ves »cirkus« menda kar vš
in ko je predsednik IS v sv
jem zaključnem govor
očitno užaljen, da smo si r
kateri dovolih razpravlj;
o zakonitosti njegove izjei
ne plače, dejal, da sva mid'
s predsednikom komisi
bolj Hitlerja in Stalina, k
demokrata, so se muzajo
razšh, ne da bi nama dovol
odgovoriti!
Razmišljal sem o tako,
njem odstopu, toda po zač(
ni ihti sem prišel do prep
čanja, da je moja odgov(
nost kot nosilca DEMOS-o
liste na zadnjih občinsk
vohtvah vendarle širša
sem dolžan o dogajan
v Skupščini obvestiti šei
jursko javnost in preko js
nosti poizkušati vzpostav
tudi v ŠENTJURS]
SKUPŠČINI take odnos
kot smo jih v DEMOS-u pn
vohtvami obljubljah!
FRANC KOVA
, predsednik £
Šentjur pri Cel
Privilegiji i
v imenu ^
humanosti
čas in razmere, v katei
živimo, zahtevajo od nas
jemno poštenost in hun
nost. To še posebej velja,
delamo s tistimi in za tiste,
so odvisni od naše pomo
Pomoči potrebnih pa je v r
ši družbi vedno več. Ved
več je ljudi, ki žive na rol
revščine in neredki so že z«
,revni'.,Revni' zato, ker jih
kriza pahnila na rob druži
ker se niso mogli uvrs1
med tiste, ki še lahko živ
od lastnega dela, ali, ker
niso zrinili v vrste privile
ranih. Vprašanje je, kdaj
nek privilegij velik ali m
hen. Tako bi se lahko vpra:
11 o vsoti okrog 15.000 din.'
je bruto mesečni honoi
treh oseb, torej bi lahko de
h - majhen privilegij. Ker
te tri osebe niso kdor koli
ker takega honorarja ne
mogel dobiti tisti, ki bi že
premagati revščino z lastn
delom, gre za velik privilei
Predvsem pa gre za moral
vprašanje. Gre za dejstvo,
ti honorarji niso odraz i
treb, pač pa privilegijev,
trije občani odločajo o n
nih ljudeh, ki občasno pre
majo pomoč, med tem ko
sami prejemajo že vrsto
redno - mesečno. Sai
v preteklem letu je stroš
teh honorarjev znašal pre
100.000 din, letos pa bo
številka verjetno podvojei
Z 200.000 dinarji pa bi si v<
ko najrevnejših že lahko ]
magalo.
Gre namreč za dela, ki
lahko bila opravljena v r(
nem delovnem času, ozi
ma za častno funkcijo,
vprašanje poštenosti in 1
manosti gre! Ali je pošte
in humano, da jemljemo
L,cMA BRALCEV
7. MAREC 1991 - STRAN 19
j^er o tem lahko soodloča-
"o? Ali je humano, da jem-
od tistega kar jim je
[Jj2ba zaupala, da bi ople-
gjjjtili in dali še več tistim,
• pomoč potrebujejo? In ti
j^je občani soodločajo o svo-
y honorarjih in o pomoči
ludem.
2a honorarje v občinski
jganizaciji Rdečega križa
Celju gre! Prejemajo jih:
jedsednica za častnho
' jjlicijo, bivša sekretarka in
g){retar za dela, ki bi lahko
^jla opravljena v rednem de-
jvnem času. Na mesec pre-
,j^ajo za nekaj ur dela na
jden, več, kot marsikateri
[glavec za ves mesec dela
sedanjem obubožanem go-
podarstvu. Ti trije funkci-
onarji (sedanji in bivši) pa ni-
hajo majhnih pokojnin ozi-
Qina osebnega dohodka. Če
la bi dela bila res potrebna,
•ot tudi za druge nemajhne
lonorarje na Občinski orga-
lizaciji Rdečega križa v Ce-
ju, pa je čakajočih na delo
r Celju veliko. Zato se vpra-
ujem ali lahko v imenu hu-
nanosti, s katero se Rdeči
rriž kiti, lahko uživajo neka-
eri tako velike privilegije?
)odbo o tem prepuščam
jralcem.
ANTONIJA MARINČEK,
Celje
Vojne
odškodnine
Slovenske državljane, ki
so utrpeli veliko ali manjšo
'škodo zaradi Hitlerjevega
nasilja in pregona obvešča-
mo, daje Območna organiza-
cija Sivih panterjev ustano-
dla posebno komisijo in pri-
dela z akcijo za uveljavitev
pravic in odškodnin, ki jih-,
morajo plačati Nemci.        ]
V čimvečjem številu bi ra-
di  evidentirali:   vse  vojne
ujetnike, ki so jih Nemci
aprila in maja 41 odpeljali
v taborišča in na prisilno de-
lo, prisilno mobilizirane
v nemško vojsko (od leta 42
dalje), prisilno izseljene
v Slezijo, jugoslovanske po-
litične zapornike po letu
1945, vojne ujetnike bivše
nemške vojske, ki so jih zaje-
li Rusi, Američani, Angleži
in bili na prisilnem delu, vse
prisilno mobilizirane nem-
ške ujetnike, ki so se vrnili
v Slovenijo ter v taboriščih,
pod najtežjimi pogoji, čakali
na osvoboditev.
Nemčija namreč še ni po-
ravnala svoje obveznosti do
Slovenije in drugih republik.
Jugoslavija še ni izterjala od-
škodnin, ki ji pripadajo po
pariškem in londonskem
sporazumu, ker še ni bila ra-
tificirana mirovna pogodba
med Nemčijo in Jugoslavijo.
Zvezni organi sedaj po-
stavljajo zahtevo Nemčiji,
naj plača pravične odškodni-
ne za 240 tisoč vojnih ujetni-
kov in za okoli 800 tisoč in-
ternirancev. Ker se bojimo,
da se bo morala Slovenija za
svoje pravice boriti potem,
ko bo že prepozno, potem,
ko bo »Beograd« pobral vse,
kar bodo Nemci voljni plača-
ti, pozivamo vse prizadete,
da se čimprej oglasijo z zah-
tevkom na Območno organi-
zacijo Sivih panterjev - upo-
kojencev Slovenije. Pokliče-
jo lahko na telefon 063/26-
668 ali pa v kratkem pismu
z osnovnimi osebnimi podat-
ki napišejo, zakaj zahtevajo
odškodnino. Lahko pa se tu-
di osebno zglasijo pri Rudol-
fu Križaniču, Čopova ul.
7 v Celju (Stranka sivih pan-
terjev - upokojencev).
RUDOLF KRIŽANIČ
Celje
Pravilno kurjenje
- varovanje
okolja
K velikemu onesnaženju
zraka v kurilni sezoni in veli-
ki porabi energije prispevajo
tudi številna individualna
kurišča, ki niso primerno
opremljena, ali pa z njimi ne-
pravilno upravljamo. Da bi
se temu izognili, smo pripra-
vili nekaj najpomembnejših
nasvetov za pravilno kurje-
nje v pečeh ali kotlih na trdo
kurivo.
Pravilno kurjenje v kla-
sičnih (navadnih) pečeh ali
kotlih na trdo kurivo
V klasičnih kotUh kurimo
v kurišču, od koder se plini
dvigajo mimo pregrad do
dimnika. Pravilno kurjenje
mora zagotoviti enakomerno
odgorevanje kuriva. To do-
sežemo na dva načina. Prvi
način: zakurimo na kupu
premoga, bi odgoreva sklad-
no s količino dovedenega
zraka. Drugi način: zakuri-
mo drva do žerjavice, ki jo
potisnemo na eno stran ku-
rišča, ob njej pa naložimo
premog, ki odgoreva s strani
skladno s količino dovede-
nega zraka.
Nepravilno kurjenje v kla-
sičnih pečeh ali kotlih na
trdo kurivo
Nepravilno kurjenje po-
meni, da smo na na žerjavico
naložili premog, ki žerjavico
najprej zaduši (izkoristek
kuriva je slab, onesnaženje
zraka pa veliko), potem pa
zagori v celoti. Ker veliko to-
plote naenkrat ne potrebuje-
mo, regulator vleka zmanjša
dotok zraka v kurišče, zato
se ogenj duši in spet pride do
enakih posledic: slab izkori-
stek kuriva, kondenz dimnih
plinov že v kotlu in onesna-
ževanje okolja z ne dovolj
zgorjenimi plini.
Pravilno kurjenje v traj-
nožarnih pečeh ali kotlih na
trdo kurivo
Drva ali premog naložimo
v velik zalogovnik, v kate-
rem kurivo odgoreva s spod-
nje strani z močjo, ki jo dolo-
ča količina dovedenega zra-
ka. Plini, ki nastanejo ob go-
renju, oddajajo toploto v šte-
vilnih vertikalnih kanalih,
zato je izkoristek kuriva zelo
velik, a le ob polnem go-
renju.
Še nekaj napotkov
Peči in kotli na trdo gorivo
imajo najboljši izkoristek in
najmanj onesnažujejo okolje
takrat, ko kurimo skoraj
s polno močjo. Zato je po-
membno, da ne vgradimo
naprave s preveliko močjo,
kar je najpogostejša napaka,
še posebno je to pomembno
pri trajnožarnih napravah.
Če prenehamo s kurje-
njem, moramo ročno zapreti
loputo za dovod zraka, sicer
pride do prepiha skozi dim-
nik, s čimer se ohladi kotel
in z njim povezan grelnik sa-
nitarne vode.
Presek dimnične tuljave
mora ustrezati višini dimni-
ka, moči kotla in vrsti kuri-
va. Za deset metrov visok
dimnik in kotel moči od 15
do 30 kW ustreza dimnična
tuljava premera 18 cm za dr-
va, 16m za premog in 14 cm
za kurilno olje.
REPUBLIŠKI KOMITE
ZA UREJANJE PROSTORA
IN VARSTVO OKOLJA
Leto in pol
čakanja
Sem brezposelni Celjan, ki
čakam na zaposlitev že od
oktobra 1989, zaradi česar
vam tudi pišem.
Volil sem, ko so bile voli-
tve, četudi nisem pričakoval,
da nam bo s tem že dana lep-
ša prihodnost. Nobena stran-
ka namreč ni obljubila, da bo
v času njene vladavine mož-
no dobiti delo. Dal sem tudi
svoj da k plebiscitu, pa še
vedno ni nič boljše.
Na Zavodu za zaposlova-
nje so sredi letošnjega janu-
arja rekli, da bo zdaj z zapo-
slitvijo verjetno nekaj bolje.
Pa spet nič. Ena mlajših
uslužbenk mi je celo rekla,
da si bom moral delo poiska-
ti sam. So to prave besede
uslužbenca, ki naj bi bil po-
srednik za zaposlitev? Ali pa
so tam le zato, da ti žigosajo
karton in zraven komaj čaka-
jo, da odideš.
Po drugi strani pa se doga-
ja, da nekateri dobijo kar te-
lefonsko informacijo za delo
in so na delo tudi sprejeti. Na
Zavodu za zaposlovanje ima-
jo tudi posebno knjigo z ime-
ni tistih, ki imajo prednost
pri zaposlovanju. Zakaj to?
Ali nismo vsi brezposelni
enaki?
Vem, da je imela predvoj-
na borza dela veliko vlogo
pri iskanju zaposlitve in tudi
vem, da se še najde delo za
tiste, ki hočejo pošteno dela-
ti. Zakaj pa najdejo delo pri-
seljencem drugih narodno-
sti, ki jih podjetja še kar
sprejemajo. Ali slovenski
brezposelni ne znamo dela-
ti? Nisem sicer za politizira-
nje, hočem, tako kot marsik-
do, le delati in služiti za
kruh, ne pa, da doma čakam
na denarno pomoč ter pišem
prošnje v prazno.
Ali moramo vsi brezposel-
ni Slovenci pomreti, da bo
kaj bolje? Prosim za odgovor
Zavoda za zaposlovanje, celj-
ske gospode pa prosim, da
nekaj naredijo za brezposel-
ne, ki nam grozi revščina.
Hočem le delati, tako kot vsi
brezposelni Celjani.
•   Celjan
(naslov v uredništvu)
Onesnažena KS
Sredi februarja sem poslu-
šala vašo oddajo. Petkov mo-
zaik, ki je bila posvečena
ekologiji. Pohvale vredno,
a vseeno bi nekaj napisala
o onesnaževanju okolja.
Najprej me motijo otroci
in njihova slaba vzgoja, ki ob
igri v okolici naših domov
puščajo vse nasmeteno. Za
njimi čistijo največkrat le
starejši občani.
K onesnaženju in uničeva-
nju okolja prispevajo tudi
starejši otroci, ki se vozijo
s svojimi motorji po travni-
kih in zelenicah, z izpušnimi
plini pa še dodatno bremeni-
jo okolje, ki ga tako in tako
že dovolj onesnažujejo avto-
mobilisti.
Kje je stranka Zelenih, da
bi kaj storila tudi za takšno,
čeprav manjše onesnaževa-
nje okolja? Ali se sploh zave-
damo, kam nas vse to pelje?
Storimo nekaj zase in za lep-
še okolje.
MARTINA GAŠPARIČ
Celje
ZAHVALE -
- POHVALE
Pravočasna
pomoč
Ob lanskoletni hudi vodni
ujmi, ki nas je zelo prizadela,
tudi mi nismo ostali sami.
Med nami je še veliko dobrih
in humanih ljudi, ki so pri-
pravljeni pomagati v stiski,
zato se vsem, ki ste nam na
kakršenkoli način pomagah
v najtežjih trenutkih iz srca
zahvaljujemo. Posebna hva-
la družini Zakonjšek za hitro
in požrtvovalno akcijo.
Družina Polenek
Vrbje
ANTON KOMAR
ZA SIVIMI zmovi
v spalnici seje zbrala že večina obsojencev, tudi tisti,
ki so prosti čas sicer preživljali po svoje. Eden od Vojko-
vih sosedov si je s senčnikom zastrl luč, da ni motila
ostalih in je lahko bral. Drugi so si pripravljali postelje,
se umivali in podobno. V sobi je bilo sicer toplo, vendar
komaj dovolj, ker so nekateri na radiatorjih sušili svoje
brisače in robce. Pogovarjali so se o bližajoči se nedelji
in obiskih.
Vojko je vzel brisačo in šel v kopalnico. To je bil
prostor levo od vhodnih vrat, na levi strani so bile
školjke za malo, bolj desno pa za veliko potrebo, ob
''obu pa umivalnik s koritom za umivanje nog in deset
pip. Prosta je bila le zadnja pipa. Vojko se je napotil
proti njej, jo odprl in se začel umivati. Šele tedaj je
opazil, zakaj ta prostor ni bil zaseden. Pipa je namreč
^eio počasi spuščala vodo, moral jo je dolgo nabirati
^' dlani, da je je imel dovolj. Padale so opolzke opazke
zaradi njegove telesne razvitosti in hibe. Sprevidel je, da
^' ti ljudje delajo norca iz vsega, kar jim pride pod roko.
To ga je zelo zabolelo. Ob njem se je umival pritlikav
človek, kije s težavo milil roke, ker je topla voda zaradi
^^hke porabe postala že mlačna, hladna pa mu umaza-
^^ie ni hotela odplakniti.
~ Ti si novinec? ga je vprašal, ko je pogledal proti
I ^ojku. Kdaj si pa prišel?
■ ~ Danes! je odvrnil Vojko kar nejevoljen, da vsak
! 'Novinca takoj spozna.
~ Ne pretiravaj s higieno, ker ti bo zmanjkalo denarja
^ milo in zobno pasto, če boš tako potraten! Je Vojko
^^slišal za seboj. Obrnil seje in uvidel, da to velja prav
^jemu. Pogledal je obsojenca, ki je stal za njim in
'^^strpno čakal, da pride do umivalnika.
-Vojko je molčal, ker ni hotel prepira. Odšel je v sobo,
{'a notranjo stran omare obesil brisačo, oblekel pižamo
>n legel.
- Imaš ti kaj za pisat? je prišel mimo Mirko, ki je
^ ^oki nosil list papirja.
L ~ Počakaj, da pogledam, če me je kuh počakal
^ omari!
Vojko je vstal, šel do omare in ko je našel pisalo, gaje
Mirku.
Imaš še kaj za pod papir, da lahko napišem?
.Vojko je poiskal časopis. Mirko se je vsedel na rob
^J^gove postelje in pričel pisati.
~~ Kaj pišeš? je zanimalo Vojka.
„r. liaport za razgovor z vzgojiteljem zaradi prostega
°o^s/ca v nedeljo.
- R^ši reči zaradi seksualnega užitka! je nesramno
pripomnil obsojenec, kije imel skupaj z Vojkom omaro.
Slučajno je slišal, za kaj gre, in je takoj komentiral.
- Ti me pusti pri miru, sicer ti razbijem gobec, tako
kot ti gaje Tine zaradi nadlegovanja in pederiranja. Star
kot si, si verjetno imel pod seboj amnibus starih kurb,
a še nisi imel pametnega užitka in spolne naslade!
- Pedersi ti, če pa imam take potrebe tudi jaz, potem
sva si enaka! je zabrusil sosed Mirku.
Vojko se v pogovor ni mešal, ker je spoznal, da so
ljudje okrog njega zelo občutljivi in napadalni. Presene-
tile so ga tudi številne obtožbe, ki so letele med obso-
jenci.
- Ti si dobil novega soseda, ki te bo lahko potešil, ko
boš imel potrebo, ni odnehal sosed.
- Ti pa boš lahko še naprej buzeriral staro rit, ko boš
potreben, mu je nesramno odgovarjal Mirko. Pogovor
seje nevarno bližal točki, ko bi lahko prešel v pretep.
- Mirko, ne vem, zakaj se prepiraš? je miril Vojko,
čeprav ni vedel, na kaj vsi ti očitki merijo.
- Mir dajta! je bilo slišati, še glas sobnega nekje od
vrat.
Mirko je napisal prijavnico in odšel proti vratom, da bi
jo oddal pazniku.
- Ti se pazi njega, ker ga še ne poznaš. Z vsakim
novincem se takoj spoprijatelji, ko pride! se je sosed
obrnil k Vojku.
- Z vsemi v sobi seje že prepiral, ker jih je silil, naj ga
zadovoljujejo. On je pravi peder. Sedaj pravi, da bo imel
prost obisk, ko pa vendar vsak ve, da nima dekleta. Pred
tedni so se pogovarjali, da bodo predstavili Tinetovo
sestro za njegovo dekle. Mislim, da je ta načrt sedaj
v teku. Pazi se ga, ker pozna mnogo ljudi in če mu ne
boš vedno ustregel, ti bo trda predla. Tudi k menije že
prišel ponoči v posteljo in me je zbudil, ko pa sem
napravil galamo, mi je obrnil hrbet in me pustil pri
miru. Tudi pri tebi bo poskušal isto.
Sosed je nehal pripovedovati, ker se je v sobo vrnil
Mirko.
Vojko je ostrmel in kar verjeti ni mogel svojim uše-
som, kar je slišal. Spoznal je, da je vse, kar je Mirko
počel, delal z določenim namenom. Sklenil je, da se ga
bo izogibal, čas pa naj pokaže, kaj je res.
Soba seje vedno bolj polnila, vsi so se pripravljali na
nočni počitek. Trušč je bil velik, ob oknih so posamez-
niki ah kar cele skupine kadili, čeprav v spalnicah ni
bilo dovoljeno kaditi.
Vojko je opazil, daje v sobi več novincev, nekateri so
prišli le kak dan pred njim. Spomnil se jih je iz sprejem-
nega oddelka. Paznik in sobni starešina sta obšla sobo
in kopalnico, se ustavila ob nekaterih posteljah in nekaj
popisovala ter klicala obsojence po imenu. Tudi pri
Vojku sta se ustavila, paznik je zapisal številko njegove
postelje in omare, nato pa je dejal:
- Jutri greste skupaj z B skupino na delo v livarno.
Vodja je tisti tamle! Pokazal je brkatega moškega, ki si
je oblačil nočno srajco in je imel posteljo na drugi strani,
ob izhodnih vratih.
- Zjutraj mu povejte, da ste določeni v njegovo sku-
pino, da ne boste iskali po livarni, kje delate!
Sobni je pripomnil:
- Z merioj pojdi, da se mu predstaviš, ker gre zjutraj
navadno med prvimi iz sobe in zgodaj vstaja!
Vojko je vstal in šel z njima. Prišli so do vodje skupine
in"paznik je povedal:
- Tale je novinec in bo delal z vami v livarni. Zjutraj
ga vzemite s seboj. Mojster ve, da pride, in že ima delo
zanj.
- Vem, povedal mi je danes zjutraj, je odvrnil skupi-
novodja. Počaka naj me pred rešetkami, da bomo šli na
zajtrk, nato pa v livarno. Kako se piše?
- Cerar.
- Prav. Jutri zjutraj, Cerar!
- Ste razumeli? Sedaj pa pojdite v poteljo, je dejal
sobni, ko je paznik že odhajal.
Vojko je šel proti svoji postelji in za seboj slišal ko-
mentar:
- Ta pa ima rit za nategovanje. Poglej, kako se mu
trese ob hoji. Takih cvetk pa že dolgo nisem videl v sobi.
Oglasili so se fantje, ki so ležali ob izhodu. Vojko se ni
obrnil, ker ga je postalo sram. Brez besed je legel
Kmalu je ugasnila luč, vendar v sobi še ni bilo miru.
Nekateri so se še kar sprehajali, tudi v kopalnici je še
gorela luč. Dolgo je trajal nemir, zato Vojko ni mogel
zaspati.
Sele čez čas je tudi ta soba utonila v nočni počitek.
Tretje poglavje
Zbudil se je pozno. V sobi je vladal že pravi kaos,
čeprav luči še ni bilo, ker jo je ob bujenju navadno
prižgal paznik. Posamezniki so se brili, drugi so kašljali,
iskali v temi obleko in pospravljali postelje. Ko se je
prižgala luč, je Vojko vstal. Všeč mu je bilo, ker so
nekateri ob posteljah telovadili. Tudi sam seje nekaj-
krat pretegnil, nato pa je vzel brisačo in šel v umival-
nico. Zaporniki so se drenjali ob umivalnikih in se
škropili. Vojko je počakal, da je dobil prostor.
Potem je poskusil pospraviti posteljo. Ni mu uspelo,
da bi jo uredil popolnoma tako kot drugi. Stražarji so jih
že pozivali na zajtrk. Obsojenci so se zbirahpri glavnih
vratih, nato pa so se zapodili proti menzi. Šele tedaj je
Vojko dohitel brkatega zapornika, ki je vodil njegovo
delovno skupino.
20. STRAN -7. MAREC 1991
OTROŠKI VRTU I
Dragi pNIatelji!
Veste kaj zadnje čase pogrešam ? Vaše risbice! Tako
malo jih pride na naš naslov, da res nimam nobene
izbire. Le tu in tam se kakšen prvošolček ojunači in
namesto, da bi se mučil z včasih prezapletenimi
črkami, raje vse skupaj nariše. Tako je tale naša stran
tudi bolj privlačna. Torej, nikar se ne bojte pošiljati
risbic, še zlasti, če se tega lotite rajši kot pisanja spisov.
Le na nekaj naj vas še opominim! Ne pozabite, da je
najboljše, če so risbice v črno-bele, da se v časopisu
sploh vidijo!
Lep pozdrav, Mojca j
Zimsko veselje
Zime sem se zelo razveselila.
Nekega večera je začelo snežiti.
Vsi sosedovi otroci so šli ven in
se veselili, sama pa sem jih opa-
zovala skozi okno. Naslednji dan
sem šla tudi jaz ven. Rada bi se
bila sankala, pa sem ugotovila,
da so sanke polomljene. Ati mi
jih je popravil in bila sem zelo
vesela, da sem tudi jaz lahko uži-
vala na snegu. Upam, da bo za-
padlo še več snega.
VALERIJA ZALOŽNIK, 4. b
OŠ VITANJE
Draga Tjaša!
Najprej Te lepo pozdravljam.
Kako se kaj imaš in kakšno je
vreme pri vas?
Pri nas je zelo lepo vreme, le
zjutraj je zelo mrzlo. Pišem Ti
zato, da bi te povabila na počitni-
ce. Pridi čim prej.
Komaj čakam, da Te spet
vidim.
MANJA FORŠTNER
OŠ Šmartno v Rožni dolini
Šempeterski
petošoici na smučeh
Eni zagnani, drugi malo manj
zagnani so v sredo nataknili smu-
či. Seveda, kdo drug kot šempe-
terski petošoici. Tri dni smo rah-
ljali zemljo, pomešano s snegom
v Hohnječevem grabnu. Tu in
tam smo podrli kakšno slivo ali
pa hruško. Teren smo pošteno
razrili, potem pa s tečajem
v grabnu odnehali. Zelo smo se
razveselili, ko smo izvedeli, da
gremo smučat v Rogaško Slatino
na pravo smučišče. Na začetku
smo se vsi zapletali na vlečnici.
Šlo je kot po ledu, čeprav je bil
sneg bolj južen. Nek kmečki fant
je skoraj podrl barako. Zadnji
dan je bil najbolj napet, saj je bilo
tekmovanje. Eni so šklepetali
z zobmi, drugi so se smejali. Ko
je bilo tekme konec, so razglasili
rezultate. Na koncu smo se vsi
s celimi nogami poslovili od uči-
teljev smučanja in se vrnili
domov.
MARKO KUNST, 5.r.
OŠ Marije Broz
BISTRICA OB SOTLI
Sprehod po gozdu
Tovarišica nam je dala za do-
mačo nalogo, da gremo v gozd in
prisluhnemo raznim glasovom.
Zagledala sem ptičke, ki je ska-
kala iz veje na vejo in si iskala
hrano. Slišala sem samo njen frr,
frr. frr..., ko je odletela. Prepla-
šeno sem se obrnila, ko sem sli-
šala močan šššš. Videla sem, ka-
ko seje iz veje usul sneg. Vračala
sem se proti domu in poslušala
škripanje pod mojimi nogami.
Najprej do doma sem spremljala
potok, ki je žuborel po dolini.
KATJA GORENčAN, 3. b
OŠ VITANJE
PRVA
LJUBEZEN
Si veliki zmagovelc. Vse
stvari, ki se jih lotiš, ti uspe-
jo. Ustvarjen si zmagovati.
Letiš visoko. Morda kd^j niz-
ko padeš? Sam sebi si všeč.
S ponosom hodiš po ulici in
se ne zmeniš za druge. Delaš
prav? Morda se boš kdaj to
vprašal. Mogoče bo takrat že
prepozno, kaj veš. Takrat bo
veliki zmagovalec pomislil
tudi na druge. A okrog njega
bo le malo ljudi, ki mu bodo
hoteli pomagati. Takrat se
bo zavedel svojih napak, ki
jih je delal. Hotel bo zbrisati
preteklost, a mu je ne bo
uspelo. Celo življenje ga bo
grizlo dejanje, ki mi gaje sto-
ril in prav je tako. Vendar mi
ni žal, da sem se prepustila
njegovemu praznemu govo-
ričenju. Takrat seje pokazal
v pravi luči-ukrepal je kot
pravi zmagovalec: obljubljal,
zapeljal, dobil, zapustil. Ob-
ljubljal nebesa, zapeljal kot
gentelman, dobil kar je želel
in elegantno zapustil. Delo
profesionalca, bi lahko rekli.
Mar imaš res kamen name-
sto srca? Res vidiš samo se-
be? Prišel bo čas, ko se bodo
stvari obrnile. A takrat mene
ne bo ob tebi. Ne bo me več
zate. Zate, ki boš takrat veli-
ki poraženec!
KAJA
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Atkina zanka
Ateku rečemo tudi...
Če v isti besedi naglas preskoči
pa za lep pogled... dobimo.
Kdo bo prvi razrešil to rimo?
Rešitev napiši na dopisnici in jo do torka, 12. marca
1991 pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3/a,
63000 Celje.
V prejšnji Atkini zanki si moral ugotoviti geslo, ki ti
ga dajo začetnice pravilno vpisanih besed. Geslo je:
ATKA.
Nagrado dobi: Anka Krajnc, Kocenova 2, 63000
Celje. *
Nagradi za Mojco in Polono
Minulo sredo smo v naši otroški radijski igrici izžrebali
dve nagrajenki, in sicer MOJCO ČERIČ iz Arje vasi 51 in
POLONO TACIGA iz Rogaške Slatine, Tekačeva 58. Obe
bosta nagradi lahko dvignili v Alfovi trgovini v Žalcu.
Vsem ostalim pa več sreče prihodnjo sredo!
MODA v ŠOLSKIH KLOPEH
piše: Valerija Hudovernik
Pomladna
oblačila
Zima se poslavlja in de-
bela zimska oblačila bomo
počasi pospravili in zame-
njali za pomladanska.
Pomlad nam je vsak dan
bliže, zato vam bom v na-
slednjih številkah predsta-
vila pomladansko modo.
Tokrat več o j aknah.
Športne jakne so zelo
modne, še posebej pristoja-
jo k jeansu. Pogosto so iz
volnenega blaga. Barve so
lahko kontrastne, belo-čr-
na, rdeča, modra, zelena.
Namesto ovratnika je ka-
puca, na jakni pa je veliko
našitkov.
HRANILNO KREDfTNA SLUŽBA
KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA
ŽALEC o sub o Hmeljarska 3
£>^v. o. buu. o.    tel. 063/714-251
- no letna tradkija
- varno naloženi prihranki
- 35% letna obrestna mera za avista hranilne vloge
- 43% letna obrestna mera za enomesečne depozite
- 50% letna obrestna mera za enomesečne depozite za
zneske nad 50.000 din
- jamstvo Republike Slovenije za hranilne vloge
- možnost dviga in pologa na poslovnih enotah Ljubljan-
ske banke in poštah
- opravljanje plačilnega prometa za občane in obrtnike
- vodenje žiro računov za občane in obrtnike po 35% letni
obrestni meri
- možnost nakazila pokojnin na vaše hranilne knjige
Poslovne enote: Kovinotehna Celje - prodajalna SRCE
(popoldan), KZ Celje, Miklošičeva 7 (dopoldan), Vojnik,
Žalec (nasproti železniške postaje). Nama Leveč, Laško|
^blagajne pri članicah
PRILOŽNOST, KI SE
NE PONUDI VSAK DAN
v MLADINSKI KNJIGI »TRGOVINA«
Stanetova 3, CELJE
LAHKO KUPITE
OSEBNI RAČUNALNIK
iSBA
7. MAREC 1991 - STRAN 21
ednarodni slovenski ansamliel
ijO kilometrov daleč na vale - Dekleta, ki »pihalo^ - Vlado vabi na ples!
yiado Sredenšek iz Vele-
j ima ansambel, ki igra
»piačo pa tudi zabavno
lusbo, že šest let. Skupina
'Uopa predvsem v tujini,
' (P je tudi tam bolj znana
^ doma.  Največ  igrajo
, Nemčiji, pojavljajo pa se
ji v Švici in Avstriji.
IfUffa posebnost ansambla
riada Sredenška pa je med-
rodna zasedba, saj glas-
ij„iki  prihajajo  iz  treh
5J<upino torej sestavljajo
jado Sredenšek, ki igra
as, njegov brat Jože, ki igra
jfaro in poje, Simona
^jiulz iz Miinchna igra tro-
gnto. Gaby Benova prihaja
[ češkoslovaške in je klari-
'etistka ter saksafonistka,
rgra Soline poje, pa tudi za
jarinet in saksofon popri-
je. Boris Rošar igra harmo-
in klaviature. Največja
krepitev je prav gotovo Bo-
is Rošar, ki je do lani igral
pri Štajerskih 7, od začetka
letošnjega leta pa je član an-
sambla Vlada Sredenška.
»Smo profesionalci in nasto-
pamo v glavnem ob koncu
tedna, tako da to Borisu
ustreza, saj lahko ob tem
opravlja še drugo delo, »po-
jasnjuje Vlado. »Največje te-
žave nam povzročajo vaje,
saj moramo prevoziti tudi do
500 kilometrov, da se zbere-
mo. Ker pa imamo radi glas-
bo, nam tudi to ni prehudo.
Bolj hudo je, da je v tujini
konkurenca izredno huda in
da moraš biti zares dober, če
hočeš uspeti. Sploh pa je za-
radi znanih političnih težav
v zadnjem času tudi v Nem-
čiji manj nastopov kot obi-
čajno. Tisto, kar posnamemo
v nemščini, posnamemo tudi
v slovenščini, tako da smo
prisotni tudi v domovini.
Doma bi sicer igrali več, ven-
dar ni pravih ponudb. Vse
bolj se pozna kriza, denarja
ni, mi pa tudi ne moremo
igrati pod ceno, saj je to naš
kruh. Zdaj končujemo sne-
manje pete plošče, ki bo izšla
v Nemčiji. Zraven bosta tudi
kaseta in CD. Melodije so
v glavnem moje, tekste pa so
napisali Marjan Stare, Vera
Soline in Vinko Šimek.«
Tudi Vlado Sredenšek ni
brez načrtov: »V tujini so po-
pularni nedeljski popoldan-
ski plesi. Ljudje so med ted-
nom v službi ali delajo kaj
drugega, ob nedeljah po-
poldne pa se lahko odpravijo
na ples, kjer popijejo kavo,
čaj, se srečajo s prijatelji...
Po sedmi uri oddidejo do-
mov. Ko se bom vrnil, bom
takšno obliko družabnosti
poskušal uvesti tudi pri nas.
Začetki bodo sicer težki,
vendar je treba prebiti led.
Ljudem moramo nekaj po-
nuditi, ne smemo jim dajati
samo črnih strani, ampak tu-
di sončne. Preveč smo za-
morjeni in tega se je treba na
pameten način izogniti. In če
boste dobili obisk, boste lah-
ko odšli na takšno priredi-
tev. Verjemite, da boste za-
dovoljni.«
TONE VRABL
S liarmoniko in
klarinetom po
veselje
Franc Pogladič iz Ivence
v Vojniku (na sliki levo) je
med tistimi zanesenjaki, ki že
vrsto let hodijo s harmoniko
iz kraja v kraj in igrajo tam,
kjer se kaj lepega dogaja.
V zadnjih letih se mu je pri-,
družil še sin Milan, ki obiskuje
zadnji razred osnovne šole, si-
cer pa je uspešen učenec glas-
bene šole, kjer je opravil že še--
sti razred. Igra tudi v godbi na
pihala Emo, ob koncu tedna pa
uspešno pomaga očetu pri šte-
vilnih nastopih na raznih prire-
ditvah, praznovanjih, odhodih
fantov v vojsko, rojstnih dne-
vih, zlasti pa porokah.
Ob harmoniki in klarinetu
oba še veselo zapojeta, poleg
številnih domačih pesmi, pa
znata tudi mnogo zabavnih, to-
da da imata resnično pester
program. Franci Pogladič je
pred leti imel tudi svoj ansam-
bel, s katerim je nastopal tudi
na revijah v Vojniku in Libo-
jah. »V dvoje je bolje, saj je
manj skrbi,« pove vedno na-
smejani Franci, ki v glasbi vidi
samo veselje in dobro voljo,
s tem pa želi razveseliti tudi
ljudi, ki ga povabijo, da jim
olepša srečanje. Rad se pohva-
li, da je doslej igral že na več
kot 140 ohcetih.
V zadnjem času sta Franci in
Milan kupila še del novega oz-
vočenja, tako da sta dobro
opremljena za prihodnje na-
stope.
T. VRABL
Tudi letos ptujski festival
Največji festival slovenskih ansamblov domače
glasbe bo tudi letos na Ptuju, in sicer od 6. do 8.
septembra.
Razpis je bil že objavljen, kdor pa se še ni prijavil,
lahko to stori do 15. aprila.
Prva dva večera bodo nastopili ansambli v tekmo-
valnem programu, zadnji dan pa samo tisti, ki so na
dosedanjih festivalih osvojili najvišje, zlato odličje.
Kot vedno bo tudi letos nastopilo več ansamblov s celj-
skega območja.
Novo v kvintetu
Hmeljarski instrumental-
ni kvintet iz Galicije je
v zadnjem času bolj malo
nastopal, saj je v ansamblu
prišlo do manjših kadrov-
skih sprememb.
Ansamblu sta se pridružila
klarinetist Andrej Novinšek,
ki je prej igral pri Mr. Paul,
in Marjan Šertl s kitaro, osta-
li člani pa so: Radovan Reja
- vokal, Martin Krajne - tro-
benta in vokal, vodja Branko
Pernovšek - harmonika,
Franc Kamer - bariton in ki-
tara    ter   Metka    Bračko
- vokal.
»Zdaj nastopamo pred-
vsem na manjših priredi-
tvah, saj želimo, da bi se
v novi zasedbi čim bolje ui-
grali,« pripoveduje Branko
Pernovšek. »V četrtek, 7.
marca, bomo nastopili v do-
mu oskrbovancev v Grmov-
ju, kjer vsako leto nastopimo
najmanj desetkrat. Tam še
posebej uživamo, če vidimo,
da je oskrbovancem in oseb-
ju naša glasba všeč ter da se
ob njej dobro počutijo. 9.
marca bomo igrali na praz-
novanju dneva žena v KS
Galicija, 16. marca, za 40 mu-
čenikov, pa v Grižah. Pri-
pravljene imamo tudi sklad-
be za novo kaseto, ki jo bo-
mo posneli pri Sraki v No-
vem mestu ali pri nekem pri-
vatniku v Ljubljani. Zaradi
nestabilnosti v ansamblu se.
za kaseto prej nismo mogli
odločiti, zdaj pa bomo konč-
no le prišli do nje. Prijavili se
bomo tudi za festival na Ptu-
ju, medtem ko v Števerjan
ne bomo več šli.«
T. VRABL
Božnlk vodi godbo na pihala
Ob otvoritvi dvorane gasilskega doma na Dobrni je
gasilce in krajane razveselila godba na pihala iz Socke, ki
jo vodi Franci Božnik, sicer član priljubljenega domačega
ansambla Mira Klinca.
Novo godbo v Socki so ustanovili po razpadu popularne
godbe v Malih Dolah. Fantje so najprej zaigrali po konča-
nem občnem zboru pred gasilskim domom, nato pa še
v dvorani. Na kasnejši zabavi pa je Franci Božnik sestavil
kvintet, ki je veselo igral prijetne domače viže pozno v noč..
V skupini je nekaj godbenikov iz prejšnje godbe, pridružili
so se tudi novinci, vsi pa so dobrodošli povsod, kjer se
pojavijo. Franci Božnik zagotavlja, da bomo o tej godbi na
pihala še slišali. .
-__TV
OBČINA CELJE
OBČINSKI SEKRETARIAT ZA
DRUŽBENE DEIJAVNOSTI
Gregorčičeva 5/a, CELJE
objavlja
razpis za izvajanje raziskovalnega
programa občine Celje v letu 1991
z razpisom želimo omogočiti sodelovanje pri zbira-
nju predlogov za občinski raziskovalni program
vsem, ki izpolnjujejo pogoje tega razpisa.
1. Raziskovalni program obsega:
- Razvojno raziskovalne naloge iz industrije, oz. go-
spodarstva, ki pomenijo nove razvojne usmeritve in
tiste, s katerimi krepimo nove*raziskovalne kapacite-
te v občini (novi raziskovalci, novi laboratoriji, ipd.)
- Pri pospeševanju drobnega gospodarstva in po-
djetništva občine Celje gre za tiste naloge, ki imajo
značaj raziskovalnega in inovacijskega dela (ustvar-
janje ali prenos inovacij, tržne raziskave ipd.)
- Raziskave splošnega značaja. Sem sodijo raziska-
ve varstva okolja, raziskave prostorskega, socialne-
ga in gospodarskega razvoja v občini Celje ipd,
2. Za izvajanje raziskovalnega programa v občini
Celje se lahko prijavijo:
- raziskovalne organizacije, ki so registrirane v raz-
vidu raziskovalnih organizacij R Slovenije,
- podjetja, delovne organizacije in delovne skupno-
sti, ki imajo v svojem sestavu organizacijsko enoto,
ki se ukvarja z raziskovalnim delom,
- mala podjetja, posamezniki ali skupine.
3. Prijava mora vsebovati:
- naslov raziskov. naloge, oz. inovacije
- organizacijo, posameznika ali skupino, ki nalogo
predlaga
- nosilca naloge (ime in priimek, strokovnost)
- utemeljitev prijave po pogojih razpisa
- program in vsebino naloge, oz. inovacije
- finančni načrt realizacije programa (vrednost na-
loge, sofinanciranje).
Prijave sprejemamo do 22. marca 1991. Prijave, ki
smo jih že prejeli pred objavo razpisa in ki vsebujejo
vse zahtevane podatke, bomo enakovredno obrav-
navali kot vse ostale prijave, ki bodo prispele v razpi-
sanem roku.
CLUB CASABLANKA
vabi ljubitelje glasbe in plesa
vsak konec tedna v njihove prostore
v Zavodu Golovec
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1. SADENESS-ENIGMA (9)
2. JUSTIFV MY LOVE - MADONNA (7)
3. TALK TO ME - ANITA BAKER (5)
4. DISAPERE - INX (7)
5. WIND OF CHANGE - SCORPIONS (5)
6. ALL THE MAN THAT I NEED - WHITNEY HOUSTON (4)
7. LOWE AND AFACTION - NELSON (3)
8. UNCHAINED - TWIGY (2)
9. I'VE BEEN THINKING - LONDON BEAT (1) •
10. CRY YOURSELF - RICK ASTLEY (1^
DomaČe zabavne melodije:
1. REKLA JE NE - DON MENTONI BLUES BAND (6)
2. OBJEMI ME - MIRAN RUDAN (9)
3. V VROČICI NOČI - PANDA (9)
4. TA CVET - ČUKI (9)
5. ALELUJA BABY - BOŽIDAR VVOLFAND WOLF (5)
6. PESEM ZA ČARLIJA - EXPORT A (2)
7. KO SI SREČEN - ČUDEŽNA POUA (8)
8. POVRATNO KARTO 'MAM - THE KAMNS (2)
9. SVET JE LEPŠI - MARIJAN SMODE (7)
10. GOLI - UREDU (1)  ,
Lestvici tujih in domačih zabavnih melodij sta na sporedu Radia
Celje vsako soboto ob 17.30 uri.
Narodnozabavne melodije:
1. MLADI KOT SMO NOCOJ - ALFI NIPIČ (7)
2. LAŽ - LESJAK (10)
3. ZGODNJA URA - ŠTIRJE KOVAČI (5)
4. VRAČAM SPET SE NA DEŽELO - HENČEK (4)
5. VAŠKE KLEPETULJE - MARELA (7)
6. STARO VINO, STAR PRIJATELJ - VERDERBER (3)
7. SPOMIN V SKRINJICI - ŠTAJERSKI VRELEC (6)
8. KADAR JE SONČEN DAN - KLAVŽAR (2)
9. KADAR GREŠ OD DOMA - HERVOL (2)
10. PELJE ME SPOMIN NAZAJ - RUPAR (1)
Lestvica narodnozabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17.30 uri.
Predlogi za lestvico tujih melodij:
MONEYTALKS - AC/DC
I WILL BE MERE - STEVE WINWOOD
Predlogi za lestvico domačih
zabavnih melodij:
MOJA KRALJICA - MASSIMO
NE LAŽEM TI - POP DESIGN
Predlogi za lestvico narodnozabavnih
melodij:
NAJ ŽIVI MUZIKA - MELOS
SPOMIN NA DOM - ZEME
Nagrajenca: Bdita Fidler, Ivenca 12, Vojnik
Žiga Gričar, Čuprijsl<a 19, Celje
Pišite na naslov: Novi tednil< - Radio Celje
Trg V. l<ongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij —_--
izvajalec-_-
lestvica domačih zabavnih melodij-
izvajalec_-—
lestvica narodnozabavnih melodij--
izvajalec_.-—--
ime in priimek__--—
naslov _---—
22. STRAN -7. MAREC 1991
ZA RAZVEDlih
Kako pridna je britanska kraljeva družin^
Med tisoč obveznostmi, ki
jih vsako leto opravi britan-
ska kraljevska družina, se je
za največjo modrokrvno
mravljico izkazala princesa
Ana. Tako vsaj kažejo rezul-
tati raziskave o delovnih ob-
veznostih kraljevske druži-
ne, ki so jih objavili v začet-
ku januarja.
Garaška služba
Kadar se navaden smrtnik
spomni na kateregakoli čla-
na kraljevske rodbine, ob
tem običajno ne pomish tudi
na njihovo delo in obvezno-
sti. Vsaj ne na takšno delo,
kot ga poznajo navadni lju-
dje. Kraljičin mož vojvoda
Edinburški je nekoč v šali
izjavil, da je kraljevska dru-
žina pravo podjetje, in v tem
je tudi zrno resnice. Njihovo
delo je drugačno - predvsem
obiskujejo kraje v domovini
in tujini, se udeležujejo otvo-
ritev novih podjetij, po25r
dravljajo pomembne obiskfjtr
valce Britanije, pa tudi pre^
sedujejo raznoraznim dobrcfc^;
delnim organizacijam, ' se
udeležujejo sprejemov, ban-
ketov in tako dalje in tako
naprej. Morda se zdi prepro-
sto, toda če se obiski spre-
menijo v vsakodnevne ob-
veznosti, lahko postanejo iz-
jemno utrudljivi, posebej še,
ker člane kraljevske družine
ves čas spremlja oko javno-
sti; na vsakem koraku se
skoraj spotikajo ob novinar-
je in novinarčke, ki komaj
čakajo, da bodo v objektive
ujeli kakršnokoli napačno
potezo tega ali onega modro-
krvneža.
Kraljeva družina je Britan-
cem nadvse potrebna: daje
jim občutek varnosti, ker se
narod severno od Rokavske-
ga preliva izredno rad skriva
pred sedanjim utripom raz-
vitega sveta in beži v tradici-
jo in preteklost. Kraljica in
njeni sorodniki predstavljajo
v svetu britanski način živ-
ljenja, doma pa so poleg vse-
ga še turistična atrakcija. Ve-
činoma obiskujejo pomemb-
ne osebnosti in se le redko
pojavljajo med navadnimi
ljudmi. Včasih pa počnejo
tudi to. V začetku januarja se
je princesa Diana oglasila na
kavi pri zidarju Deanu Wo-
odwardu, kije lansko poletje
ležal v bolnišnici skupaj
z njenim možem, prestolona-
slednikom princem Charle-
som. Toda tudi za ta navidez-
no spontan obisk je bilo tre-
ba princesi Diani zagotoviti
vso potrebno zaščito. Po-
membni dogodek so prav ta-
ko izkoristili v zidarjevi dru-
žini, saj se je v majhni Wood-
wardovi hiši zbralo kar tride-
set sorodnikov, v ta namen
pa so kupili tudi poseben
servis za kavo.
Toda kraljevska družina
ne more ugoditi vsem in vsa-
komur, pogosto pa se tudi
zgodi, da njeni člani slabo
precenijo, koga bi počastili
s svojim visokim obiskom.
Tako so se na primer zameri-
li mnogim, ker se nihče iz-
med kraljičinih ožjih sorod-
nikov ni udeležil spominske
maše v čast petindevetdese-
tim žrtvam nesreče na nogo-
metnem stadionu v Hillsbo-
roughu, ki se je zgodila pred
dvema letoma, medtem ko je
kraljičin mož vojvoda Edin-
burški lahko istega leta od-
šel na pogreb medvojnega
britanskega sovražnika - ja-
ponskega cesarja Hirohita.
Nekaj številk
člani kraljevske družine
so se lani udeležili skoraj
3000 domačih prireditev,
v tujini pa so opravili več kot
tisoč obiskov. Najbolj delav-
na je bila spet kraljičina štiri-
desetletna hčerka princesa
Ana, ki je domačo in tujo jav-
nost kar 768-krat počastila
s svojim obiskom, to pa po-
meni povprečno tri obiske
ali obveznosti vsak delovni
dan. Prav tako zagreta je bila
tudi kraljica mati (mati seda-
nje kraljice Elizabete II), ki
je avgusta lani praznovala
90. rojstni dan, častitljiva sta-
rost pa je ni ovirala, da ne bi
kar 118-krat stopila pred oči
radovedne, toda nadvse lju-
beče britanske javnosti.
Toda statistika pogosto ne
more prikazati dejanskega
stanja: če na primer kraljica
počasti nek dogodek s svojo
prisotnostjo, trajajo samo
priprave na to dva dni, vse
skupaj pa se šteje kot en sam
opravek. Čeprav je kraljica
med britanskimi dvorskimi
mravljicami teoretično na
drugem mestu, je verjetno še
vedno najbolj delavna izmed
vseh družinskih članov.
Prav tako ne more nikdar za-
res na dopust, ker vsak dan
sprejema pomembne papirje
in dopise, pravijo v Bucking-
hamski palači.
Charles, Anilrew in
Fergie
Njen sin, prestolonasled-
nik princ Charles, je na lan-
skoletnem seznamu pridnih
modrokrvnežev s samo 389-
imi obiski zdrsnil bolj proti
dnu, upoštevati pa je treba,
da se je ponesrečil pri igra-
nju pola in je kar nekaj časa
prebil v bolnišnici, kar so tu-
kajšnji tabloidni in tudi
uglednejši časopisi zvesto in
bolj ali manj podroj
spremljali vse poletje.
Še niže na spisku je kj,
čin drugi sin Andrevv, i^j
opravil samo 29 obiskov
da Britanci ga globoko rj
mejo, ker je poleg razkazo
nja redno zaposlen kot o(
v kraljevski mornarici,
kajšnja javnost je lani p
tako malo videvala njeg,
ženo, priljubljeno rdečel^
Fergie, ki pa ima prav
kot njen mož nadvse razi,
Ijivo opravičilo - ves čas|
pobrala novorojena prin
ska Eugenie. Toda v neka
rih časopisih si vendarle jj
mogli kaj, da ne bi živa))
mlade matere ošteli, kerg
lani kar sedemkrat privoi
la dopust.
Parlament namenja \^
leto enajstim članom najoi
kraljevske družine določd
vsoto denarja, ki naj bij
porabih za svoje obveznoj
Britanski davkoplačevi
prispevajo za monarhijo]
njeno družino letno mai
kot stane skodelica
vendar pa še vedno radi vij
jo, da si kraljica in njeni i
rodniki njihov prispevek]
služijo in ga po svoje upra
čijo.
PISMO IZ
LONDONA
Piše MOJCA BELAK
Trekking
po Turčiji
Piše
DRAGO ŽLOF
1. nadaljevanje
Odhod proti gori je dolo-
čen za sredo, 5. septembra.
Pripravimo si nahrbtnike in
drugo opremo. Ob dogovor-
jeni uri pred hotel pripeljeta
terenski avtobus in jeep za
prevoz prtljage. Z asfaltne
ceste kmalu zavijemo na ma-
kadamsko, a šofer z ne-
zmanjšano hitrostjo nadalju-
je vožnjo. Ob tem premišlju-
jem, da so Turki nekoč divja-
li na konjih, danes pa z avto-
mobili. Nenehno trobijo in
prehitevajo vozila pred se-
boj. Tudi naš šofer je pustil
vse za seboj, celo vojaški je-
ep, ki nas spremlja, se kar
sam umakne in vozi za nami
v varni razdalji. Po enourni
vožnji se ustavimo v vasi Eli.
Tu živijo Kurdi. To ljudstvo
se - kot pri nas Albanci - bo-
ri za avtonomijo. Razseljeni
so po Rusiji, Iranu, Iraku,
največ jih je v Turčiji. Turki
pravijo, da imajo z njimi veli-
ke probleme, s tujci, kot smo
se kasneje prepričali, pa so
zelo prijazni. V vasi nas takoj
obkrožijo otroci in stegujejo
ročice za kar koli. Vodnik
nas je že na poti opozoril, naj
jim ne dajemo ničesar, ker
bomo imeli sicer na vratu ce-
lo vas. Otroke lahko fotogra-
firamo, žensk pa nikakor ne.
Na kup zložimo nahrbtnike
in ostalo opremo. Prtljaga bo
potovala za nami, zato jo va-
rujejo vojaki, mi pa se začne-
mo vzpenjati do baznega ta-
bora na višini 3200 m. 1200 m
višinske razlike je treba pre-
magati. Zdi se mi, kot da gre-
mo na sprehod. Otovorjeni
smo samo s fotoaparati in
mini nahrbtniki za pijačo,
kar na gori ni nobene vode.
Kar ne morem se znebiti
občutka, da je vsak zimski
vzpon na Raduho težji od te-
ga tukaj, čeprav se vzpenja-
mo na pettisočaka. V baz-
nem taboru - sestavljajo ga
šotori in nekaj zgradb, zgra-
jenih v kurdskem slogu
- nas pri vhodu pričaka
oskrbnik - Kurd. ki se kar
naprej smeji in nas pozdrav-
lja:   »Zdravo,  komši!«   Na
pladnju nam ponuja čaj in
sokove. Bazo oskrbuje pet
bratov iz bližnje kurdske va-
si. Z njimi hitro vzpostavimo
prijateljske stike. Po večerji
nam prijazni gostitelji pri-
pravijo pravo predstavo svo-
jih plesov in pesmi. Kasneje
še sami zapojemo. Kako lepo
zveni naša pesem tam daleč
za turškim gričem! Vreme
imamo kot naročeno. Polna
luna je in ponoči je svetlo
kot podnevi. Ker je nadalje-
vanje vzpona napovedano za
8. uro zjutraj, lahko nekoliko
dlje spimo.
Ararat
Naslednje jutro, ko posije
sonce, se mi gora, ko jo opa-
zujem s hotelske terase,
predstavi v vsej svoji lepoti.
Agri Dagi, kot gori z večno
zasneženim vrhom pravijo
Turki, me spomni na Alpe.
Napravim nekaj posnetkov
in po zajtrku zavijem v me-
sto. Ura je osem, na prašnih
ulicah je že vse polno ljudi.
Zdi se mi, da sta tukaj dve
skrajnosti: ob^suši prah, ob
dežju blato. Če odmislimo
hotele in džamije, je celo me-
sto ena sama trgovina. Z Bo-
gdanom in Dušanom, ki sta
vodji odprave, se napotimo
v Ararat Trek Travell Agen-
cy. Za vzpon na Ararat sta
potrebna vizum in posebno
dovoljenje. Vse to sicer do-
biš na turški ambasadi
v Beogradu, a pri lokalnih
oblasteh nič ne velja in se na
vrh gore lahko povzpneš sa-
mo z dovoljenjem in sprem-
stvom njihove agencije.
Sam, kot bi šel pri nas na
Triglav, nikakor ne moreš iti.
Najprej bi moral prepešačiti
okrog 40 km, pri tem bi te
gotovo zalotila in aretirala
vojaška patrulja, ki ima svo-
jo bazo na gori. Tako se mo-
raš podrediti volji in zahte-
vam oblasti, to pa ima zopet
svojo ceno. Ko nam prijazni
uslužbenec (po imenu Apol)
pove, da moramo za vzpon
po osebi odšteti 320 DE
nam zapre sapo. Takega
datka si kljub veliki želji
vzponu ne moremo privož
ti. Ker se v imenu vseh
moremo odločiti, se dogc
rimo za ponoven sestar
popoldne ah zvečer. Trge
ne, lokali in druge ustanc
se namreč odpirajo med 7
8. uro, odprti so po potre
tudi do polnoči, če je »kšel
Ta dan po kosilu obiščei
razvaline Izet pašine pala
ki se razprostirajo na hri
nad mestom. Kljub temu,
je zgradbo močno načel is
časa, so še vedno dobro v
ni ostanki velikega razko
turških oblastnikov. Trdr
va s palačo je služila kot i
kakšna straža nad karavi
skimi potmi, ki so vod
z zahoda na daljni vzhod.
Popoldne se s predstav
ki agencije ponovno šesta
mo in dosežemo, da ceno
vzpon spustijo za polovi
Tudi 160 DEM je vehko, tc
to je njihova zadnja ce
V njej so vračunani drža\
in vojaška taksa, vodii
stroški prevoza, prenos f
Ijage (tovora) ter usluge v
borih na gori. Ob tem se
nevsiljivo prikrade mii
kako mi kot planinska de
la ne znamo (beri nočemo
gora potegniti kakšnega
narja. Turki so za to pr
mojstri.
Nadaljevanje prihodi
Ararat, 5164m, pozimi.
»Naslov« d.o.o.
61000 LJUBLJANA, Tavčarjeva 5
tel. (063) 312-691
Razpisuje prosto delovno mesto:
Propagandist za prodajo
oglasov na terenu
Pogoj je višješolska izobrazba in izkušnje pri prodaji
oglasnega prostora ali pri delu v propagandi.
Delo je pogodbeno, za nedoločen čas in z možnostjo
nastopa takoj!
Rok za prijavo je osem (8) dni.
RAZVEDRILO
7. MAREC 1991 - STRAN 23
24. STRAN-7. MAREC 1991
MASVt
Informacije o eicološifem Icmetovanju
Zaradi vedno hujših pro-
blemov v okolju, raste zani-
manje za biološko, to je na-
ravno obdelovanje tal.
Talna erozija, izumiranje
vse več živalskih in rastlin-
skih vrst, kopičenje nitritov,
ostanki strupenih snovi
v hrani in drugi zastrašujoči
pojavi so stalno prisotni
v poročilih o našem kmeto-
vanju. Bežni uspehi sedanje
obdelave tal, nam ne morejo
zamegliti dolgoročnih pro-
blemov, ki se kopičijo.
To je spoznal že ustanovi-
telj, pravzaprav utemeljitelj
»modernega« kmetovanja
Justus von Liebig, kateri je
kaj kmalu kritično ocenil
svoje lastno odkritje, to je
delovanje mineralnega gno-
jila. Že sam je pred leti pri-
merjal dušična gnojila
z »žganjem, ki ga pije revež.
da bi bil ob določenem času
močnejši, čemur pa sledi
močna izčrpanost«. Izčrpa-
nost tal in s tem padec narav-
ne sestave je obtožil kot
vzrok za pojav rastlinskih
bolezni.
Tako kot von Liebig so tu-
di drugi znanstveniki razvili
osnove za biološko obdelavo
tal. Ne nazaj k naravi, ampak
z novimi spoznanji znanosti
takšno obdelavo, ki bo po-
menila sodelovanje z naravo.
Ohranjenje in dvig plodnosti
tal, uporaba naravnih doma-
čih gnojil, pestro kolobarje-
nje, živinoreja katera upošte-
va značilnosti in potrebe do-
mačih živali, odpoved sinte-
tičnim škropivom ter upora-
bi umetnih gnojil, so bili os-
nova novemu biološkemu
kmetijstvu.
Od začetka so bili le redki
zanesenjaki, ki so uresniče-
vali te ideje v praksi. Danes
želi vedno več kmetov go-
spodariti tako, da bi ohranili
svoje kmetije tudi bodočim
rodovom, to je v skladu z na-
ravnimi načeli.
Principi ekološkega kmetij-
stva:
- zaščita okolja
- ohranjanjen rodovitno-
sti tal, ki so osnovni kapital
kmetov in njihovih po-
tomcev
- pridelava zdrave hrane
v zadostni količini
- varovanje kmeta in nji-
hovih posestev
- združevanje kmeta in
potrošnika
- ohranjenje kmetijskega
okolja z vsemi vrstami žival-
stva in rastlinstva
- ohranjanje čiste vode
To je okvir IFOAM-ovih
standardov za organsko
kmetijstvo, kateri so pa od-
visni tudi od lokalnih dejav-
nikov. Ko se proizvodi poja-
vijo na tržišču morajo dobiti
zaščitno znamko ali znak
združenja, katero se podelju-
je na osnovi nadzora in tudi
analize proizvoda. Standardi
vsebujejo navodila za nadzor
kmetij in certifikacijske
sheme.
Individualni proizvsgalci,
kateri niso vključeni v takš-
no organizacijo ne morejo
dobiti potrdila ali zaščitnega
znaka o biološki proizvodnji.
Za prihodnost dela in napre-
dek združenja, je potrebna
zavest vsakega posamezni-
ka, da je njegovo konkretno
delo vzor proizvodnje.
Prehod na organsko proiz-
vodnjo:
Prehod pomeni proces pri-
lagajanja agro-eko sistema
v določenem času, kateri je
potreben za kompleten pre-
hod in vključitev vseh^stan-
dardov v proizvodnjo. Če ce-
lotna firma ni prilagojena za
takojšen prehod v celoti, se
to lahko stori postopoma.
Priporoča se, da se vsako le-
to naredi načrt prehoda, ka-
terega spremlja tudi komisi-
ja, katera daje tudi dodatne
sugestije, če je to potrebno.
Načrt vsebuje navodila za
program rotacije - kolobar-
jenja zaradi rodovitnosti tal,
načrt gnojenja, škropljenja,
izgradnja in načrt pojavov
v okolju, da se zmanjša pojav
bolezni ali drugih nadlog.
Na splošno prehod, naj ne
bi trajal dlje kot je ena kom-
pletna rotacija. V primeru
delnih težav, so možne dolo-
čene izjeme, le te so določe-
ne in predvidene.
dr. JANEZ TASIČ
BIOLOŠKA PREHRANA
BiOENERGETIK ODGOVARJA
Bioenergetik Marjan Knez
sporoča: »Zaradi velikega
števila pisem boste nekateri
morali počakati na odgovor,
ki pa ga boste prejeli vsi. Ti-
sti, ki me kličete domov vas
prosim, da to storite od 8.-9.,
14.-15. in od 21.-22. ure. Dnevi
ko me ni doma so sreda, sobo-
ta in nedelja! Prosim, ne kliči-
te mojih sosedov! Tisti, ki mi
v pismih pošiljate skice spal-
nic, priložite dimenzije sten
in natančno smer sever-jug in
vzhod-zahod.«
Depresivna
Avgusta bo minilo dve leti
odkar sem doživela depresijo.
Od takrat dalje čutim v prsih
tesnobo, nenehno mislim na
samomor. Čeprav sem bila
prej vesela, sam sed^ brezvolj-
na. Zdravnik me je napotil
k psihiatru, ta mi je predpisal
zdravila (bralka opisuje kakš-
na), ki sem jih uživala eno leto.
Zdravje seje nekoliko izboljša-
lo, vendar občasno še občutim
tesnobo, obhajajo me misU da
bom umrla, nemirno spim, zdi
se mi da si bom kaj naredila.
Druga težava se nanaša na mo-
je mesečno perilo, ki ga brez
zdravil sploh nimam več. Je
neredno, saj ga včasih nimam
tudi po tri mesece. Dvakrat
sem že rodila, porodi so bih
normalni.
Silva iz Vitanja
Zaradi depresije si izgubila
samozavest, zaupanje vase,
v dobro, postala si odvisna od
tablet, ki so pravzaprav »dro-
ga«. Omamlj^o te, zato se tvo-
je težave okrepijo, ko jih pre-
nehaš jemati. Nujno se moraš
napotiti h kakšnem biotera-
pevtu. Obnoviti ti mora ener-
getski sistem, da bodo centri
delovali, da se bo celica v tele-
su napajala, postala funkci-
onalna. Potem bodo prenehale
težave v grlu, prsih, rodilih, no-
ge bodo tople, strah bo popu-
stil, postala boš močna. Men-
strualne težave bodo po nekaj
seansah prešle in verjetno bi ti
lahko pomagala magneto-
punktura. Prenehaj se avtosu-
gestivno poglabljati v svojo
bolezen in težave, ustvarjaj si
slikovno podobo svoje prihod-
nosti, takšno, kakršno si želiš
da bi bila. Redno dvakrat te-
densko si pripravljaj slano ko-
pel, nasvet boš našla v prejšnji
številki, po njej se oprhaj! Po-
izkusi me poiskati!
Težave z očmi
že nekaj let imam težave
z očmi. Zdravniki pravijo, da
ni pomoči, da se moram z bo-
leznijo sprijazniti, vendar
v meni kljuva misel, da bi se
moje težave dalo ublažiti, ver-
jamem pa, da jih v celoti ne bo
mogoče odpraviti. Stara sem
štirideset let.
Darinka iz Celja
Obup je predaja, zato nikar!
Verjemite vase, v dobro in se
oglasite pri meni v četrtek, 13.
marca ob 15. uri v Sevnici!
Dojenčeic noče spati
Imam otroka, starega štiri
mesece in pol. Ponoči dobro
spi, le zvečer noče zaspati. Ali
je to morda posledica tega, da
ga ne hranim na pravem mestu
(bralka je priložila skico sobe).
Med hranjenjem je otrok nemi-
ren in težko podre kupček.
Bralka sama pa ima težave
z želodcem. Te so se pojavile že
pred nosečnostjo, vendar ker
ni obiskala zdravnika, ni pre-
pričana za kaj je takrat šlo. Po
porodu teh težav ni več, ven-
dar se boji, da se ne bi ponov-
no pojavile.
Albina
Otrokova postelja stoji na
vodnem toku. Zato bi jo bilo
treba prestaviti (bioenergetik
je narisal na vašo skico kako jo
prestavite, zato pridite v naše
uredništvo po skico). Tudi pre-
ko vaše postelje teče zemeljska
magnetna linija, od tod vaše
težave v trebuhu. Če težav z že-
lodcem nimate, se jih ne bojte,
saj se lahko pojavijo ravno za-
radi vašega miselnega modela,
strahu. Glede otroka še to. Do-
kler boste mislili, da ne more
podreti kupčka, mu to tudi ne
bo uspelo. Položite mu roko na
trebuh in z vso vero in ljubez-
nijo govorite vse najlepše in
najboljše kar želite otroku.
Vztrajajte in videli boste, da bo
to učinkovalo.
Bioenergetik je danes še
pripisal: Gospa Ramšakova,
Trubarjeva 22 Celje, ob prvi
priložnosti se bom pri vas
oglasil.
Marjan Knez
KUPON
Nasvet
bioenergetika
MODNI KLEPEl
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
če smo še do nedavna, re-
cimo dve leti nazaj, poznali
žamet le kot trpežno, upo-
rabno blago za vsakodnevna
oblačila, je moda to mišlje-
nje obrnila povsem na glavo.
Žamet, rebrasti ali gladek, se
ne pojavlja več le kot klasič-
no blago za hlače in krila,
ampak vse bolj polni modne
rubrike, ki svetujejo nošenje
oblačil iz žameta za vrsto raz-
ličnih priložnosti.
Torej, žamet za klasična
vsakodnevna oblačila in tr-
pežno otroško garderobo, je
zdaj le eden od načinov no-
šenja tega vsestransko upo-
rabnega blaga. Drugi, vsaj
v zadnjem času izredno pri-
ljubljeni načini pa se skriva-
jo v vrsti oblačil za slovesne,
lahko čisto umirjene in ele-
gantne, ali pa do skrajnosti
ekstravagantne modne koi
ke. Če boste za večerno sj
vesnost izbrale obleko iz j
meta, v sajasto črni ali dj]
no sivi barvi, boste vsekaj,
izgledale elegantno in a
sko, če pa sodite, da si lah
privoščite oblačilo z bo|
tim, do neke mere že kii
stim vzorcem, ali močno ši
latno barvo žameta, se
naj brzda le stežka našel k(
ki se ne bi obrnil za vami,
A kot pri vseh oblači]
velja tudi pri garderobi iz
meta, da je ob upoštevaj
modnih zakonitosti tre
misliti tudi na čisto prakt
ne stvari. Telesne mere, |
stava in vaš odnos do mc
so pomembna dejstva, ki
velja upoštevati pri izbiri
cer lepih oblačil.
Uredniši
Mehko - žlahtni žamet
Že lansko sezono smo ga
kovali v zvezde, letos pa je
navdušenje zanj preplavilo
modno sceno s vso silovi-
tostjo: plemeniti, žlahtni,
nežni žamet! Dodatnih hval-
nic mu ni potrebno peti, saj
ga vsi poznamo - od kraljev
in plemičev, katerim je bil
prvotno namenjen, baročno
obarvanih junakov zgodo-
vinskih filmov, pa do nas,
navadnih smrtnikov.
Seveda pa je žamet različ-
nih kvalitet. Tisti trpežni iz
čistega bombaža se čudovito
nosi, zato iz njega ne krojimo
le slovesnih oblačil, temveč
tudi vso ostalo garderobo.
Posebno lepi so žametni
plašči in krila, blazer iz glad-
kega žameta pa je sploh po-
stal že del klasične žens
garderobe.
Žamet z letnico 1991
nežno ovija okrog telesa
rahlo ali pa zelo očitno pi
darja žensko postavo. Moc
dizajnerji so ga pobar\
v sajasto črno, dimno si
kovinsko modro in petre
zeleno barvo. Torej veni
elegantnih, umirjenih ba
kot alternativa bogatim, i
mišljijsko živahnim, že pi
kičasto načičkanim vz
cem, v škrlatno rdečih in
jočih, sončnih barvah.
Skratka, pred nakupi
blaga za nov kos garderc
naj bo vsaka dilema gl(
kvalitete odveč - če ste
vedno v modnem trendu,
berite žamet, v katerikoli
rianti! VLAS
ZLATARSTVO
KRAGL
ŽALEC
TRADICIJA
TREH GENERACIJ
Kdo pravi, da Dneva žena ni več?
Morda je še bolj pristen, manj vsiljiv.
Kdor ima svojo ženo rad, svoje dekle ljubi in
svojo sodeiaviio spoštuje, se bo izkazal!
GRAD TABOR je pravšnji kraj za
praznično vzdušje.
Na strune vaših src bodo brenkali glasbeniki
POP-CORN, (ki bocJo igrali vse petke v
marcu).
Spremenjena, torej še boljša ponudba izbra-
nih jedi in kapljica iz najbolj priznanih kleti.
Kupon
za modni nasvet
Ime in priimek:
Točen naslov:
Starost: .............................Višina: ....
Teža: ...................... Konfekcijska št
Barva las: ......................... Barva oči:
Najljubše barve: ................................
^fljVIZIJSKI SPORED
7. MAREC 1991 - STRAN 25
26. STRAN-7. MAREC 1991
TELEVIZIJSKI S
.^OffllACIJE
7. MAREC 1991 - STRAN 27
flADIJSKI SPORED
od 7. do 13. marca
^ADIO CELJE^^^«^
Mrtek, 7. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
/^led v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila,
„45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do
Lfi (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00
Lčila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in
g^cjravi, 16.30 Izletnikov križ-kraž, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30
Ijjprto z violinskim ključem - disco glasba, 19.00 Zaključek spo-
pda.
petek, 8. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
,qled v Delo, 9.00 Petkov mozaik, 10.00 Poročila, 10.45 Danes
,Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 12.30 Kuharski kotiček, 13.00
) pes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?,
500 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke
.pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Rumeni CE, 19.00
loključek sporeda.
sobota, 9. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
logled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila,
q25 Danes v Večeru, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska
navrica, 12.30 Študentski servis, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS),
330 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30
)ogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00
(fonil<a, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica
[jt)avnih melodij - LZM, 19.00 Zaključek sporeda.
nedelja, 10. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45
loroskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poročila, 11.00 Kmetijska oddaja,
12,30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Čestitke
„ pozdravi.
ponedeljek, 11. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
130 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno dopoldne, 10.00
loročila, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00
lanes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?,
15,00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika,
gmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica domačih
nelodij, 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 12. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
logled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila,
0,15 Glasbene novosti, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska
lavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše,
4.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
IS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem,
900 Zaključek sporeda.
Sreda, 13. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
ogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte, 10.00
oročila, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00
anes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?,
500 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika,
smrtnice, 17.30 Brane Rončel na Radiu Celje, 19.00 Zaključek
joreda.
Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob nedeljah od
,00 do približno 15.00, na UKV frekvencah 100,3 in 95,9 MHz
stereo.
ftADIO VELENJET
Pefek, 8. 3.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Poročila Radia Velenje,
j15,30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje
fedia Slovenije), 16.10 Ekologi imajo besedo, 16.20 Za konec tedna,
I7.0O Vaše čestitke in pozdravi, 18.00 V imenu Sove, 19.00 Vi
zbirate, mi vrtimo, 20.00 Lahko noč.
Nedelja, 10. 3.: 11.00 Začetek sporeda, 11.15 Poročila Radia
'elenje, 11.25 Kdaj, kje, kaj, 11.30 Z mikrofonom med vami, 12.00
Idvrat do vrat (najprej bomo odgovorili na vprašanja, ki ste nam jih
astavili pred 14. dnevi, takoj za tem pa sprejemali po telefonu 855-
63 takšna vprašanja, na katera sami ne uspete dobiti odgovorov),
2.30 Konec opoldanskega javljanja, 15.00 Vaše čestitke in pozdra-
Ponedeljek, 11. 3.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Poročila Radia
'elenje, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.10 Kdaj, kje, kaj, 16.15 Minute
domačimi ansambli, 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje,
800 Najboljše, najnovejše, 19.00 Na svidenje.
Sreda, 13. 3.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Poročila Radia Vele-
ije, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.20 Kdaj, kje, kaj, 17.00 Vi in mi (naš
list bo bo član velenjske vlade Marko Jeraj - vprašanja mu postav-
ajte, neposredno po telefonu 855-963), 18.00 Pogovor z ginekolo-
Pnjo, 19.00 Na svidenje.
Radio Velenje oddaja na UKV območju na frekvencah 88,9 in
•7,2 MHz.

Podražili so se zaklane kokoši in
Nščanci
^ prvih marčevskih dneh celjska tržnica ni več dobro založena
F^o ob koncu tedna, ampak so stojnice bolj polne tudi ostale
F^ivtednu. Zlasti dobra je izbirajužnega sadja, ki ga je z vsakim
«ein več. V primerjavi s prejšnjim tednom so se podražih
^lane kokoši, ki so zdaj po 52 din kg (prej 43) in piščanci 55
'^). glavnata solata na 80-100, pocenil pa seje paradižnik s 100
^ 90. Dovolj je že raznih vrst semen za spomladansko setev,
Perica čebulčka pa stane 50 din. Šopek zvončkov in teloha je po
No din.
PRIREDITVE
V knjižnici Edvarda Kardelja v Celju je do 22. aprila na
ogled razstava Wolfgang Amadeus Mozart.
V galeriji Izba na Slomškovem trgu v Celju je do jutri, petka
8. marca na ogled razstava unikatnega nakita in keramike.
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes, v četr-
tek 7. marca ob 11. uri predstava Cankarjevih Hlapcev zc
abonma Vlll. mladinski. Jutri, v petek 8. marca bo ob 19.30 uri
predstava Kabaret 91 avtorice Svetlane Makarovič. Ista pred-
stava bo še v soboto 9. marca ob 18. uri. V ponedeljek 11. marca
bo ob 19.30 gostovala Drama SNG iz Ljubljane s predstavo F.
Kafke - L. Rozmana Preobrazba.
V domu kulture v Velenju bo jutri, v petek 8. marca ob 19.-
uri dobrodelna prireditev Le predi, dekle, predi. Izkupiček bo
namenjen gradnji prvega posvetnega materinskega doma
v Sloveniji. Nastopili bodo Šaleške predice, Boris Kralj, Mar-
jana Deržai in Silvester Mihelčič.
V soboto, 9. marca ob 10. in ob 16. uri pa bo tam gostovalo
Lutkovno gledališče iz Ljubjane s predstvo Radovedni
slonček.
V Občinski matični knjižnici v Žalcu je do 11. marca na
ogled prodajna razstava ročno tkanih tkanin in izdelkov,
s katerimi se predstavlja Diana S^ovec-Kogoj.
V Psihiatriji Vojnik je do petka, 8. marca na ogled razstava
Likovne impresije, ki so jo pripravili pacienti bolnišnice pod
vodstvom Borija Zupančiča.
V Pivnici v Rogaški Slatini bo jutri, v petek 8. marca ob 20.
uri Večer opernih arij in samospevov. Nastopili bodo sopra-
nistka Vesna Boljak, tenorist Ferdinand Zovko in pianist Veli-
mir Kukolj. Hkrati je v Pivnici do jutri, petka 8. marca na ogled
razstava Slikarji Rogaški Slatini.
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v torek, 12. marca
ob 20. uri večer jugoslovanske folklore s folklorno skupino
France Prešeren iz Celja.
V Grafičnem muzeju zdravilišča v Rogaški Slatini je na
ogled razstava grafičnih listov v grafični tehniki barvne lito-
grafije. Razstava ima naslov Orhideje Srednje Evrope, izd^o
grafičnih hstov pa je pripravil Max Schulze v letu 1894.
Na Gimnaziji Celje bo jutri, v petek 8. marca ob 19. uri
Eksperimentalno geldališče F Gimnazije Celje izvedlo dramo
Opoj.
V Kulturnem domu v Tmovljah bo v soboto, 9. marca ob
19.30 uri nastoilo KUD Zarja Trnovlje s komedijo Toneta
Partljiča Oskubite jastreba.
V Pionirskem domu Cvetke Jerinove v Celju bo v torek, 12.
marca celodnevno medobčinsko lutkovno srečanje.
V razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini bo
jutri, v petek 8. marca ob 20.uri otvoritev razstave z naslovom
Dnevi keramike. V programu otvoritve bodo sodelovali operni
pevci iz Osijeka, razstva pa bo na ogled do petka, 29. marca.
V razstavnih prostorih Gorenja Servis v Velenju je do 14.
marca na ogled prodajna razstava slik Mersada Berberja,
Jožeta Ciuhe, Božidarja Jakca in drugih avtorjev iz zbirke
velenjskega Kulturnega centra.
V galeriji Dober dan v Šempetru je na ogled razstava Uni-
katne pletenine kot umetnost. Razstavna modni pavilijon
Draž.
V hotelu Dobrna je do jutri, petka 8. marca na ogled razstava
olj in akvarelov Božidarja Ščurka.
V Likovnem salonu v Celju je do 3. aprila na ogled razstava
slikarskih in grafičnih del Kiarja Meška.
V Glasbeni šoli Celje bo danes, v četrtek 7. marca ob 19.30
uri koncert v sodelovanju z Avstrijskim kulturnim institutom
iz Zagreba. Sodelovala bosta violinistka Joana Madroszki-
ewicz in pianist Manfred Wagner Artz.
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo v torek, 12.
marca ob 10. in 12. uri predstava Daleč od dvorca, v sredo, 13.
marca pa bo ob 11.30 uri predstava V. Modemdorferja Camera
obscura za abonma VI. mladinski.
V Narodnem domu v Celju bo v torek, 12. marca ob 19.30 uri
koncert oboista Mateja Šarca in pianista Michaela Baumanna.
V razstavišču Laški dvorec bo jutri, v petek 8. marca ob 10.
uri otvoritev likovne razstave učencev osnovnih šol občine
Laško na temo Moja mama. Razstava bo na ogled do sobote,
16. marca.
V Kulturnem domu v Preboldu bo v soboto, 9. marca ob 19.
uri gledališka skupina Teloh iz Tabora izvedla komedijo
Nicole Manzanija v adaptaciji Jake Jeršiča Oh ti naši ljubi
starši.
V Koncertni dvorani Glasbene šole v Celju bo v soboto, 9.
marca ob 10. uri srečanje glasbenih šol vseh osmih občin
celjske regije.
GRENlO V KINO
CELJSKI KINEMATOGRAFI
UNION
do 11. 3.: AMERIŠKI LOVEC
- ameriški film
do 11. 3.: NIKITA - francoski
film
Režija: Luc Besson, Igrj^o:
Anne Parillaud, Jean-Huges,
Jeanne Moreau.
od 12. 3.: DARK MAN - ame-
riški film
MALI UNION
do 9. 3.: BULL DURHAM
- ameriški film
Režija: Ron Shelton, Igrajo:
Kevin Costner, Susan Sara-
don (premiera).
od 11. 3.: DRUGSTORE
COWBOY - ameriški film
METROPOL
do 11. 3.: PRISMUKNJENI
PSIHIATER - ameriški film
do 11. 3.: SEKSUALNA DL
LEMA - ameriški film
od 12. 3.: KLETKA - ameri-
ški film
MATINEJA
9. 3.: BEETLE JUICE - ame-
riški film
KINO DOM
do 11. 3.: BEETLE JUICE
- ameriški film
od 12. 3.: LOV NA NINJE
- hongkonški film
KINO UNIOR ZREČE
7. in 8. 3.: DARK MAN - ame-
riški film
10. 3.: MEMPHIS BELLE
- ameriški film
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
8. in 9. 3.: DOBRI FANTJE
- ameriški film
10. 3.: REŠITELJ - ameriški
film
KINO ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA
7. in 8. 3.: NA BOJNI STEZI
- ameriški film
9. in 10. 3.: VRNITEV V PRI-
HODNOST - III. del - ameri-
ški film
11. in 12. 3.: ODPOREN NA
METKE - ameriški film
Nočni kino
8. in 9. 3.: GLOBOKO MO-
DRO - ameriški film
KINO VELENJE
7. 3.:  MEMPHIS  BELLE
- ameriški film
8., 9., 10., 12. 3.: DUH - ameri-
ški film
13. 3.: AMERIŠKI LOVEC
- ameriški film
Nočni kino
7., 8. in 9. 3.: TRENUTKI
LJUBEZNI - ameriški film
KINO DOM KULTURE
10. 3.: RACMAN JAKA IN
NJEGOVA KLAPA - ameri-
ški film
11. 3.: MEMPHIS BELLE
- ameriški film
n. 3.: DUH - ameriški film
KINO ŠOŠTANJ
10. 3.: MEMPHIS BELLE
- ameriški film
11. 3.: DUH - ameriški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
8. 3.: DUH - ameriški film
Veterinarska dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambulanta
za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in prazni-
kih) od 8. do 10. ure, ob torkih in četrtkih pa tudi popoldan od 16.
do 17. ure, sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizi-
rana v popoldanskem in nočnem času. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska služba
v občini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure
organizirana na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon: 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, telefon: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na
veterinarski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas
veterinarjev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega
dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski
postaji: 751-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji
v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure,
neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure
naslednjega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna
in ob praznikih. Telefon: 714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veteri-
narski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan, razen
ob nedeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa
od 7. do 9. ure. Do 10. marca bo dežural Drago Zagožen, dipl. vet.
iz Ljubnega, tel. 841-769, od 11. marca dalje pa bo dežural Marjan
Lešnik, dipl. vet. iz Ljubija, tel. 831-219.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentjurski vete-
rinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure
vsak dan, od 15. ure do 7. ure naslednjega dne pa je organizirano
dežurstvo. 7. marca bo dežural mag. Janez Hrovat, dipl. vet. na
Veterinarski postaji Šentjur, tel. 741-041, od 8. marca dalje pa bo
dežural mag. Franc Kovač, dipl. vet., Ul. T. SeUškarja 10, tel. 741-
243.
SNEŽNE
RAZMERE
Sreda, 6. 3. ob 8. uri zjutraj.
Rogla: Smuka je mogoča na
60 cm snega. Vse naprave
obratujejo od 9. do 16. ure. Te-
kaške proge na 3, 5 in 10 km so
urejene.
Golte: Do 60 cm južnega sne-
ga. Nihalka vozi od 8. do 18.
ure, vse ostale naprave pa od
8.30 do 16.30 ure.

Celje
Rodilo se je 23 dečkov in 20
deklic.
POROKE
Celje
Poročila sta se: Peter ZU-
PANC in Katja ZUPANC, oba
iz Celja.
SMRTI
Celje
UmrU so: Frančiška KRALJ,
88 let iz Zreč, Alojz OREHO-
VEC, 65 let iz Boštanja, Jernej
DOBROTINŠEK, 72 let iz Lju-
bečne, Anton AŠKERC, 73 let
iz Kladja, Anton BRENCE, 96
let iz Celja, Alojz BORINC, 50
let iz Slatine v Rožni dolini,
Frančiška GOLOGRANC, 87
let iz Ogorevca, Silvo PIŠO-
TEK, 33 let iz Jagoč, Ludvik
MAJERIČ, 54 let iz Srednjaka,
Mihael OPREŠNIK, 52 let iz
Celja, Ivan KRAJNC, 80 let iz
Prihove, Alojzija OŠLAK, 85
let iz Celja, Mateja BEZOV-
NIK, 9 let iz Raduhe, Vladimi-
ra MAKAROVIČ, 71 let iz Go-
rice, Angela URGL, 62 let iz
Vojnika, Ivan SMRDELJ, 67
let iz Prekorja, Alojz JAKOPI-
NA, 78 let iz Bistrice ob Sotli,
Marija JAGODIC, 83 let iz No-
ve vasi pri Šmarju, Antonija
CAJHEN, 82 let iz Celja, Pavel
DAMIŠ, 40 let iz Laškega.
Laško
UmrU so: Helena VREČKO,
76 let iz Strmca pri Laškem,
Alojz RAZBORŠEK, 74 let iz
Brodnice pri Rimskih Topli-
cah, Angela JUNTES, 82 let iz
Paneč pri Jurkloštru, Marija
RAJH, 89 let iz Brez.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Jakob ŽLENDER,
84 let iz Dekmanc, Miroslav
PLANINŠEK, 61 let iz Vršne
vasi, Marija IVIČ, 59 let iz Ro-
gaške Slatine, Ana ŠIPEC, 96
let iz Rogaške Slatine.
Velenje
Umrii so: Pavle SUŠEČ, 85
let iz Slovenj Gradca, Franči-
ška PFEIFER, 69 let iz Celja,
Marija ŠKRABAR, 67 let iz
Pod hriba, Rudolf PENŠEK,
45 let iz Šoštanja, Alojzij PRE-
SEKAR, 62 let iz Celja, Alojzij
MRAVLJAK, 69 let iz Velenja,
Franc ZIDAR, 57 let iz Breclje-
vega, Mihael DEBERŠEK, 91
let iz Velenja, Henrik PUŠ-
NIK, 77 let iz Presečnega,
Ljudmila POVŠE, 42 let iz Or-
love vasi, Franc RAZGOR-
ŠEK, 69 let iz Ceste na Štibuh,
Jakob DELOPST, 82 let iz To-
polšice.
Žalec
UmrU so: Francka PTIČAR,
89 let iz Dolnje Šemnice, Mari-
ja ROVŠNIK, 87 let iz Rakov-
Ija, Štefan VINDER, 71 let iz
Prelskega,
BORZA DELA
Informacije o prostih delovnih mestih, objavljenih pri Republiškem zavodu za zaposlovanje - območni
enoti Celje, dne 4. 3. 1991.
Poiasnila o ooaoiih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali delodajalcih.
Delovna organizacija
Aero Celje
Aero Celje
ZC TOZD Bolnišnica Celje
Zdravstveni dom Laško
ZC TOZD Bolnišnica Celje
Zdravilišče Rog. Slatine
ZC TOZD Bolnišnica Celje
Rudolf d.o.o. Žalec
Zdravstveni dom Radeče
ZC TOZD Bolnišnica Celje
Poklic
dipl. ekonomist na podr. fin.
dipl. ekonomist na podr. fin.
zdravnik specialist
anesteziolog
zdravnik spi. medicine
višja medicinska sestra
inženir računalništva
zdravstveni tehnik
ekonomski tehnik
zobozdravstveni asistent
farmacevtski procesničar
Delovno mesto_^
vodja financ
direktor področja financ
zdravnik specialist
zdravnik
višja medicinska sestra
programer
zdrav, tehnik v Psihiatriji
Vojnik
vodja knjigovodstva
zobozdravstveni asistent
farmacevtski procesničar
28. STRAN-7. MAREC 1991
INFORMACi.
.pBMACIJE
7. MAREC 1991 - STRAN 29
30. STRAN-7. MAREC 1991
MALI o,
„1 OGLASI - INFORMACIJE
7. MAREC 1991 - STRAN 31
32. STRAN - 7. MAREC 1991
NOČNE
CVETKE
• Cvetni teden se je za-
čel s sredo, ko so s celjske
železniške postaje zaprosili
za policijsko posredovanje.
Nek možakarje tam roban-
til po javnem stranišču in
z vragolijami nadaljeval po
peronu. Ker je bila ura ena
ponoči, je vsa zadeva še
bolj odmevala in rušila jav-
ni red in mir. Policisti so se
potem srečali s starim
znancem Borisom K., v da-
našnjih cvetkah pa se bo-
mo tudi mi z njim še enkrat
srečali.
• Mati in morebitna bo-
doča tašča je bila v sredo
popoldne primorana pokli-
cati na policijo. Povedala
je, da se doma tepeta sin in
hčerin stalni spremljeva-
lec. Ugotovitve na kraju
dogajanja so potem poka-
zale, da se je Darko M. kar
z nožem lotil Vinka P., kije
Darka pred tem udaril
s pestjo. Tisti, ki je vihtel
nož bo šel na sodišče, oni,
ki je ukrepal s pestjo, pa se
bo srečal s sodnikom za
prekrške. Mama pa je ža-
lostna, ker jo je razočaral
sin, s hčerino ohcetjo pa za-
enkrat menda ne bo nič.
• Iz nekega stanovanja
so se v sredo popoldne sli-
šali kriki, ki so stanovedce
na Ipavčevi ulici vse bolj in
bolj vznemirjali in skrbeli.
PoUcisti so ugotovili, da je
v eno od stanovanj nasilno
vstopil Boris K., ki se je
spravil nad gazdino ženo in
se nikakor ni dal spoditi iz
tujega stanovanja. Nepo-
vabljenega gosta so umirili
šele policisti, ki so pretepa-
škemu Borisu povedali, da
bo moral k sodniku za pre-
krške in še na sodišče. Tuje
stanovanje je namreč pod
zakonskim varstvom.
• Dušanka si je gotovo
drugače zamišljala Milora-
dov obisk, ta pa jo je razo-
čaral tako, da je v njenem
stanovanju počel same uše-
som in očesom nedopadlji-
ve reči. Ko je Dušanka po-
klicala na policijo, je Milo-
rad R. zaslutil nevarnost in
jo pobrisal. In naj si ne mi-
sli, da se za svoje grehe ne
bo zagovarjal in zanje od-
govarjal.
• Nedelja seje za Alenko
slabo začela. Deset minut
po polnoči se je Ivan K.,
s katerim je v skupnem go-
spodinjstvu, odločil da bi
bilo žensko dobro pretep-
sti. Ko je bila zadeva zanjo
že prehuda, seje morala za-
teči v drugo stanovanje,
kjer je poklicala može po-
stave, zaradi udarcev in po-
škodb pa se je potem zate-
kla še k zdravniku. Ivanu
se ne piše dobro.
• Branko Z. se je v nede-
ljo zvečer pripeljal v avtu in
se ustavil pred blokom Pod
kostanji 10 v Novi vasi.
Kdo ve, kakšna strast ga je
zadela, daje začel razgr^ati
in se z brcami znašati nad
smetiščnimi koši. To videč
se je na oknu pojavil stano-
valec, ki je prišleka hotel
umiriti, ta pa je razbijal s še
večjo vnemo. Potem pa se
je mož z okna odločil vzeti
stvar resno in v svoje roke.
Ko je prišel na dvorišče, je
glasni Branko hitro skočil
v svoj avto in se zaklenil.
Ta poteza je stanovalca
Branka Z. sila ujezila, zato
je z enim udarcem razbil
steklo na avtomobilskem
oknu in svojega soimenja-
ka pošteno nabutal. Zdaj
sta v godlji oba, saj se bosta
morala zagovarjati vsak za
svoj prekršek.
• V nedeljo popoldne so
bili na policijski postaji ob-
veščeni, da se v Bukovžla-
ku odvija pretep. Poskočna
dvobojevalca sta bila Milan
J. in Ivan M. Milan, kije bil
očitno bolj vroč in od alko-
hola zadet, seje potem trez-
nil v policijski trezilnici,
oba jo bosta v kratkem
mahnila k sodniku za pre-
krške.
M. A.
Dokazano mora biti tudi dolcaza
Je res. Ha so kriminalisti neučinkoviti? - Nimajo zakonskih pooblastil
Zaradi slabega poznava-
nja pristojnosti in možnosti
delovanja organov za notra-
nje zadeve, zlasti kriminali-
stične službe, prihaja v jav-
nosti cesto do nesporazu-
mov in nerazumevanja
v zvezi z odkrivanjem in
obravnavanjem posamez-
nih oblik kriminalitete.
Od tod izvira tudi kritika
javnosti, da kriminalisti ne
storijo vsega, kar bi morali,
ter da so neučinkoviti pri od-
krivanju in pregonu posa-
meznih storilcev, zlasti sto-
rilcev gospodarskih kazni-
vih dejanj. Takšnih prime-
rov je bilo v zadnjem času
precej, najbolj značilna pa
sta v slovenskem prostoru
gotovo Trend in Elan.
Skladno s koncepcijo sod-
nega postopka, so s spre-
membo od leta 1967 dalje,
funkcije odkrivanja, prei-
skovanja, obtožbe in sojenja
razdeljene med različne or-
gane. Od omenjenih spre-
memb dalje organi za notra-
nje zadeve niso več organi
kazenskega postopka, am-
pak predvsem organi odkri-
vanja kaznivih dejanj in sto-
rilcev. Funkcijo formalnega
izvajanja preiskovalnih de-
janj in opravljanja preiskave
pa so prevzeli organi pravo-
sodja. Dejavnost delavcev
milice in kriminalistične
službe je bila s tem omejena
le na dolžnosti odkrivanja
kaznivih dejanj, odkrivanja
in zavarovanja sledov in
predmetov kot možnih do-
kazov ter na zbiranja obve-
stil za kasnejši kazenski po-
stopek. S tem so bila ta deja-
nja postavljena izven formal-
nega postopka, v takoimeno-
vani predkazenski postopek.
Le izjemoma lahko tudi kri-
minalisti opravijo posamez-
na nujna preiskovalna deja-
nja, če jim ta opravila prepu-
sti preiskovalni sodnik, kot
je naprimer ogled kraja deja-
nja in podobno.
Postopek spoznavanja res-
nice o kaznivem dejanju je
torej razdeljen na posamez-
ne faze. Pri tem je poleg
splošnega razločevanja med
nalogami iskanja, zbiranja in
ugotavljanja dejstev in doka-
zov ter med fazo odločanja
o zadevi (sojenja) posebej
poudarjena operativna
(iskalna, pripravljalna in ne-
formalna) dejavnost delav-
cev organov za notranje za-
deve do sestave kazenske
ovadbe, in formalna, dokaz-
na in potrjevalna vloga prei-
skovalnega sodnika in sod-
nega senata.
Kriminalistična služba
ima torej dokaj omejene za-
konske pristojnosti, ki jih
novi pravni predpisi še ožijo.
Kljub trditvam o vse večjem
pomenu materialnih doka-
zov (sledov, predmetov, s ka-
terimi je bilo storjeno 1
vo dejanje ipd.), še vecj,
Ija, da sodišča nejpog;
upoštevajo osebna i],
to so izjave prič, ol
očividcev. Glede ■
osumljeni kriminahstoi
gosto prizna in opij,
drobnosti o storjenemi
nju, je iz spoznavnega^
zadeva za kriminalist^
jasnjena. Ker pa, ob
odvetnika, obdolženec!
spremeni in ker nj(
predhodne izjave (krim
stom) sodišču ne morej
kot dokaz, je razlika
spoznavnim in pravnim
kom resnice v kazen
postopku še toliko
očitna. '
PROMETNE NEZGODE
Podlegel po šestih
dneh
Zaradi posledic prometne
nezgode, ki se je pripetila 20.
februarja zvečer na magi-
stralni cesti v naselju Vojnik,
je 26.. februarja v celjski bol-
nišnici umrl Ivan Smrdel (68)
iz Prekorij.
Do te usodne nezgode je pri-
šlo, ko je voznica osebnega av-
tomobila, Štefka Gorenak (29)
iz Zreč, peljala iz smeri Fran-
kolovega proti Celju in v Voj-
niku zadela pešca Smrdela, ki
je v skupini pešcev prečkal vo-
zišče in nenadoma stopil iz te
skupine, ki se je ustavila in da-
la prednost voznici.
S Strehe na kolesa
V četrtek, 28. februarja po-
poldne, se je v Križevcu pri
Slovenskih Konjicah pripeti-
la nezgoda, v kateri je bil voz-
nik hudo telesno poškodovan.
Daniel Kokol (25) iz Polene
je vozil osebni avtomobil iz
Slovenskih Konjic proti Stra-
nicam. V levem nepreglednem
ovinku ga je pričelo zanašati,
tako da je vozilo obrnilo na
streho nato pa je na kolesih
pristalo na bližnjem travniku.
Voznika so prepeljali v celjsko
bolnišnico, materialna škoda
pa znaša okoh 25 tisoč di-
narjev.
Trčenje v Šentjurju
v soboto se je na magistral-
ni cesti v Šentjurju zgodila
prometna nezgoda, v kateri je
bil en udeleženec huje telesno
poškodovan, dva pa lažje. Ma-
terialne škode je za približno
65 tisoč dinarjev.
Do nezgode je prišlo, ko je
Robert T^nšek (20) iz Grobel-
nega vozil osebni avtomobil iz
smeri Celja proti Rogaški Sla-
tini. V levem ovinku pred kri-
žiščem za Planino je zapeljal
na levo polovico vozišča v tre-
nutku, ko je z nasprotne smeri
pripeljal voznik osebnega av-
tomobila Edvard Peperko (32)
iz Zlateč. Kljub zavirargu obeh
voznikov sta vozili trčili, pri
čemer je bil voznik T^nšek
hudo telesno poškodovan, voz-
nik Peperko in njegova sopot-
nica Darinka Peperko pa lažje.
Trčil v tovornjak
V Spodnjih Negonjah pri
Rogaški Slatini se je 27. fe-
bruarja zjutraj pripetila nez-
goda, v kateri je bila ena ose-
ba huje telesno poškodovana.
Voznik osebnega avtomobi-
la Zvonko Goručan (32) iz Pu-
stik je peljal iz Tekačevega
proti Rogatcu. V Spodnjem
Negonju mu je s stranske ceste
nenadoma pripeljal voznik to-
vornjaka Jože Potočnik (36) iz
Grlic. Voznik osebnega avto-
mobila je zaviral, vendar je
kljub temu trčil v tovorni avto-
mobil. Pri tem je bila huje te-
lesno poškodovana sopotnica
v osebnem vozilu, Hedvika
Goručan (56) iz Pustik.
Padec na asfaltu
Na lokalni cesti v kraju
Kraberk (Slovenske Konjice)
je prišlo 27. februarja popol-
dne do nezgode, v kateri je bil
hudo telesno poškodovan mo-
torist.
Po lokalni cesti iz smeri Loč
je proti Kraberku vozil motor-
no kolo Vinko Macuh (25) iz
Kraberka. V bližini hišne šte-
vilke Kraberk 20 je pričel zavi-
rati, zaradi česar je padel po
gramoziranem asfaltu in se hu-
do telesno poškodoval.
Umrl med vožnjo
v nedeljo popoldne je na
magistralni cesti izven naselja
Rimske Toplice prišlo do nez-
gode zaradi domnevne zdrav-
stvene slabosti voznika oseb-
nega avtomobila Ludvika
Lampreta (55) iz Zidanega mo-
sta. Lampret je vozil osebni av-
to iz smeri Laškega proti Zida-
nem mostu. Izven naselja Rim-
ske Toplice je nenadoma zape-
Ijcd v levo in drsel po nasipu,
kjer je vozilo po šestih metrih
obstalo. Voznik je bil v vozilu
naslonjen na krmilo in mrtev.
Štirie mrtvi na Sloveniki
Nezgoda, ki je terjala štiri življenja, se je pripetila v soboto ob 21.45 uri na Sloveniki, v
Ljubečna pri Celju.
V silovitem trčenju med vozili so umrli Andrej Urbančič (48) iz Celja, Matjaž Gor
Martina Goijup (26) in Viktorija Vidergar (54), vsi iz Domžal. Tretja sopotnica v Gorjup*
vozilu, Magdalena Marolt (38) iz Domžal pa je bila hudo telesno poškodovana.
Andrej Urbančič je vozil osebni avtomobil iz smeri Arje vasi proti Mariboru. V kr^u LjuK
je iz neznanega vzroka nenadoma zavil na levi vozni pas v trenutku, ko je iz nasprotne si
pripeljal voznik osebnega avtomobila Matjaž Gorjup. Med voziloma je prišlo do silovitega čeli
trčenja. Za Goijupom je tedaj v isti smeri vozil voznik osebnega avtomobila Jože Rozman (5
Ločice ob Savinji, ki je s sprednjim delom vozila trčil v zadnji del Gorjupovega vozila. Pri
trčenju je zadnji del Rozmanovega vozila zaneslo v levo, za ryim pa je pripeljala še voz
osebnega avtomobila Vojka Zavrl (33) iz Vinj, ki je trčila v desni bok Rozmanovega vozila.
MINI KRIMICI
Vlomilec bo brusil
v celjski Klimi so bili v ne-
deljo, 25. februarja, nemalo
presenečeni, ko so ugotovih,
da v kontejnerju, ki stoji
v Medlogu, manjkata električ-
ni vrtalni in brusilni stroj. Ne-
znanec je do tega orodja prišel
nasilno, vlom in krajo pa so
prijavih UNZ Celje.
Kletni vlomi
Kaže, da se je pričela sezona
vlomov v kleti. Občani z Ljub-
ljanske 33 so 25. februarja ob-
vestili miličnike, da so se v ryi-
hovih kleteh zadrževali nezna-
ni gostje, ki pa so se zanimah
predvsem za prehrambene
proizvode. Enemu od oškodo-
vancev je neznani vlomilec
ukradel tudi moped.
Isto noč so neznanci vlamlja-
h tudi v kleti v bloku na Tru-
barjevi ulici v Celju, od koder
so prav tako odpeljaU moped.
Tatica
Iz skladišča Coca cole v Žal-
cu je nekdo ukradel dva kalku-
latorja, transistor in nekaj plo-
čevink osvežilne pijače. Iz vrt-
ca v Žalcu je odnesel radioka-
setofon z glasbenim stolpom,
iz nedograjene stanovanjske
hiše v Gotovljah je odnesel ra-
diokasetofon, iz treh vrtnih
utic v Žalcu pa nekaj športne
opreme. Vse te kraje in vlomi
so se odvijali v februarju.
Zdaj se ve, kdo je bil storilec.
Žalski miličniki in kriminalisti
celjske UNZ so prišli na sled
dvema fantičema, doma iz Žal-
ca. Upajmo, da sta s tem kon-
čala s pustolovščinami, upaj-
mo da za vselej, kajti iz malega
raste veliko.
Avtomobili vabijo
Prvega marca popoldne sta
pred gostiščem Štorman
v Šempetru stala dva avtomo-
bila, ki ju je »obiskal« nezna-
nec. Iz avtomobila yugo je sto-
rilec ukradel poslovni kovček
z najrcizličnejšo vsebino, iz
drugega avtomobila iste znam-
ke pa je ukradel žensko torbi-
co, v kateri so bile devize in
razni priročni in uporabni
predmeti.
V noči na 28. februar pa je
neznanec iz odklenjenega av-
tomobila, last F. R. iz Sloven-
skih Konjic ukradel večjo vso-
to deviz in domačega denarja
ter lastnika s tem oškodoval za
dobrih sto tisočakov. Očitno so
se v teh primerih storilci držali
napotkov poslovnežev, da »de-
nar leži povsod, le pobrati gaje
treba«.
Cicibani so žalostni
Ob glasbi se da krasno peti
in plesati. Ob to veselje so zdaj
malčki in cicibani iz vrtca
v Ulici Vrnjačke Banje v Vele-
nju. Neznanec je namreč v ča-
su od 22. do 25. februarja vlo-
mil v njihove prostore in ukra-
del radiokasetofon ter nekaj
manjših, a uporabnih pred-
metov.
Z Vročim kajem
v noči na 28. februarje nek-
do vlomil v mini objekt mini
marketa pri Steklarni v Roga-
ški Slatini, last B. V. iz Roga-
ške Slatine. Lastnik je takoj
ugotovil, da manjka revija Vro-
či kcO in še nekcO drugih upo-
rabnih predmetov. Z Vročim
kajem utegnejo biti stvari še
bolj vroče.
Vlomil in prespal
Paleta motivov za vlome je
očitno zelo pisana. Tako se je
neznanec v času od 24. do 26.
februarja odločil za vlom v vi-
kend v Lopatniku zgolj zaradi
spanca. Potem ko se je naspal,
je odšel, ključavnice pa ni
utegnil popraviti ali je zame-
r\jati.
Vlom v avtobusa
v torek, 26. februarja zvečer
je nekdo vlomil v Izletnikov
avtobus, ki je stal na parkiriš-
ču v Mozirju. Tat je iskal in
našel le nekaj drobiža.
Isti večer je nekdo vdrl v Iz-
letnikov avtobus v Letušu, a se
je storilec moral prav tako
sprijazniti z manjšo dinarsko
vsoto. V obeh primerih je tat
storil več škode z vlamljanjem
kot pa s »prigaranim« plenom.
Iztirjenje zaradi
malomarnosti
Minulo sredo je iztiril vlak
na celjski železniški postaji,
ker je bila kretnica številka
šest napačno prestavljena.
Zaradi tega je potniški vlak
zapeljal na dva tira (3a in 4a).
Pri iztiijenju je nastala škoda
na podstavnem vozičku mo-
tornika, na kretnici, vijakih in
pragovih, po nestrokovni oce-
ni le-ta znaša okoli 50 tisoč di-
narjev. Zaradi tega dogodka je
bil delno oviran železniški pro-
met v času med 13. in 16. uro,
ko je skupina strokovnjakov
poskrbela za vzpostavitev nor-
malnega stanja. Komisija UNZ
Celje in strokovnjaki sloven-
skega železniškega gospodar-
stva so ugotovili, da je temu
dogodku botrovala malomar-
nost.
Najden mrtev
Minuli četrtek popol
so v garaži našli mrtt
Alojza Oroža (42) iz K(
ške vasi. Komisija I
Celje je ugotovila, da j(
kojni v svoji garaži pol
Ijal osebni avtomobil i
je bil motor avtomc
v času, ko so ga našli
v pogonu. Zdravnik je i
tovil, da je smrt nasto
zaradi zastrupitve z oglj
vim monoksidom, ka
potrdila tudi sanitarna
dukcija.
Nezgoda pri delu
v ponedeljek, 25. febi
zjutraj je prišlo do di\
nezgode v celjski Klimi.
Delavec Ivan Šega iz 1
brove je opravljal dela n
lansirnem stroju. Po k
nem delovnem procesu}(
ustavil, kardan na stroju
poskusil predčasno us«
kar z rokami. Zaradi velik'
tilne moči kcirdanske osi j'
lavca vrglo preko stroja
padcu si je zlomil podlaht
in dobil odrgnine po tele^