Ptofinisi plačana K {Motu
Leto X9 št. 155
2B Dt* m
kMemstvv 40 Din
Uredništvo i Koefljova otnca S. Tetofon Mer.
3122, >123. 3124, 3125 ki 3126. Maribor: Aleksandrova eesta IS. TeWoa fit 44a
C*Qet Koceoora aL 2. Teletoo »tor. 190. BofcopM m m rračajo. . Oglasi po tarifo.
LJubljana, sobota 6. julija 1929
Cena 2 Din
AH
l *L 1123, «123, U24, 1I2S, 312«. •ddeieki UuhUaaa. Preieroor 4 Tefefoa fe. 2498.
Maribors Aleksandrova cm* 13. Telefon fit 456.
Celje: Kooeoov* rfica IL S. Teteioa it 190. Kača* pri poit. 6efc tarodih: Ljubljana St 11 .£42; Praha fisto 78.180; Wiea Nt. 106.241.
f	Ljubljana, 6. julija.
Letošnji kongres jugoslovenskih gledaliških igralcev, ki se vrši te dni v Beogradu, nadkriljuje po obsegu in programu vse dosedanje njihove kongrese in presega okvir običajnega stanovskega zborovanja. Predvsem hočejo igralci dostojno proslaviti desetletnico svoje stanovske organizacije in obenem desetletnico Jugoslavije, države, ki je brez dvoma mnogo storila za njihov socialni položaj. Z druge strani pa so gledališke slavnosti v naši prestolnici živ memento vsej naši javnosti, da ne pozabi med mnogimi problemi in vprašanji, ki jih prinaša življenje, problema in vprašanj jugoslovenskih gledališč.
Razrri znaki kažejo. r!a g* ^dališki problem stalno interesi ■ . dilčrčiine činitelje v naši prosvetni p niki; nič manj živahno ni zanimanje v širokih krogih kulturnih delavcev, umetnikov in lite-ratov, o čemer pričajo pogosti članki, ankete in polemike v revijalnem časopisju in v dnevnikih. Državne faktorje zanima gledališki problem predvsem zaradi tega, ker si je država naložila z vzdrževanjem in podpiranjem gledališč znatno finančno breme. Ni še dolgo, kar je konstatiral bivši prosvetni minister Milan Grol v nekem svojem članku o gledališkem vprašanju, da je država izdala v prvih osmih letih za gledališča približno četrt milijarde di narjev. To je za kulturni budžet take države, kakor ie Jugoslavija, precej visoka postavka, ki dobiva tem večji pomen, če jo primerjamo n. pr. s stroški za vzdrževanje posameznih univerz in podobno. Brez dvoma je naši državi na čast da je pokazala za napredek naše gledališke umetnosti znatno večje zanimanje nego velike, bogate civilizira ne države.
Vse visoke podpore pa so bile stalno prenizke in naša gledališča so zapovrstjo tožila o finančni krizi. Tako so se morale izvršiti nekatere fuzije in poprej stalni ansambli so se pretvorili v potujoče. Vzlic temu niso utihnili glasovi o krizi. Gledališke uprave se dobro zavedajo, da je država če ne prekoračila, pa vsaj dosegla meje svoje finančne romoči, H jo lahko nudi teatrom. Zda] pričakuje od njih večjih, pozitiv-nejših efektov. Izvengledališki krogi na merodajnih mestih ne prikrivajo preveč svojega razočaranja, da si gledališča niso mogla po desetih letih ustvariti stalne publike in da ne mislijo na razbremenitev države. Ti krogi se premalo zavedajo kočljivosti tega problema, ki obstoji v vseh evropskih gledaliških mestih in ki muči domala vsako gledališče.
Mislimo, da sedaj nikakor ni primeren trenutek, da bi država zmanjšala svoje dajatve gledališčem ali jih celo prepustila — kakor hočejo nekateri skrajneži — popolnoma zasebni inici-jativi. Jugoslovenski teatri imajo poleg občih še čisto posebne naloge, ki so globoko zvezane z našim splošnim kulturnim položajem, z našim duhovnim zbliževanjem in spajanjem. Teater ni nikjer, a zlasti še ne pri nas luksuz, marveč torišče kulturno - produktivnih sil kakor šola.
To pa kajpada ne pomeni, da ne bi bili kritični nasproti gledališkemu delovanju in da ne bi sine ira et studio iskali potov, ki bi privedli k večji in jačji efektuaciji gmotnih in moralnih energij, ki se potrošijo za naša gledališča. Problemov in vprašanj je tu vse polno in se ne morejo v okviru uvodnika niti naznačiti. Z reševanjem se bavijo vsi zainteresirani krogi, zlasti še igralci sami. Eno najkonkretnejših vprašanj je n. pr. socijalno vprašanje igralcev. Hvalevredno je. da tudi država skrbi za njihovo gmotno zavarovanje; v tem pogledu bo pač vsakdo privoščil igralskemu stanu kar največ uspehov. Vendar birokratizacija gledališkega osobja ne sme odpraviti svobodne tekme med talenti, ki so pri umetnosti alfa in ornega; teatri naj ne bodo zavodi z državnimi nameščenci, marveč zavodi s prosto tekmujočimi umetniki, katerim skrbita za leta izčrpanosti in starosti stanovska organizacija in država. V tem pogledu bo treba, kakor se nam zdi,^ upeljati v obstoječi sistem več prožnosti; že opetovano se je konsta-tirala v naših gledališčih rahlo nastopajoča odrevenelost Pozdraviti je treba dejstvo, da se Udruženje jugoslov. igralcev čedalje bolj utrjuje in da je* zmožno tudi že velikopoteznejših akcij v prid svojim članom; to je najboljše jamstvo, da se bo lahko rešilo vprašanje eksistence gledaliških umetnikov v korist stanu in ne na škodo interesom, ki jih imata na teatru narodna kultura in široka javnost
Pridobivanje gledališke publike ostane slej ko prej eno najtežjih vprašanj,
ki pa je — kar nas malo tolaži _kar-
dinalno vprašanje vseh evropskih gledališč. Ali lahko teatri brez publike opravljajo svojo kulturno funkcijo? Vprašanje je zelo zapleteno, ker je v stalni krizi tudi dramatska produkcija, ki hodoma spoznava psihologijo da-
Jubilejna seja ministrskega sveta
Povodom polletnice novega režima se bo danes vršila seja ministrskega sveta, na kateri bo sestavljena bilanca dosedanjega dela
Tedaj je na podlagi njihovfh poročil Izdala vlada komunike, v katerem je na-
Beograd, 5. julija, č. Jutri poteče šest mesecev, odkar je došla na upravo države vlada generala Petra Živkoviča. Z ozirom na to je za jutri napovedana seja ministrskega sveta, v kateri bodo posamezni ministri poročali o delu v svojih resorih. Kakor znano, je bila meseca marca seja ministrskega sveta pod predsedstvom kralja, na kateri so ministri navedli svoj delovni program.
dala vlada komunike, v Katerem je navedla program svojega dela za bližnji čas. Ker poteče sedaj pol leta vladnega dela, bo jutri po seji ministrskega sveta sestavljena bilanca, ki bo objavljena v javnosti in iz katere bo razvidno, v koliko je vlada doslej že uresničila svoj program, ki je bil objavljen meseca marca.
Razpis razprave proti Pavelicu in Percecn
Razprava se bo vršila v četrtek - Oba sta obtožena ve-leizdaje - Zagovarjal iu bo ex offo beograjski odvetnik
dr. Gjurič

Beograd, 5. jufaa p. Ker so končane vse formalnosti, ki jih določa postopek za Državno sodišče, je predsedstvo Državnega sodišča danes razpisalo glavno razpravo proti dr. Ante Pavelicu, bivšemu odvetniku v Zagrebu, in proti Gustavu Perčecn, bivšemu uredniku »Hrvata« v Zagrebu. Oba sta. kakor znano, pobegnila v inozemstvo in od tam rovarila proti naši državi. Obtožnica ju dolži. da sta po pobegu iz Jugoslavije stopila v zvezo z organizacijo makedonskega nacionalnega komiteja v Bolgariji ter da sta to svojo zvezo javno manifestirala povodom znanih dogodkov v Sofiji z javno deklaracijo, da stopata z makedonskim revolucionarnim komitejem v skupno koordinacijo kot hrvatska narodna vo-

diteJia, da tako rzvojujeta nacionalne pravice, politično svobodo in popolno neodvisnost Hrvatske in Makedonije. Obtožnica podrobno našteva vsa niuna dlejania v inozemstva ter ju obtožuje po zakonu o zaščiti reda in javne varnosti v državi za zsločine, za katere je določena kazen tetžlke *eče do 20 let od-nosno smrtna kazen. Glavna razprava ie določena za dne 11. julija ob 10. dopoldne. Ker obtoženca rmsta imenovala svojih b ran i teti e v, jima je sodišče po obstoječih predpisih nradno določilo za zagovornika beograjskega odvetnika dr. Rinafda Gjuriča. Sojena bosta in contumatiam v smisln člena 367. kazenskega postopka za Hrvatsko, ki velja tudi za Državno sodišče. Za razpravo vlada v vsej javnosti veliko zanimanje.
Maksimiranje cen v jadranskih hotelih
Energična akcija ministrstva trgovine proti nesolidnosti v tujskem prometu — Podpiranje domače hotelske industrije
Beograd, 5. julija, p. Minister trgovine je poslal obširen razpis velikim županom v Karlovcu, Splitu in Dubrovniku, v katerem jim naroča, naj takoj sporazumno z delegatom ministrstva trgovine določijo cene v vseh hotelih, upoštevajoč pri tem lokalne razmere. Ministrstvo je namreč v zadnjem času neprestano dobivalo pritožbe, da so hotelske cene za sobe, jestvine in pijačo marsikje pretirane, kar povzroča nevarnost, da krene dotok tujcev, ki je zavzel lani in letos zelo razveseljiv razmah. drugam, kar bi bilo v nedogledno škodo našemu tujskemu prometu in celokupnemu narodnemu gospodarstvu.
Dalmaciji in ostalirf tujskoprometnim centrem pa še posebej. Zato naj se cene primerno maksimirajo, pri čemer se je ozirati na komfort, ki je na razpolago tujcem v posameznih hotelih, in na splošne življenske razmere v dotičnem kraju. Ministrstvo pričakuje, da bo ta korak blagodejno vplival na tujski promet. Seveda pa bo ministrstvo na drugi strani nadaljevalo akcijo za zgradbo modernih hotelov in bo z vsemi sredstvi, zlasti pa z dobavo cenenih kreditov podpiralo domačo hotelsko industrijo, da se usposobi za naraščajski tujski promet, ki predstavlja važno panogo našega narodnega gospodarstva.
Vedno nove bolgarske izmišlotine
Bolgarski listi zdaj dolže naše oblasti, da pripuščajo vpade bolgarskih emigrantov v Bolgarijo
Beograd, 5. julija m. Bolgarski listi, med drugimi tudi poloficijelna »Svobodna Reč« ponovno širijo vesti o napadih bolgarskih
emigrantvo z jugoslovenskega na bolgarsko ozemlje. Z merodainega mesta spričo tega ugotavljajo, da so vse te vesti tenden-cijozno izmišljene, ker je splošno znano, da so bili bolgarski emigranti že davno odstranjeni z obmejnega ozemlja in naseljeni v notranjosti države, kier izvršujejo svoje
poklice pod strogim nadzorstvom našrn oblasti. Zato so taki napadi popolnoma izključeni; vrh tega pa naše obmejne oblasti strogo pazijo na red ob meji in se doslej ni pripetil še noben incident, ki bi bil zakrivljen z naše strani. Pač pa dokazujejo dogodki zadnjih dni, da ne vlada tak red na bolgarski strani, ker se neprestano ponavljajo napadi komitskih trojk in celih tolp na naše ozemlje.
Beograjsko prebivalstvo po veroizpovedi
Pravoslavni tvorijo 80, katoličani 14, vse druge koniesije skupaj pa le 6 odstotkov prebivalstva
V odstotkih je pravoslavnih 79.5 %, rimskih katolikov 14.2 %, Židov 3.3 %, muslimanov 1.5 %, evangelikov 1.3 •/». Zanimivo je, da je največja razlika med moškimi in ženskami pri muslimanih, nato pa pri pravoslavnih. Na 100 muslimanov pri komaj 5 muslimanskih žensk, na 100 pravoslavnih pa 77. Pri katoličanih in evangelikih je več žensk kakor moških, med židi pa je skoro ravnotežje z neznatnim presežkom moških.
Od popisa v mesecu januarju 1921. niso vse veroizpovedi napredovale v enakem razmerju. Celokupno prebivalstvo je naraslo za 102 %, dočim so pravoslavni narasli samo za 76 %, rimski katoličani za 248 odstotkov, evangeliki za 216 muslimani za 162 in židje za 55 odstotkov.
Beograd, 5. julija r. Včeraj je prvi podpredsednik beograjske občine dr. Miroslav Stojadinovič sprejel novinarje ter jim dal zanimive podatke o izidu ljudskega štetja v Beogradu, ki je bilo izvršeno 15. aprila L 1. Statistični oddelek beograjske občine je sedaj uredil popis beograjskega prebivalstva po veroizpovedih. V Beogradu je 179.976 pravoslavnih, (102.336 moških in 77.640 žensk). Rimskih katolikov je 32.054 (15.711 moških in 16.343 žensk), Židov 7.443 (3.751 moških in 3. 692 žensk), muslimanov 3.201 (3.042 moških in 159 žensk), evangelikov 2.993 (1.339 moških in 1.654 žensk). Vse ostale veroizpovedi so v Beogradu le neznatno zastopane. Grških katolikov je 142, starih katolikov 30, brez konfesije 96, pripadnikov ostalih veroizpovedi pa 289.
našnjega občinstva; z druge strani pa množice lahkotno odvaja od gledališča film, ki nudi površnemu gledalcu znatno večje možnosti fantazije in vživetja in čigar tempo je bolj v skladu z našim časom. Nemara bo govoreči film vrnil teatru besedne umetnosti staro spošt-Ijivost, zakaj živa beseda bo vedno prijetnejša od mehanične. Medtem pa morajo dramatiki in gledališki teoretiki iskati novih kontaktov s širokim občinstvom, kar se živo prakticira zlasti v sovjetski Rusiji; ljudsko gledališče še vedno išče pravih form, ki bodo daleč od mondenega gosposkega zabavišča.
Našim jugoslovenskim gledališčem nalaga kulturni položaj še posebno skrb.
da so posredovalci med tremi tradici-jonalnimi kulturami. Nujno bi želeli, da bi bil njihov repertoar bolj jugoslovenski nego je sedaj; slovenske predstave v Beogradu in Zagrebu in srbohrvatske v Ljubljani bi kdaj pa kdaj prijetno osvežile gledališko ozračje. Vemo, da je to vprašanje dobrih dram in vprašanje gledališke blagajne, toda v boju, ki ga vodijo gledališča .za kulturno poslanstvo teatra, je ta točka neizogibna Na prizadevanja, da se jugoslovensko gledališko življenje dvigne, poživi in učvrsti, zre vsa javnost s toplimi simpatijami. V tem smislu velja naš iskreni pozdrav v Beogradu zbranim služabnikom lepe TalijeJ
Poincareju ponovno preti vladna kriza
V zbornici se širijo vesti o široki levičarsko usmerjeni koncentraciji - Naloga nove vlade bo likvidacija vojnih posledic, zlasti izpraznitev Porenja
Pariz, 5. julija, d. Položaj francoske vlade je postal navzlic izjavi zastopnikov radikalnih socijalistov, da bodo glasovali za ratifikacijo dogovorov o plačilu francoskih vojnih dolgov v Ameriki in Angliji, nenadoma zopet kritičen. Temu pa je vzrok sklep zbornične finančne in zunanje politične komisije o vprašanju ratifikacije pogodb o vojnih dolgovih, ki je pristala na ratifikacijo s 17 proti 16 glasovom samo s pogojem, da bodo uporabljeni za odplačevanje francoskih vojnih dolgov zneski, ki jih bo dobila Francija na račun letnih anuitet po Youngovem reparacijskem načrtu od Nemčije. Ta pridržek smatra Poincarejeva vlada kot sunek proti svoji politiki. Iz krogov vlade so se zaradi tega pričeli širiti zopet glasovi, da je računati z njeno skorajšnjo ostavko.
O ponovnem izbruhu krize francoske vlade se razpravlja mnogo tudi v parlamentarnih političnih krogih, ki smatrajo. da bi se sestavila po padcu Poin-carejeve vlade levičarsko usmerjena koncentracijska vlada, v katero bi vstopili tudi zastopniki radikalnih socijalistov. V tej novi vladi bi bili od dosedanjih ministrov predvsem izločeni mi-
nistra Bonnefou in Tardieu.
Koncentracijska vlada bi ime'a predvsem nalogo odstraniti vse posledice svetovne vojne, izvesti izpraznitev Porenja in odločno voditi mirovno politiko v smislu locarnskega sporazuma ia Kelloggove pogodbe.
Pariz, 5. julija, g. Položaj vlade postaja od dneva do dneva kritičnejši. V ospredju zanimanja je vprašanje ratifikacije pogodbe o dolgovih, ki tvori temeljni kamen za pozicijo ministrskega predsednika Poiiicareja. Danes popoldne se je sestala finančna komisija zbornice, na kateri je poročevalec Pietri izjavil, da mora vztrajati na svoji ostavki. Zaradi tega je morala finančna komisija dobiti naslednika in je izvolila za glavnega poročevalca Lamoureuxa. Razprave v zbornici in komisijah jasno kažejo, da imajo gotovi krogi namen izzvati čimprej padec Poincareieve vlade. Govori se že celo o novi Briandovi vladi, v kateri naj bi Daladier prevzel vojno, Steeg notranje, Cheron finančno in Maginot pa kolonijalno ministrstvo. Samo po sebi umljivo je. da je treba vse te in slične govorice sprejeti z veliko previdnostjo.
Mejni konflikt se razblinja v nič
Neosnovano razburjenje se polega in diplomatski koraki veljajo le še goli formalnosti
Praga, 5. julija, h. Dopisnik »Prager Presse« poroča iz Budimpešte, da je madžarska vlada pripravljena prej kot mogoče likvidirati obmejni incident, ne da bi pri tem trpela na prestižu. V glavnem gre za to, ali in na katere točke, glede katerih zahteva češkoslovaška vlada pojasnila, bo Madžarska lahko zadovoljivo odgovorila. Postaja v Hidas-Nemetiju poziva češkoslovaške postaje brzojavno in telefonično, a!i bi bile pripravljene prevzeti madžarske vlake.
Budimpešta, 5. julija, g. V poučenih krogih prevladuje mnenje, da bo za danes zvečer napovedani ponovni obisk češkoslovaškega poslanika pri zunanjem ministru dr. Walku pomenil pričetek ureditve incidenta v Hidas-Nemetiju. Glasom komunikeja včerajšnje seje češkoslovaškega ministrskega sveta se je ugotovilo, da Češkoslovaška ne ugovarja aretaciji Peche, temveč samo dejstvu, da so madžarske oblasti to aretacijo prikrivale. Z madžarske strani se naglaša, da je bilo prikrivanje aretacije zaradi značaja stvari potrebno, ker je bilo treba uvesti dalekosežne policijske poizvedbe. V ostalem pa so tudi Madžari za to, da se zatvoritev
meje pri Hidas-Nemetiju, ki pomeni vsak dan veliko škodo, čimprej ukine.
Češkoslovaški poslanik Pailier je prejel od praške vlade telefonska navodila, naj se ponovno zglasi v zunanjem ministrstvu zaradi pojasnil o ukrepih, ki so jih izvedle madžarske oblasti v. zvezi z incidentom v Hidas-Nemetiju. Češkoslovaška vlada želi odgovora posebno na onih mestih, ki so bila v zadnjem odgovoru zunanjega ministra nezadostna. Obisk poslanika pri zunanjem ministru je bil napovedan za po! 19. uro. V krogih madžarskega zunanjega ministrstva se zatrjuje, da bo zunanji minister Walko podal samo pojasnilo o načinu aretacije železniškega uradnika Peche ter tako samo dopolnil svoj prvi odgovor, ki ga je podal na prvo vprašanje češkoslovaškega poslanika. Pri tem bo povdarjal, da je bila aretacija Peche upravičena, ker je bil ujet in flagranti in občeval z ljudmi, ki so mu redno donašali podatke vojaškega značaja. Dalje bo ugotovil, da aretacije Peche nikakor ni smatrati kot retorzijo zaradi aretacii madžarskih državljanov na Češkoslovaškem.
Burno reparacijsko zborovanje v Nemčiji
Nacijonalistični dijaki, nezadovoljni s predavanjem, so metali smrdljive bombe na govorniški oder
Gottlngen, 5. jnlija s. Tu je priredil na povabilo demokratskega kluba g5ttingen-skih visokošolcev nemški demokratski poslanec in glavni urednik lista »Vossische Zeitung«, Georg Bernhardt predavanje o reparacijskem vprašanju in posledicah podpisa pariškega reparacijskega sporazuma. Bernhardt, ki je znan kot eden najboljših nemških novinarjev in strokovnjakov za reparacijsko vprašanje, je v svojem govoru zastopal stališče, da je bil podpis Voungo-ve pogodbe edini izhod iz položaja, v katerega je zašla Nemčija po podpisu Dawe-sove pogodbe in najboljše sredstvo za nadaljevanje razgovorov s Francijo v svrho poznejšega novega olajšanja reparacijskih
e •-iseF-mn c
bremen.	5 w""""
Njegova izvajanja, ▼ katerih je nastopi! tudi za miren sporazum s Francijo, pa so navzoče narodno-socijalistične dijake tako razburila, da so pričeli kričati in žvižgati ter poskušati preprečiti nadaljevanje govora. Nekateri so pričeli metati tudi smrdljive bombe in polivati amonijak po dvorani. Končno se je razgrajačem posrečilo celo prerezati električni kabe! in vreči na govorniški oder petardo, ki je počila in povzročila veliko razburjenje v celi dvorani. Na pomoč poklicani policiji se je po daljšem prerivanju posrečilo iztisniti razgrajače iz dvorane in vzpostaviti red, nakar se je predavanje nadaljevalo.
Velika korupcijska afera v Nemčiji
Pri dobavah materijala za vojsko je bila država osleparjena za
65 milijonov dinarjev
Berlin, 5. julija d. Berlinsko časopisje obširno razpravlja o novi korupcijski aferi v nemškem ministrstvu za narodno obrambo, ki je zaslovelo po svojih gospodarskih korupcijskih akcijah že v znanem procesu kapetana Lomana, kjer je izgubila nemška država nad 60 milijonov mark. Nova korupcijska afera je nastala s prevzemom 50.000 konjeniških in artiljerijskin sedel, ki so bila tako slabo izdelana, da bi jih morala komsija za prevzem odkloniti od prvega do zadnjega. Komisija, ki ji je načeloval neki dr. Otto in orožni nadmoister Kasten pa je prevzela vsa ta sedla in odobrila izplačilo 5 milijonov mark. Berlinsko časopisje očita brambnemn ministrstvu, da je vedelo za to nepravilno kupčijo in molče pristalo na tako sleparjenje države. Ministrstvo doslej še ni demantirafo teh ob-dolžitev m je samo neki njegov zastopnik v parlamentu podal izjavo na interpelacijo socijaKstičnih poslancev. Izjava pa je bila tako sestavljena, da ni prinesla nobene jasnosti v tej zadevi.
Kakor poroča »8 Uhr Abendblatt«, je vlo-m neki delavec, ki je javil vse te nepra-
vilnosti berlinskim listom pri državnem pravdništvu ovadbo, v kateri obtožuje člana komisije za prevzem omenjenih sedel dr. Otta in orožnega nadmoistra Kastna vohunstva.
Pozno izmirjenje med Nemci in Maori
Berlin, 5. julija, s. »Vossische Zeitung« poroča iz Londona, da so z obiskom nem* ške križarke »Emden« v novi Zelandiji končnoveljavno pokopane sovražnosti med plemenom Maorov in Nemčijo. Poveljnik križarke je prejel zaboj z vojno zastavo Maorov, ki kaže kako vojščak Maorov ubi* ja nemškega vojaka. Poveljnik je bil na* prošen. naj zaboj zaklene, nakar so Maori zaklenili zaboj še s svojim ključem, ki so ga odnesli v cerkev. Poveljnik je izjavil, da bo izročil kliuc zaboja državnemu predi sedniku Hindenburgu.
Ostavka portugalske vlade
Lizbona, 5. julija s. Vteda ie o-d-stopila. Predsednik Cannoaa ie osta-vko sprejel.
/ Človek in državnik
Marsikaj se bo pisalo o Gregorju Žerjavu, njegovo simpatično pojavo bodo pred nami oživila peresa mnogih njegovih prijateljev in znancev, ki jih je imel dosti. Niti najmanjša podrob* nost ne bo ostala nezabeležena, a to ie tudi potrebno, kajti Gregor Žerjav spada v vrsto najmarkantnejših oseb« nosti, kolikor jih je zabeležila naša zgodovina v dobi osvoboditve in gra« ditve današnje naše države. In šele ko bo to storjeno, se bo videla in čutila njegova prava veličina, spoznali bomo moč njegovega duha, ki je bil neumo« ren v iskanju najboljšega. Jasno se bo pokazala velika praznina, ki je nastala z njegovim odhodom iz naše srede: Ako ne Gregor Žerjav, kdo naj tedaj bo tisti, ki bo s svojim vedrim optimiz« mom, svojim ogromnim znanjem in dobro voljo vplival na najugodnejše re* ževanje onih vprašanj, ki že dolgo časa čakajo svoje rešitve? Dolga in čudna 6o pota Gospodova, njegove volje ne spoznamo. Toda — ali nas je moral Gregor Žerjav zapustiti ravno sedaj, ko je bila njegova osebnost nad vse potrebna in ko je potrebno konstruk« tivno delo, za katero je bil ustvar* jen? So trenutki, ko se človeška natura mora razburiti pod emocijo prave ža* losti, a smrt Gregorja Žerjava je ena takih za vse one, ki so imeli priliko, da
jga spoznajo, in sodelujejo z njim. *
Bilo je 1. 1924. Dr. Žerjav je bil mi* Bister za šume in rudnike v kabinetu Nacijonalnega bloka in me je pozval k sebi, da izda neki komunike. Hitro sem šel v kabinet, saj je Žerjav vedno bil privlačen za vsakega novinarja. Od njega se je lahko vedno doznalo več kakor od drugih ministrov, njegovih kabinetskih tovarišev. Razen tega pa so neslužbeni razgovori, ki so sledili službenim in v katerih se je pomudil samo z onimi, ki jih je ocenil in s ka» terimi je bil drtevno v najožjem kons taktu, bili še posebno privlačni.
Ko sva opravila svoje in sem se po kratkem razgovoru pričel odpravljati*, se je na vratih kabineta pojavil hudo prizadet vojni invalid, ki ga je sprem« Ijala neka starejša seljanka, vodeč ga pod roko. Invalid je bil brez ene noge, razen tega mu je manjkalo tudi desno oko, čigar vdolbino je prekrival črn ovoj. Oblečen je bil uprav beraško. Glavni in menda edini del obleke je tvorila raztrgana vojaška suknja, črna od madežev in oguljenosti.
Gregor Žerjav je naglo vstal s svo* jega fotelja in se je podal k invalidu r. brzino, ki nikakor ni bila v skladu z njegovim lahkim zdravjem. Pomagal .ie ženi, da sta invalida posadila v neki fotelj, in istočasno vprašal:
—	Vidosav, ali si ti?
—	Ja sam, gospodin minister! je od* govoril invalid, očitno zadovoljen, da jga je minister spoznal. — Prišel sem k vam kakor k Bogu. Bog in vi!
Pokojnemu Žerjavu je zdaj bilo jas* ro, da je ta nesrečnež prišel k njemu v skrajni potrebi. Potrpežljivo ga je pričel izpraševati in je moral na svoje nemalo zanrepaščenie ugotoviti, da ta težki invalid, ta bivši človek, od čigar ljudskega obličja je ostal samo skažen skelet, še po tolikih letih ne prejema od države niti najmanjše pomoči, ki mu pripada po zakonu. Invalidsko vprašanje se je pretresalo tudi v času, ko je dr. Žerjav bil minister za soci* jalno politiko, od koder je tudi dati* ralo njegovo prvo znanje z invalidom. In dasi sta od tega časa minili več ka« kor dve leti, minister Žerjav ni pozabil invalida in še manj njegovo pravično stvar. Takoj je pozval k sebi svojega tainika in mu naročil, da preskrbi te« lefonsko zvezo z nekim načelnikom ministrstva za socialno politiko. Raz« govor je bil kratek, a prizor za bogove.
Mirni doktor Žerjav, iz čigar ust ni« kdar nihče ni mogel čuti kake hude besede, je tokrat grmel z neodoljivo grajo in strogostjo upravičenega srda. Sam Bog vedi po kako dolgem času se je invalidov obraz zopet razlezel v nasmeh, v nasmeh zadovoljstva, da je vendar našel nekoga, ki ga bo zaščitil in mu pomagal.
V spremstvu nekega uradnika dr. Žeriavovega ministrstva je odšel inva« Jid Vidosav v ministrstvo za socijalno politiko in njegova zadeva je bila v njegov prid rešena še tisti dan. Prejel je tudi akt. da se mu izplača vsa raz« lika v invalidnini, ki je ni prejel toliko let. Ko je Vidosav odšel, se je dr. Žer« jav vsedel za mizo in si zakril lice z rokama. Hudo mu je bilo pri srcu — taki prizori so ga vedno potrli. Pristo« pi! sem k njemu, da se poslovim in ho« tel sem se mu tudi s svoje strani za« hvaliti za dobro delo.
—	Dragi moj, mar ni to težko, ako človek na tako odgovornem mestu vidi tako strašno bedo, in ako vč, da je njen poglavitni vzrok kaotična držav« na administracija, ki jo upravljamo mi? Ta invalid je dal za državo vse, a državna administracija ga nagrajuie z ravnanjem, ki ga tira v propast. Kdaj bomo vse to popravili in spravili v red?...
In dr. Žerjav se je ponovno zaril v grmado aktov, sil j en k temu z neko notranjo silo, ki se napreza, da s svojo močjo uniči ta prokleti kaos.
A invalid Vidosav? Odšel je iz Beo« grada zadovoljen, blagoslavljajoč člo« veka, ki mu je omogočil, da je dosegel svoje pravice. Ako je živ in ako že
pred svojim »ministerom« ni našel pri« stanišča v večnosti, se bo ob vesti o smrti dr. Gregorja Žerjava orosilo nje* govo edino oko in prižgal bo v cerkvi svečo v znak poslednje hvaležnosti. Nihče ne bo tega videl in vedel: ve« dela bosta samo onadva in v tem tre« nutku jih bo ponovno združila večna zapoved:
—	Ljubi svojega bližnjega, kakor sa= mega sebe!
On velikega števila naših bivših po« litičnih mož se ie dr. Gregor Žerjav razlikoval po tem, da ni maral fraze. Nikdar je ni uporabljal, v frazi zase ni našel koristi. Poslušali smo ga v brez* končnih debatah, ki so trajale po cele dni. Tudi v njih ni podlegel. Njegovi govori so bili stvarni in dokumentira« ni, uprav strokovnjaški in znanstveni. Manj aktiven v plenumu je bil izredno delaven v poslovanju parlamentarnih odborov, ki si jih sploh ni bilo mogoče predstavljati brez njegove kritike. In tedaj se je redno dogajal čudež: dr. Žerjavu je uspelo, da navzlic svojemu opozicijskemu stališču izpremeni osnut* ke vlade tako, kakor je on hotel, da jih izpremeni često v samem njihovem, bi* stvu. Večina je morala osvajati nje* gove predloge, ker argumentacija, ki jo je podajal dr. Žerjav, ni trpela ni« kakršnih dodatkov. Zaradi slabosti srca in pljuč je govoril počasi in sede. Vsi so ga hoteli čuti in čim se je priglasil za besedo, so se približali in zasedli najbližje klopi. V kritiki je bi! neus« miljen, a prekinil jo je, čim mu je bilo jasno, da je popolnoma pojasnil stvar, o kateri je razpravljal.
V dolgih klubskih sestankih, ki so mi še danes eden najprijetnejših spo* minov nanj, za časa počitnic, ki jfh je zaradi zdravljenja prebil v Beogradu, je dr. Gregor Žerjav znal biti zelo od* krit, prisrčen in neposreden. Tedaj smo se razgovarjali o vsem in često so ti naši razgovori trajali prav dolgo. Preteklost se mu je zdela kakor muče« ništvo, a bodočnost slavna, samo če se združijo vsi napori. Ko sem mu nekoč, spremljajoč ga po stopnicah (kar je že takrat zanj bil velik napor), pripomnil, da se mora čuvati in naj se ne trudi z vsakodnevnim prihajanjem v klub, se je bridko nasmehnil:
—	Vi mislite, da jaz nimam več mo* či? Dajte mi prostor, da se postavim nanj, pa bom prevrnil ves svet!... je dejal z aluzijo na znani Arhimedov vzklik. Zares, tudi takrat je, kakor vedno, izrekel resnico: njegova neip* črpna energija in njegova nezlomljiva volja sta ga vzdrževali do poslednjega časa. Telo je bilo trudno, a duh je bil svež, oni močni duh, ki je napredni Sloveniji in veliki Jugoslaviji utisnil svoj posebni pečat.
Beograd, 3. julija 1929.
Čedomir Mitrlnovič.
Mesto venca na krsto dr. Gregorja Žerjava je daroval g. Adolf Ribnikar 1000 Din dijaški kuhinji »Domovini« v Ljubljani.
Seja ljubljanskega magistralnega gremija
Ljubljana, 5. julija.
Na danaŠDji seji magistratnega gremija je bila odklonjena prošnja Fr. L. za krajevno pravico na Dunajski cesti. Izidana so bila naslednja stavbna dovoljenja:
Zupan Mira, gradnja hiše ob Dunajski cesti; Lazar Metka, gradnja hiše ob Rimski cesti; Javornik Ivan, prizidek gospodarskega poslopja, Domobranska cesta 7; Kosmač Franc, prezidava hiše, Jeranova ulica 5; Ko-laf I., mag. ph., povišanje dimnika, Zibsr-tova ulica 156; Čekada Andrej, adaptacija hiše na Sv. Petra nasipu 15; Bahovec Josip, adaptacija podstrešja, Sv. Jakoba trg 7; Pirš Josip, gradnja hiše, Dunajska c.; Rajner Alojzij, gradnja hiše, Kobaridska ul.; Kos Drago, gradnja hiše, Levstikova ulica; Mi-helčič Ivan, adaptacija in prizidek, Borštnikov trg 1; Toni Josip, prizidek gospodarskega poslopja, Poljanska cesta 36; Kump Bogdan, vzidava dveh oken v II. nadstropju, Ključavničarska ulica 2; Nečimer Martin, postavitev barake v jami Ft. Perko v Spodnji Šiški; Hribernik Ivan, zidanje pro-vizorične lesene hiše, Staretova ulica; Glavič Jerica, zidanje ograje, Celovška cesta 85; Radošček Franc, gradnja enonadstrop-ne hiše, Dunajska cesta; Masle Gregor, kanalizacija, Rožna ulica; Poč kaj Franc, kanalizacija, Celovška cesta 72; Praprotnik Franc, gradnja stanovanjske hiše, Alešev-čeva ulica; Hafner Mate, kanalizacija, Stre-liška ulica 29; Furlan Alojzij, gradnja hiše, Mariborska cesta; Lešnjak Matija in Antonija, adaptacija hiše, Linhartova ulica; Hro-vatič Alojzij, gradnja hiše za Bežigradom; Kremžar Alojzij in Ivan, gradnja hiše, Pod-junska ulica; prof. Devetak, gradnja eno-nadstropne hiše.
Uporabna dovoljenja so bila izdana tsm-le prosilcem:
Rozman Angela- uporaba hiše, Dunajska cesta; Zupančič Franc, uporaba hiše, Kette-Mumova cesta 6; Svečama J. Kopač, uporaba dimnika, lope in kotlarne, Celovška cesta 32; Šuštar Franc, uporaba podstrešja, Dolenjska cesta 12; dr. Jemčeva Lilly, uporaba hiše, Groharjeva nlica; Bratnž Ivan, uporaba hiše in garaže, Nunska ulica.
Zatem se je razpravljalo o delni regulaciji Dvornega trga. Hišni lastniki na Dvornem trgu so pripravljeni napraviti hodnik po načrtu gradbenega urada na lastne stroške. Mestna občina bo prispevala le robnike. Gremij je pristal na to delno ureditev trga, ki pa ne* bo ovirala izvršitve Plečnikovega načrta o splošni regulaciji Dvornega trga.
Posestnikoma Grttnfeldu in Ivani Miklič se je dovolila postavitev ograje ob Masa-rykovi cesti. V to svrho jima mestna občina odstopi potrebno količino gramoza, ki se jo pridobi s poglobitvijo ceste. Seja je bila zaključena ob 18. uri.
Nadaljevanje kongresa gledaliških igralcev
Ustanovitev pokojninskega fonda — Proti nkinjenjn samostojnih oper — Lepi uspehi ljubljanskih pevcev in igralcev
Beograd, 5. julija p. Včeraj, tretji dan kongresa udruženja glumaca — se je vršil
Opoldne se je vršil pri Kolarcu skupen obed, ki se ga je udeležil tudi prosvetni
poleg zborovanja in uspelih gledaliških i .ninister Boža Maksimovič ter se v dalj-
predstav še posebno dobro uspeli umetniški večer na vrtu pri Kolarcu. Prav velik uspeh so imeli ljubljanski solisti Spanova, Marčec in Grba. Izredno priznanje pa je žel moški zbor ljubljanske opere s solistom g. Betettom. Danes dopoldne so se vršile anketne seje finančnega odseka, v katerem so odlično zastopani slovenski igralci Posebna deputacija je posetila prosvetnega ministra, ki je obljubil, da bo skušal ugodno rešiti vse zahteve kongresa.
Plenum kongresa je danes nadaljeval svoie delo. Pred pričetkom razprave je bila prečitana zahvala kralja za pozdravno brzojavko in čestitke povodom rojstva tretjega princa. Pozdrave so poslali poljski, nemški in madžarski gledališki igralci ter razni odlični predstavniki našega gledališkega in umetniškega sveta, med drugimi tudi intendant ljubljanskega gledališča O. Zupančič in direktor ljubljanske drame Pavel Golia.
V nadaljnjem poteku razprave je bilo sprejeto poročilo predsednika centralnega pokojninskega fonda, ki je orisal veliko in težko delo na oživotvorjenju te najaktualnejše ustanove gledaliških igralcev. Izrazil je upanje, da bo pokojninski fond naših igralcev v šestih mesecih na.ijačja ustanova te vrste ne samo pri nas, marveč v vsej Srednji Evropi.
šem govoru zahvalil za požrtvovalno delo kongresa in gledaliških igralcev v splošnem pri širjenju kulturnih vrednot in duhovnega zedinjenja našega naroda.
Na popoldanskem zborovanju se je vršila na pobudo podpredsednika g. Drenov-ca razprava o načrtu glede ukinitve obstoječih državnih oper in o osnovanju ene same potujoče opere. Splošno se je izrazilo mnenje, da bi taka potujoča opera stala mnogo več, kakor pa bi prinašala materi-jalnih in moralnih koristi. G. Drenovec je v svojem govoru naglašal, da je ljubljanska opera duševna in kulturna potreba vseh Slovencev in bi Jo bilo treba ohraniti iz kulturnih in nacijonalnih razlogov tudi tedaj, če bi bila res samo luksuz. Njegovemu naziranju so se pridružili tudi delegatje iz Zagreba in Beograda.
Zvečer so se vršile po programu določene predstave in sicer so dali Ljubljančani »Trmoglavko«. Zagrebčani pa »VVeckend«. Posebnost tvorijo nastopi gledaliških umetnikov v beograjskem radiju, pri čemer odlično sodelujejo tudi slovenski umetniki. Včeraj se je vršila prva taka prireditev, pri kateri so med drugimi sodelovali Nuša Špa-nova. Špelca Ramšakova, Marčec in operni dirigent Balatka. Navzoč je bil tudi slovenski komponist Marij Kogoj.
Predlogi meščanskošolskih učiteljev
Resolucija pančevskega kongresa učiteljev meščanskih šol
Pančevo, 5. julija, p. Danes je bil tukaj otvorjen kongres učiteljev meščanskih šol. Udeležujejo se ga delegatje iz vse države. Po uvodnem govoru predsednika je bila med velikimi ovacijami sprejeta pozdravna brzojavka kralju in ministru prosvete Boži Maksimoviču, ki ga zastopa na kongresu načelnik Gjorgjevič. Udeležence kongresa je pozdravil tudi pančevski župan Mihajlo-vič, za profesorsko udruženje pa univerzitetni profesor dr. Selič. Po celodnevni razpravi je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje naslednje predloge meščanskošolskega učiteljstva:
1.)	V višjo pedagoško šolo naj se sprejemajo samo učitelji s položenim definitiv-nim učiteljskim izpitom. Za predavanja posameznih strokovnih predmetov naj se določijo izključno strokovnjaki.
2.)	Oblastni šolski nadzorniki in referenti naj ee postavljajo za*olj iz vrst kvalificiranih nadzornikov meščanskih šol.
3.)	V ministrstvu prosvete naj se za se-
stavo uredb, tičočih se meščanskega šolstva, sestavi komisija, v kateri bodo imeli meščanskošolski učitelji primerno zastopstvo. V ministrstvu naj se osnuje za meščanske šole poseben odsek s strokovnim osobjem.
4.)	Za upravnike trgovskih in obrtno-nadaljevalnih šol naj se imenujejo v prvi vrsti meščanskošolski učitelji.
5.)	Čim prej naj se sestavi ob sodelovanju meščanskošolskega učiteljstva načrt zakona o meščanskih šolah.
6.)	Absolventi meščanskih šol naj se v srednje in njim sorodne strokovne šole sprejemajo brez sprejemnega izpita.
7.)	Učiteljem meščanskih šol. ki so dovršili višjo pedagoško šolo, naj se triletna študijska doba na višji pedagoški šoli vračuna v službena leta za dosego pokojnine.
Resolucije z utemeljitvijo bodo izročene po posebui deputaciji na merodajnem mestu.
Velika nesreča na Dunavu pri Beogradu
Potopi se je mal parnik, k! je peljal kopalce preko Dunava v - Utemeljeno je upanje, da nesreča ni zahtevala
Beograd
Beograd, 5. te'"Ja r. Snoči okoli 8. se je pripetila n?, Savi nesreča,*ki je morda zsliitevaia tudi človeške žrtive. Mala ladja »Lim«, ki prevaža kopnite iz Beograda na savsiko kopališče, je krenila izpred kopališča »Krta« prenaipofoijie-na, ker je bilo
ris njej nciU' 120 potnikov. Istočasno je krenil preko Save tudi čoln na vesla, v katerem sta bila dva gimnazijca s tremi dekleti. Ker je obstojala nevarnost, da bi ladija, ki se je prav takrat obračala, udarila s krmilom v čoln in ga prevrnila, je ena izmed deklic na ladji, ki je spoznala v čolnu svojo sestro, pričela v strahu kričati. Kapitan parnika, ki je mislil, da se je kaj pripetijo, je nenadoma okrenil ladjo na levo. Pri tem je pa mik udaril z vso silo v neki potopljeni bager in se hipoma nagnil na sitran.
Med občinstvom je nastala panika in vsi so pohiteli na nasprotno stran parnika, tako da je ladjica izgubila ravnovesje in se v par sekundah napolnila z vodo. Mnogi so sami poskakali v vodo,
smrtnih žrtev
v gnjefi pa so bili potisnjeni v vodo tudi mnogi neplavači in otroci, ki so se pričeli potapljati. Na kričanje in klice na pomoč je priplul k parniku čoln, ki se je nahajal v bližini. V čolnu je bilo že okoli 20 oseb, ko je nenadoma skočil na njegov rilec neki velik in težak seljak ter ga prevrnil. Vsi, ki so bili v čolnu, so popadali v vodo in se pričeli potapljati.
V trenutku, ko se je parnik pričel potapljati, se je pred kopališčem »Bledom« nahajal brod, ki je vozil z beograjske na zemunsko stran neki avtomobil. Prihitel je na pomoč. Oni, ki so do konca ostali na parniku, so poskakali sedaj na brod, čegar moštvo je reševalo tudi ljudi iz vode. Na »Limu« sta ostala le kapetan in strojnik, dokler se ni ves potopil do dimnika. Potem sta se tudi ona rešila na brod. Ker do danes opoldne ni bil javljen noben pogrešanec, obstoja utemeljeno upanje, da nesreča ni zahtevala smrtnih žrtev. Pač pa je bilo več ljudi ranjenih.
Pred razpustom Sobranja
Beograd, 5. julija, p. Kakor poročajo iz Sofije, je ministrski predsednik Ljap-čev danes izposloval odgoditev Sobranja do konca oktobra. Oktobra bo Sobranje bržkone razpuščeno in nato razpisane nove volitve, pri katerih upa Ljapčev na zmago, ki bi mu zasigurala absolutno večino, tako da bi mogel v celoti izvršiti svoj program, ne oziraje se na svoje nasprotnike.
Izid nizozemskih volitev
Haag, 5. julija, s. Vlada je danes obja« vila končr.oveljavni izid volitev v zbornico. Sestava druge zbornice se skoraj ne bo spremenila, ker so vse stranke ohranile svo« je mandate. Katoličani so ohranili svojih 30, socijalisti pa svojih 24 mandatov. V osta« Jem so protirevolucijonarni kalvinisti izgu« bili en mandat in obdržali 12 mandatov, katoliška zgodovinska stranka je ohranila 11 mandatov, liberalci en mandat in bodo šteli osem mandatov, demokratje bodo ohranili svojih 7 mandatov, ekstremni kal* vinisti pridobili em mandat in bodo šteli tri mandate, komunisti pridobili en mandat in bodo šteli 2 sedeža, dočim bodo refor« mistična državna stranka, stranka srednje« ' i sloja in kmetska zveza prišle v zborni* co s po enim mandatom.
Politična konferenca vlad
Pariš, 5. julija, g. Belgijski poslanec v Parizu je imel danes razgovor z Briandom o konferenci vlad. Do sedaj Francija še ni prejela angleškega odgovora na 6vojo noto z dne 28. junija.
Največje nemško letalo
Begin, 5. Julija g. 12-unotorno orjaško letalo Dornierovih tovaren »Dox« bo v kratkem dograjeno. Orjaško letalo bo imelo 6000 koarjislkah sil in bo lahko r a živilo hitrost <to 200 kim na aro. Na kircvn letala bo lahko udobno potovalo 100 potnikov. Poskusni poleti se bodo vršili nad Bo-denskim Jezerom. Javnosti bo orjaško letalo prvič predstavljeno na kmdooskeat aerodromu.
Nesreča filmske igralke Esterhazyeve
Šoprort}, 5. julija, g Na deželni cesti zti* naj mesta je zavozil avtomobil, ki ga je vodila 23letna kneginja Bernardette Ester* hazy na kup kamenja in se prevrnil. Vsi potniki so v velikem loku zleteli na ce* sto. Najtežje poškodbe je dobila znana filmska igralka Alice Esterhazv, ki ima tri« krat prelomljeno roko, tako da ji jo bodo najbrže odrezali. Razen tega je nevarno ra* njena na desnem li-cu. Kneginja Bernardet* te Esterhazv je samo lahko ranjena, dočim sta družabnica in šofer odnesla razmeroma lahke poškodbe. Kneginja Esterhazy je bi« la še malo izkušena vozačica.
150.000 ha gozda pogorelo
Sati Francisco, 5. juBja s. Mesto M'ffiwaJey, ta je pred dnevi nrnogjo trpelo zaradi velikega požara, je bilo včeraj ponovno ogroženo od osma. VineK so se veliki deli okoliškega gozda. Le z največjo težavo se je posrečilo rešiti še nepo-goreli del mesta. Piožar je uničil v zadnjih dneh 150.000 ha gozda.
Nevihta nad Prago
Praga. 5. jiafiša s. Pb včerajšnji siSrci vroSnv, M je dosegla 4-5 stopinj, ie izbruhnila živeče r nad mestom težka nevihta, kii je povzročita znatno škodo. Posebno mtnojjo so trpeli nasadi po mwin. Vihar je izruval nešteto dreves in pobil nešteto šip. Tud-i r Jabkmon ie vihar ornistošii nasade in povzroči? veliko škodV>.
Kobilice pustošijo madžarska polja
Bwflmpe$ta, 5. Jtrliiia s. Listi pojmčaflo, da so (*> včeroii&nijem viJrarjn nastopile velike množice koMic. Raze« v Bud:nrpešti so apaz^K ogromne roje kobilic tmda v PečnJiu, kjer so napravile ogromno škodo po po4jii'h.
Velik požar na Madžarskem
Budimpešta, 5. julija s. V občini Bfik, v okrajni Oldenburg. je izbruhnil danes opolnoči požar, ki je vipepelil ?5 stanovanjskih in 86 gospodarskih poslopij- Zgorele so toda tri osebe.
Kralj odpotuje za par dni v Dalmacijo
Bled, 5. julija, Jutri zjutraj odpotuje kralj z avtomobilom v bližino Splita, da poišče in pregleda dvorec za letovanje svojih princev. Po njegovem povratku na Bled se bo vršil krst novorojenega kraljeviča.
Knez Pavle na Bledu
Bled, 5. julija. Danes se je pripeljal ir
Bohinja knez Pavle s kneginjo Olgo, ki sta takoj nato odšla v dvorec Suvobor. V ostalem ni na dvoru ničesar novega. Kralj se je danes peljal sam v avtomobilu na sprehod v okolico Bleda.
Priprave za konkordatska pogajanja
Zagreb, 5. julija, r. Minister pravde dr. Srskič je pozval profesorja zagrebške univerze in bivšega načelnika ministrstva ver dr. Mihajia Lanoviča za prve dni avgusta v Beograd. Dr. Lano-viču je stavljeno v dolžnost, da zbere in uredi gradivo za delegacijo, ki bo nadaljevala pogajanja za sklenitev kon-kordata s Sv. stolico. Pogajanja se bodo pričela po končanih diplomatskih počitnicah. V poučenih krogih se nadejajo, da bo konkordat s Sv. stolico sklenjen že do jeseni.
Agrarna banka
Beograd, 5. julija p. Nocoj se je vršila v kabinetu ministra za poljedelstvo od 7. %o 9. konferenca, ki so se je udeležili ministri dr. Frangeš, dr. Švrljuga, dr. Mažura-nič, Nikola Uzunovič, guverner Narodne banke Bajloni in generalni ravnatelj Narodne banke dr. Novakovič. Na seji so razpravljali q organizaciji Privilegirane agrarne banke, ki bo v kratkem začela poslovati.
Spremembe v sodni službi
Beograd. 5. julija, p. Na predlog ministra pravde je kralj podpisal večji ukaz o pre* mestitvi, imenovanju in vpokojitvi sodnikov in sodnega osobja. V Sloveniji sta preme« ščena na lastno prošnjo okrajna sodnika dr. Karel Hinkel iz Mokronoga v Ribnico ra Franjo Dolšak iz Ribnice v Mokronog. Upo» kojen je upravnik jetnišnice okrožnega so« dišča v Celju Ivan M ožin a. (Zaradi slab« telfonske zveze ne moremo jamčiti za toč# nost imen. Op. ur.)
Špijonažna razprava pred državnim sodiščem
Beograd, 5. julija p. Dne 15. t m. se bo vršila pred državnim sodiščem razprava proti Franju Šojanu iz Starega grada, Petru Miljenoviču iz Splita in F. La Macchijn iz Zadra, ki so obtoženi špijonaže v korist neke sosednje države. Vsi trije so obtoženi po zakonu o zaščiti države. Špijonažo so vršili že od leta 1926.
Sestri vlomilki
Zagreb, 5. julija, n. Te dni ie policija prišla na sled dvema sestrama Frančiški rn Katarini Brukner, ki sta izvršili v Zagrebu mnogoštevilne vlome. Večino vlomov je izvedla mlajša Frančiška, dočim je bila Ka« tarina običajno na straži ter je pomagala prodajati ukradeno blago. Sodi se, da sta . ti dve sestri izvršili okoli 30 vlomov in tat« vin. Frančiška je s ponarejenimi ključi od« pirala stanovanja ter pobrala vse, kar ji je prišlo pod roke. Na policiji je danes po« poldne priznala večino vlomov, katerih je bila obdolžena, vendar pa policija nadalju« je preiskavo, če nista mords obe sestri za« krivili še kake druge delikte.
Povratek ministrskega predsednika
Beograd. 5. julija, p. Davi se je vrnil «
svojega nenapovedanega inšpekcijskega potovanja v osiješki oblasti ministrski predsednik general Pera Živkovič. Istočasno se je vrnil z Bleda tudi prosvetni minister Boža Maksimovič, ki je poročal kralju o svojih resornih zadevah in predložil v podpis več ukazov, nanašajočih se na priprave za prihodnje šolsko leto.
Promet Poštne hranilnice z Rumunijo
Beograd, 5. julija p. Poštna hranilnica fe otvorila s 1. julijem promet z Rumunijo in vrši odslej tudi v Rumuniji vse vrste izplačil pod istimi pogoji, ki veljajo za druge države, s katerimi ima promet
Priprave za obsežen ukaz o premestitvah osnovnošolskih učiteljev
Beograd, 5. julija, r. Ministrstvo prosvete zbira podatke o premestitvi in napredovanju učiteljev. Vsi oblastni prosvetni inšpektorji so bili pozvani, da dostavijo ministrstvu prosvete V6e potrebno gradivo 6 predlogi vred. Ukaz o premestitvah in napredovanju ljudskošolskih učiteljev bo podpisan v kratkem.
Številne žrtve proslav ameriške neodvisnosti
Newyork, 5. julija, s. Letošnja proslava ameriške neodvisnosti je zahtevala skupno 159 človeških žrtev. Sedem ljudi je bilo ubitih pri eksplozijah ob priliki polnenja možnarjev in topičev, 71 oseb je podleglo opekliram, 70 je našlo smrt pri avtomobil« skih nezgodah, 11 oseb pa je bilo tako po« škodovanih v gnječah na trgih, da so umr» le zavoljo notranjih poškodb.
Zopet pogrešani prekooceanski letalci
CMcago, 5. g. 2e 24 ur ni o letajo »Unde
Bowler«, ki leti i z Chicaga v Berlin, nobenega poročila. Od včeraj ni mogla nobena brezžična postaja dobiti zveze z letatom. Polagoma so 39 pričeli bati za usodo letalcev.
Silen orkan na Bavarskem
Monakovo, 5. jnlšja s. Silen orkan, ki )e dirtal
včeraj na Gorenjem Bavarskem in v okoKcd Radenskega jezera, je povzročal ogromno škodo. FVi dosedanjih vesteh je vihar zahteval tudi 12 olteveških žrtev, nad 50 oseb pa k bilo ranjenih. Velika je tndi materijelha škoda.
Naši
Proslava stoletnice šole na Planini pri Sevnici
Planina, 5. Julija
Na praznik sv. Petra in Pavla je obhajal naš okoliš važen praznik — stoletni jubilej ustanovitve planinske osnovne šole. Na ta važen jubilej se je šola pripravljala z vso Intenzivnostjo, zato je tudi sad dolgega truda bila nad vse pestra in sijajno izvedena akademija pri razvalinah starega gradu, katero so posetili domačini In zunanji gostje v rekordnem številu. V našem trgu še ni bilo tako uspele prireditve.
Nastopi dece so bili tako ljubki, da se je marsikateremu gledalcu orosilo oko. Igre so bile podane z veliko rutino. Nad vse je ugajal baletni prizor »Kresna noč«, ki je duševno delo domače učiteljice gdč. Ele Juršetove, ki ima sploh velike zasluge, da je prireditev dosegla tako visok moralni nivo. »Kresno noč« je uglasbila in naštudirala gdč. Zora Skalovnikova, tako da je bil skoraj tudi ves ostali program izključno duševni plod domačih učnih moči. Upravitelj šole je podal v jedrnatih besedah zgodovinski razvoj šole v prvem stoletju, iz katerega posnemamo, da sta bila najagilnej-ša učitelja pokojni Franc Pramsais in na Planini živeči upokojeni nadučitelj Fran Rauter, kJ je s svojo visoko izobrazbo in veliko srčno kulturo visoko povzdignil moralni, kulturni in ekonomski nivo našega ljudstva. Navzočemu zaslužnemu in od vseh čislanemu nadučitelju g. Rauterju se Je mladina poklonila v zahvalo za njegovo neumorno delovanje in mu izročila šopek belih rož, učitelj stvo in bivši učenci pa so mu zvečer priredili bakljado in mu zapeli pod-oknico, za kar se je globoko ganjen in s solzami v očeh presrčno zahvalil. Po izčrpnem programu je bila šolska mladina pogoščena z mrzlo zakusko in slaščicami, katere so darovali v veliki meri starši. Tudi sedanja šolska generacija si bo globoko vtisnila v spomin ta stoletni jubilej.
Ta proslava je po zaslugi učiteljstva va-len historični dokument in svetla točka v lokalni naši kroniki, za kar presrčna hvala in priznanje učiteljstvu, šoli pa želimo, da bi tudi v drugem stoletju vršila vzvišeno svojo kulturno misijo z uspehom in napredkom.
in ljudje
Sestanek starih prosvetnih pionirjev
Kratko Je že »Jutro« zabeležilo, da so v Četrtek v LJubljani proslavili 45-letnico učiteljske mature abiturijenti iz 1. 1884., zadnji, ki so položili maturo še v poslopju nekdanjega starega učiteljišča. Od 17 še živih se je slavja udeležilo njih 10. Trije bolehni so se opravičili, ostali pa živijo izven naše države.
Sestali so se tedaj naslednji: Luka Blejc, živeč v Trzinu, molčeč in zadovoljen mož. Nadalje Drago Cesnik, ki živi v Ljubljani, Pod Rožnikom; Janko Nepomuk Jeglič, ki istotako živi v Ljubljani in je mestni oče. J!dvard Jevnikar, ki živi v Kamniku in je bližnji sorodnik pokojnega pesnika Gestri-na; kljub svojim križem dovtipen in izredno zabaven mož; ob plebiscitu je služboval na Koroškem, odkoder je moral po nesrečnem izidu takoj bežati. Iz svojega službovanja ve povedati marsikatero bridko, pa tudi šaljivo prigodo. Naslednji je Franc Ju-vanec, po rodu Ljubljančan in tudi stalno živi v Ljubljani. Kljub svojim 64. letom je tudi on še vedno vesel in dovtipen. Služboval je nad 20 let na Vrhu ob Kolpi v Beli Krajini. Da na ljubljanskem sestanku čim bolj živahno obudi spomine, je prinesel s seboj tudi svoj stari »urlaubarski pos« in je v družbi razdrobil celo vrsto šaljivih dovtipov. Po umerjeni pokončni postavi je bilo v družbi posebno dobro opaziti Antona Levstika. Kako tudi ne bi bil zravnan, saj je še kot 50-letnik med vojno dosegel oficirski čin! Zato zna še zdaj imenitno salu-tirati ,pa ne več z bridko sabljo, temveč s svojo lepo palico. Vesel družabnik je še vedno tudi Aleksander Lunaček, ki živi v Št Rupertu na Dolenjskem, priznan šolnik in izboren sadjar. France Marolt, upokojen v Ljubljani, pa je Tesne narave, skromen v pogovoru, a še vedno neutruden delavec na šolskem področju. Josip Reich, imenovan Pepe, pa je velik kmet v Dolu pod Ljubljano. Po rodu je iz znane ljubljanske rodbine, a zdaj ima veliko posestvo. Je sicer bolj redkih besed, a vmes le razdrobi kakšno veselo. Poslednji (po abecedi) je Karel Završnik. ki živi sedaj v Kranju. Dolga leta Je služboval v Duplah pod Tržičem, kjer je velja! za izbornega čebelarja.
Ti častitljivi pionirji ljudske prosvete so se torej v četrtek sestali v Ljubljani. Ob pol 11. so prisostvovali zadušnici za umrle tovariše v frančiškanski cerkvi. Mašo je bral Jegličev sin, ki je v nedeljo imel pri-micijo.
H kosilu so se jubilanti zbrali v restavraciji pri »Novem svetu«, kjer so v prijetni družbi obujali spomine. Bilo bi zares vredno beležiti marsikatero trpko, pa tudi veselo izkušnjo iz učiteljskega službovanja v minulih desetletjih. Popoldne so se jubilanti podali na Bellevue, kjer se je razvila prijetna tovariška zabava. Tu jih je posetilo tudi več še starejših In mlajših tovarišev iz Ljubljane in tudi z dežele. Vladalo je zelo ugodno razpoloženje v pozni večer. Vsi, ki so odhajali z nočjo na svoje domove, so se poslavljali z zagotovilom, da se prihodnje leto zopet sestanejo. Dal Bog, da vsi še tako čili in zdravi, kakor tokrat!
Občni zbor Muzejskega društva
Ljubljana, 5. Julija Letošnji občni zbor Muzejskega društva včeraj popoldne v muzejskih prostorih je bil živahnejši kakor običajno in to glede udeležbe, kakor tudi glede razprav.
Otvoril ga je društveni predsednik višji vladni svetnik dr. Andrejka s pozdravom udeležencem in ugotovitvijo sklepčnosti. Omendai je živahno delovanje v preteklem društvenem letu. Med to delovanje spada tudi svečanost, prirejena v počastitev domačega zgodovinarja Valvazorja, ki mu je društvo vzidalo tudi spominsko ploščo na rojstni hiši. Ob tej proslavi je društvo izdalo posebno številko svojega glasnika. Predsednik se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k dostojni proslavi. Dotaknil se je tudi žalostnega poglavja preteklega leta, spominjajoč se osmih zaslužnih društvenih
članov, ki so legli k večnemu počitku. V počaščenje njihovega spomina so zborovalci vstali.
Ga. dr. Pivec-Stele Zora je podala tajniško poročilo, ki izkazuje tudi prirastek članstva od 348 na 360.
Prav povoljno je tudi blagajniško poročilo. V tekočem letu je bilo 70.000 Din dohodkov deloma iz članarine, v glavnem pa od podpor državnih institucij in nekaterih privatnikov, katerim je bila pri tej priliki ponovno izrečena najpresrčnejša zahvala. Stroškov je bilo 47.000 Din. Njih največji del je vezan s počastitvijo Valvazorja. Preglednika sta ugotovila, da Je bilo vse poslovanje v redu, nakar je bila izrečena blagajničarki ge. Piskernikovi poleg abso-lutorija še posebna zahvala.
Zatem se je javil dr. Rus, ki je ugotovil, da društvo premalo skrbi za pridobivanje članov. Posebno ugodno priliko je zamudilo ob priliki Valvazorjevega slavja. Prof. dr. Kuščar pa je prosil pojasnila, zakaj odbor tekočega leta ni sklical posebnega občnega zbora, kakor je bilo na zadnjem občnem zboru sklenjeno. Posebni občni zbor bi imel namreč nalogo, razpravljati o ustanovitvi posebnih društvenih sekcij, kar bi po mnenju govornika olajšalo delo odbora. Tudi pri glasilu naj bi se delo delilo. Predsednik je pojasnil, da je posebni občni zbor izostal zaradi obilnega dela. Končno se je sklenilo, da se posebni občni zbor skliče še tekom septembra.
Za volitev sta bili predloženi dve listi, in sicer lista dvornega preparatorja Viktorja Herforta In lista lekarnarja Mramor-ja. Sprejeta je bila druga in izvoljeni so bili v odbor: višji vladni svetnik dr. Andrejka, insp. dr. Bevk, primarij dr. Dolj-šak, prof. dr. Pavel Grošelj, prof. dr Je-senko, kustos dr. Fran Kos, prof. dr. Milko Kos, muzejski direktor dr. Mal, prof. dr. Sarja, prof. dr. Kuščar, dr. Ložar in docent dr. Seliškar. Revizorja sta ostala župnik Vrhovnik in notar Hafner.
Poseben predlog je bil stavljen samo eden in sicer od prof. dr. Kuščarja. Omenjal je nove ureditve svetovnih muzejev, katere naj bi posnemal tudi naš ljubljanski muzej in tako nudil več prilike za studijske svrhe. To vprašanje je postalo že važno z ustanovitvijo ljubljanske univerze. Potrebni pa bi bili za to tudi posebni studijski prostori.
Izkopavanja v Stobih
Gracko, ali kakor piše železniški vozni red »Gradsko«, je skromno mestece, ali po naših razmerah bolje rečeno borna vas ob solunski železnici med Velesotn in Gjev-gjelijo ob izlivu Črne reke v Vardar. Kot železniška postaja pa je ta kraj važen in ima tudi precej obsežen in čeden kolodvor. Saj je tu izhodna postaja za stransko železnico, ki krene po dolini Črne reke navkreber in veže glavno progo z Bitoljem, Okoli Gracka se razprostirajo obširna in rodovitna polja. Že v turških časih so posamezni učenjaki sodeči po napisnih kamenih, ki so se našli v okolici, iskali tukaj važno mesto Stobi in pred kakimi 3 leti so res naleteli na teh poljih na razvaline starodavnega mesta »Stobi«. To mesto je bilo v 4. stoletju pr. Kr. glavno mesto makedonske pokrajine Peonije, ki je segala od Belasice planine in od Kajmakčalana ter Ohridskega jezera na jugu do Šarplanine in do Osogovske planine pri Custendjilu na severu. V poznejših časih so ti kraji spadali k rimski provinci »Macedonia Secunda«, katere prefekt je imel svoj sedež v Stobih. Pri delitvi države je Macedonia II. seveda pripadla vzhodnjemu delu cesarstva.
Iz tega časa prilično datirajo razvaline in najdbe v njih. Vsa poročila o izkopavanju govore samo o sledovih poganske kulture, nikjer se pa ne omenja kaka najdenina iz krščanske dobe. Bodisi tudi, da se je tukaj moralo ohraniti še precej iz časov makedonskih kraljev, govori to vendar jasno za domnevo, da je bilo mesto — ali pa vsaj prefektova palača, katera je bila po izkopavanju v zgodnje-bizantinskih časih, ko še krščanstvo ni bilo pregloboko utrjsno, torej pri navalih Gotov, ne pa, kakor se Je do sedaj domnevalo, pri navalih Slovanov, ki so pridrli v te kraje 200 let pozneje. Misliti moramo tu na velikanski naval Visigo-tov (Zapadnih Gotov) v 1. 378., ko so v bitki pri Odrinu (Adrianopolis) pobili cesarja Valenta in vso njegovo vojsko, nakar so 4 leta neovirano plenili in pustošili po vsem Balkanu, dokler jih ni novi cesar Teodozij Veliki prisilil, da so se naselili v Meziji in Traciji ter oprijeli kmetijstva.
Naiprvo, kar se je pri izkopavanju našlo, je bil velik umeten jarin (basin), izložen z mozaikom. V tem umetnem bajarju — kakor bi običaino rekli — torej je ležalo nekaj mramornatih še precej dobro ohranjenih kipov, pač dokaz, da jih je ob priliki požara hotel kdo rešiti vročine in pogina. Okoli tega krasnega basina je bilo veliko dvorišče z marmornatimi stebreniki, ki ga moramo po legi smatrati za velik atrij v smislu stavbenega reda rimskih mestnih hiš, ali še bolje za peristil (peristylium).
Iz tega dvorišča vodi dolg hodnik ves okrašen z mozaiki in s slikami ter marmornimi inkrustacijami (to so tanke prevleke sten, odgovarjajoče našim tapetam) v tako zvano eksedro (privatni salon cesarskega namestnika). Tudi ta prostor je ves v mozaiku; ornamenti so geometrični, vmes pa vidimo raztegajoče se vinske trte. Za eksedro sledi obednica (cenacalum, tricli-nium), katere stene so okrašene z marmornatimi modrimi in belimi ploščami, kakor so naše kuhinje in kopalnice v bogatih hišah, opremljene z glinastimi pečnicami.
Za to sobo ležita dva prostora, ki imata četrto krajšo steno urejeno kot apsido. Manjši teh dveh prostorov se smatra za »domačo kapelo« (sacrarium), večji pa za veliko sprejemno dvorano. Če niso našli iz-kopavalci — česar poročila ne omenjajo — v manjšem prostoru res ostankov in sledov bogoslužja, potem Je pač obedve dvorani smatrati za prestolni dvorani, prva je služila za manjše reprezentacije, druga večja pa je bila namenjena za velike sprejeme in bržkone tudi zbore (conventus provinci-
Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne >Franc Josefove< grenči-ce urejeno prebavo. Špecijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da 6o z učinkom staro preizkušene »Franc Josefove« vode zadovoljni v vsakem oziru. r
Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
ales); v apsidah si moramo seveda misliti prestol cesarskega namestnika v provinciji, ki je vendar bil »imperator« (v napisih na balk. polotoku navadno grško (»autokrator«) v svojem območju, kakor je bil cesar sam »imperator« za vso državo. Po natančnem Konstantinovem ceremonijelu so stali seveda pri svečanostih v apsidi na levi in desni strani prestola provincijalni dostojanstveniki. V bizantinskih cerkvenih slikah nam je ohranjenih dosti takih prizorov.
Tudi ta velika sprejemna dvorana ima stene olepšane z modrimi in belimi marmornatimi ploščami, kakor obednica.
Med kipi, ki so se našli še precej dobro ohranjeni po dvoranah in zlasti v basinu sredi peristila, je treba imenovati predvsem podobe Bakha, Afrodite in Athene. Znamenit je tudi relief matere vseh bogov Cibele in ljubek relief, ki nam kaže nimfe plešoče s Panom okoli oltarja.
Posebno lep pa je »Igrajoči satir«, marmornat kip, ki je gotovo posnetek slike na makedonskem dvoru okoli 1. 330. pr. Kr. delujočega znamenitega slikarja Egipčana Antifila. To dejstvo govori tudi za domnevo, da je ta kip nastal davno pred propadom Stobov in prav na makedonskih tleh. Najdenine so, kar se jih je dalo prenesti, razstavljene v »Narodnem muzeju« v Beogradu, katerega upravnik je vodja izkopavanj pri Gradsku, gosp. univ. prof. Vlada Petkovič.
Najtežje Je ohraniti in prenesti mozaike, kakor nam to kažejo mozaiki v našem ljubljanskem muzeju (v južnem pritličnem hodniku). Upajmo, da se je že, ali da se bo tudi to posrečilo spretnemu strokovnjaku prof. dr. Petkoviču in njegovima pomočnikoma asistentu Milakoviču in arhitektu Ne-storoviču.
Izkopavanje se Je moralo letos zaradi različnih ovir že zgodaj zaključiti; nadaljevalo se bo pa prihodnjo spomlad. Pričakovati je, da bodo prišli na dan tudi ostali deli te izjemno dobro ohranjene zgodnje * bizantinske palače. Istotako pričakuje učeni svet z največjo napetostjo odkritje celotnega antičnega mesta; na to bo pa seveda treba potrpeti še par desetletij.
Prof. dr. Arnejc.
Zdravstveni dom v Tržiču
Danes Ufa - premajera! Popolnoma novo! Mladini neprimerno!
Skoro neopaženo je začel delovati trži* ški zdravstveni dom, ki ga vodi ga, dr. Tekla Pan-;etova. V pomoč ji je bolničar« ka gdč. Vovkova. Naša slika nam kaže po« slopje od severne strani, kjer je tudi glavni vhod. Zaenkrat je odprto otroško zdravi« lišče in zavetišče in so prizadete mamice z napravo silno zadovoljne. V doglednem času bodo delovali vsi oddelki, ki so v pravilniku našteti.
Kako beže v Beogradu in Srbiji izpod zakonskih jarmov
Veliko duhovno sodišče je zaključilo svoje zasedanje, ki je trajalo od 16. maja. Tekom zasedanja je rešilo 1529 zadev. Od teh odpade na same spore med zakonci 1502, na vse druge zadeve pa komaj 27 spisov. Duhovno sodišče pravoslavne cerkve rešuje na svojih zasedanjih tudi administrativne in gospodarske cerkvene zadeve ter prestopke duhovščine. Sodišče je izdalo sedaj pregled svojega zasedanja in .iz tega pregleda je točno razvidno, v katerem pravoslavnem cerkvenem okolišu je največ in v katerem najmanj srečnih zakoncev.
S številkami je dokazano, da so najtraj-nejši in potemtakem tudi najsrečnejši zakoni v Južni Srbiji in zlasti v Črni gori in da je proti severu vedno slabše. Male številke ločitev zakonov so sicer tudi iz Vojvodine, iz eparhije v Novem Sadu in Veliki Kikindi, kar pa ne pomeni, da so tam zakoni trajni. Tam je namreč za sporne zadeve merodajno tudi državno sodišče, do-čim se v Srbiji in Črni gori vse sporne zadeve zakoncev obravnavajo v prvi vrsti pred cerkvenimi sodišči.
Po vaseh so vzroki zakonskih sporov enostavni: pretepi in zanemarjanja dolžnosti. Tu je vedno eden od zakoncev tožitelj, drugi obtoženec, drugače pa je v Beogradu in v drugih večjih mestih. Tu prihajajo pred cerkveno sodišče zamotane zadeve, pravi komploti obeh zakoncev proti postavi, ki drži zakonski jarem. Največ mestnih zakonskih sporov izhaja iz materijainega stanja: ali je razočaranje ali pa koristoljub-je enega ali drugega zakonca. Cerkveni in državni zakon pa predvidevata Ie malo število vzrokov za ločite zakona.
Seljaki sploh ne prihajajo z zadevami, ki bi šle preko predvidenih vzrokov. Če pa le pridejo v redkem primeru, se zadeva lahko naglo izvede na zakonito podlago ter kon-čnoveljavno reši večinoma v zadovoljstvo obeh strank. Drugače pa je n. pr. v Beogradu. Najčešča pojava velikega mesta je mlad mož, ki mladi ženi prej vse mogoče obeta v gotovosti, da ne bo ničesar izpolnil. Potem pride do spora: ali zahteva žena Izpolnitev obljub ,ali pa si ie mož poiskal drugo, katero bi rad pridobil z novimi obljubami, ali od katere pričakuje več koristi. Razne obljube, dane pred poroko, nimajo pred sodiščem nobene veljave in zato si sedaj skregana zakonca iznajdljivo iščeta razloge, ki bi tudi pred sodiščem veljali ea povod ločitve zakona.
Britfta Oieltn
evropska Greta Cterbo, ljuMjenfra LfaMjane, katere velefflm »Dnu« laž; N%« Pe-t«rnie» je pravkar zmagal kot najlepši, v najnovejši v togi demonske, očarljiv« plesa tke Marf«
,Jahta sedmerih grehov'
Dan«, kokote, plesalk« h barov v družbi milijonarjev, kavaKrjev in pustolovcev ii« luksu®ni jahti »Yo«hiwari«. O mamljiva plesalka, mondeni lirksus, uživanj« opojnih ljubavnih strasti.	Špjfcm na ladiji.	V rokah pravice I
Ob 4., pol 6, pol 8. in 9. uri vsd k premi Jeri ▼
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
Po podatkih duhovnega sodišča so med prvimi primeri, v katerih možje prevzamejo na sebe vso krivdo samo, da "se zakonska veza čim prej razveže. Na drugem mestu pa so primeri fingiranega zakonolomstva. V tem so možje seveda močnejši akterji kakor pa ženske. Mož, ki hoče za vsako ceno iz zakonskega jarma, si najme par prijateljev za priče, tretji pa vrši vlogo navideznega izdajalca, ki ženo opozori, kdaj in kako jo bo mož varal, da ga lahko zaloti Poleg te, za trajnost zakona porazne ugotovitve je zasedanje cerkvenega sodišča naštelo tudi izredno visoko število prestopov v druga veroizpovedanja iz edinega razloga, da bi se na ta način prekinila zakonska zveza.
Konj povzročil nesrečo
Jesenice, S. julija Tovarniški delavec na Javorniku 29-letni Lovro Legat, doma na Selu pri Žirovnici, je vodil domačega konja k bližnjemu kovaču, da ga podkuje. Nekaj časa je hodil peš, potem pa Je konja zajezdil, da bi bil prej na cilju.
Med ježo se je konj nenadoma splašil, zdirjal ter se potem dvignil na zadnji nogi. Legat se Je prevrnil vznak ter priletel z vso silo z glavo naprej na cesto. Obležal je nezavesten. Našli so ga mimoidoči ter poklicali zdravnika g. dr. Viljema Schwaba z Jesenic, ki je nudil ponesrečencu prvo pomoč. Ugotovil je, da si je Legat pretresel možgane ter odredil njegov prevoz v bolnico. Legatovo stanje je precej nevarno.
Srednješolski kongres v Celju
Celje, 5. Julija Danes zjutraj se je pričel v Celju letošnji kongres Saveza jugoslovenskih srednješolskih udruženj. Že tekom včerajšnjega dne so prihajali delegati v Celje, do danes dopoldne pa se Jih je nabralo impozantno število 180 iz najrazličnejših krajev naše domovine. Posebno številne delegacije so prispele iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Jagodine, Skoplja, Tuzle, Bitolja, Cetinja, Slavonskega Broda, Sente, Bele Crkve, Aleksinca, Novega mesta, Murske Sobote, Maribora, Čakovca, Niša itd.
Kongres je bil otvorjen ob 9. dopoldne in so prisostvovali otvoritvi razen delegatov še g. dr. Milko Hrašovec za celjskega Sokola, v čigar telovadnici se je vršilo kongresno zborovanje, dalje upravitelj g. Pre-koršek za Narodno Odbrano, gg. Černej in dr. Juhart za JAD Triglav, g. dr. Rebernik za Zdravstveni dom, v imenu starejšinske organizacije »Sloge« g. Piškur ter gg. dr. Novačan, prof. Mastnak, prof. Mravljak in urednik Lešnikar.
Predsednik kongresa tov. Denkovid iz Beograda se je v toplih in iskrenih besedah spomnil našega pred tednom preminulega velikega učitelja mladine in ideologa g. dr. Gregorja Žerjava, čigar spomin so počastili navzoči stoje s klici »Slava!« Nato je bila odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju na Bled in pozdravna brzojavka prosvetnsmu ministru. Po pozdravih, izmed katerih sta zlasti omembe vredna pozdrava gg .dr. Hrašovca in dr. Novačana, je sledila volitev kongresnega odbora. Izvoljeni so bili: za predsednika znani beograjski omladinec tov. Dragaš Denkovič, za podpredsednika tov. Kalan iz Celja, Kovačič iz Zagreba in Rolovič s Cetinja, za tajnike tov. Akovič iz Beograda, Jeruc iz Ljubljane in Dvoraček iz Broda na Savi.
Nato so sledili obširni in globoko zasnovani referati, ki so trajali vse dopoldne. Govorili so: tov. Denkovič o postanku in razvoju SJSU in njegovem pomenu, tov. Pitovič iz Beograda o potrebi slovanske samozavesti, tovarišica Mitrovičeva iz Skoplja o temi: Še ena dolžnost mladine in tov. Jakhel iz Celja o temi: Dijak in socijalno vprašanje. Zasedanje kongresa se je popoldne nadaljevalo in bo predvidoma zaključeno jutri opoldne. Jutri zvečer pa bo v gornjih prostorih Narodnega doma na čast delegatom ob pol 21. uri svečana akademija, na katero ponovno opozarjamo celjsko javnost, da se je v čim večjem številu udeleži.
Uradniška stavbna zadruga v Ljubljani
V Ljubljani imamo več in skoraj preveč stavbnih zadrug, ki so si nadele namen, da z gradnjo stanovaniskih hiš prispevajo k omiljeniu stanovanjskega gorja. Med njimi gre pač eno Drvih mest. če ne solo.i prvo »Domu«, stavbni zadrugi državnih nameščencev.
Brez hrupne reklame si oostavlia ta zadruga monumente svoie agilnosti in vztrajnosti v Liubljani in okolici. Razen objav o občnih zborih nismo še ničesar čitali o tej pomembni ustanovi, kater* člani so zgradili doslej že nad 50 lastnih hiš z okroglo 120 stanovanji. Vse te hišice bi. združene na enem kraiu. tvorile že prav čedno kolonijo, ki bi mogla biti na svoie okusno in lično zgrajene stavbe do pravici ponosna. In vendar je javnost o eksistenci in delovanju te zadruge le zelo površno ali prav nič informirana. Odbor si najbrž misli, dobro blago se samo hvali, in molči. Pa se nam ne zdi prav tako.
Poglejmo, s kakšnimi sredstvi ie mogoče ob dobri volii doseči tako oresenetliivo lepe uspehe. Na občnem zboru »Doma« smo posneli iz tainikovega poročila, da ie štela zadruga koncem lanskega leta 88
članov, med katerimi je zgradilo že nad 40 članov lastne 'niše z okroglo 100 stanovanji. V te stavbe investirani kaoital iznaša okrog 4.3 milijona dinarjev. Vsako stanovanje Je stalo tedaj povprečno 43.000 Din.
torej razmeroma mnogo mani nego stanovanja v mestnih velikih hišah.
Stavbna zadruga »Dom« bi zaslužila še večie podpore centralnih in lokalnih oblasti. Dosedai sta se izkazala Ie mestna občina liublianska. ki ie za gradbena posojila članom »Doma« prevzela nri Me* ni hranilnici ljubljanski garanciio za 2 miliiona in pa oblastni odbor, ki nudi kreditno podporo s tem da prevzema zadrugam za nii-hove člane - gradbene interesente poroštvo za gradbene kredite do treh četrtin vrednosti parcele in stavbe. Akciio »Zaklada za zgradbo malih stanovani liubli. oblastnega odbora« je treba iavnn oonvaliti. Z odtegnitvijo kreditnih podpor od te strani bi moralo žal prenehati skoro vsako delovanje tudi naše stavbne zadruge, katere člani so izključno drž. uslužbenci in upokojenci: med njimi ie le neznatno število srečnejših, ki razpolagajo z eno četrtino gradbenih stroškov, še neprimerno manjše pa takih ki bi imeli eno tretiino ali celo polovico za zidanje potrebnih lastnih sredstev. na katere bi jim neposredno hranilnica sama mogla dati puoilarno varna posojila. Treba bi bilo. da se orekoristna in človekoljubna institucija »Zaklada za zgradbo malih stanovani« v občem interesu nele neokrnjena onrani. temveč da se njena akcija še razširi in poglobi. — Več članov.
Šolan creme ali olje
dokazano najboljše za so točenje. Dobi s« povsod
A. KANC sinova, drogerija, Ljubljana Židovska ulica 1.
Iz mariborskega kulturnega življenja
Maribor, 5. julija
Po večtedenskem presledku je končalo Narodno gledališče svojo letošnjo sezono z dvema sijajno obiskanimi predstavama Ladislava Fodorja »Cerkvene miši* v režiji Joška Koviča. Kakor se je publika poslovila od gledališča z boljšim obiskom nego je bil pri marsikateri dobri predstavi tekom leta, tako so se tudi igrale potrudili ter je zlasti vloga gdč. Savinove kot Su-sie Sachs postala ena njenih najboljših. Na višku so bili tudi gg. Grom, Skrbinšek, Kovič in gdč. Starčeva. Tako je bila »Cerkvena miš« kljub svojemu naslovu, ki nam je v slovenščini tuj, ena najživahnejših iger z moderno vsebino ter je ponovno učvrstila vezi med mariborsko publiko in občinstvom.
Vsled pozne sezone in začetka splošnih počitnic in dopustov, ko velik del Mariborčanov za daljšo ali krajšo dobo zapusti mesto zaradi oddiha na morju ali v letoviščih, je v ostalem kulturno udejstvovanje tako rekoč izumrlo.
Na važno kulturno delo, ki ga med srednjimi in nižjimi ljudskimi sloji vrše ljudske knjižnice, nas je spomnil 68. občni zbor mariborske »Slovanske čitalnice«, najstarejšega slovenskega kulturnega društva v Mariboru, ki je bilo svoj čas edino središče in ognjišče našega inteligentnega sloja in iz katerega je vsled razvoja časa izšla večina naših društev. Kakor je predsednik Čitalnice g. dr. Avgust Reisman na občnem zboru pravilno poudarjal, ni smela naša Čitalnica slično svojim posestrinam v drugih slovenskih mestih likvidirati, ampak se je prilagodila duhu časa in našemu splošnemu napredku ter je vse svoje delo v zadnjih letih osredotočila na Ljudsko knjižnico, ki se je z gmotno pomočjo raznih prijateljev narodne prosvete. predvsem s pomočjo »Posojilnice« ter ob požrtvovalnem podrobnem delu svojih sotrudnikov razvila v najlepšo splošno ljudsko knjižnico v mariborski oblasti. Navzlic splošnim neugodnim razmeram, ki niso prijazne duševni kulturi: obubožanje srednjih, zlasti uradniških slojev, usmerjenju mladine v šport in sploh telesno kulturo, gospodarski krizi med nekdanjimi podporniki, konkurenci novo ustanovljenih knjižnic, ki delujejo z večjimi podporami itd. itd., lahko zre Ljudska knjižnica »Slovanske Čitalnice« z zadovoljstvom na svoje delo tudi v zadnji poslovni dobi, to je od začetka januarja 1928. do konca junija 1929.
Ljudska knjižnica šteje sedaj okrog 11.000 knjig: poleg skoraj popolnega slovenskega leposlovja je najmočnejši nemški del z najnovejšimi deli svetovnega slovstva, dobro zastopan, a malo uporabljan pa je srbo -hrvatski del knjižnice. V zadnjem poslovnem letu je ob treh izposojevalnih dnevih tedensko obiskalo knjižnico 5581 obiskovalcev. ki so si izposodili 14.247 knjig, med niimi 5258 slovenskih. 674 srbo-hrvatskih. 296 čeških, 7935 nemških, 39 francoskih, 35 italijanskih, 10 angleških.
Med dohodki je zaznamovati 21.865 Din izposojnine, 6250 Din na podporah, 2665 Din na sodnih poravnavah iz pisarne dr. Reis-mana. med izdatki 17.135 za nabavo knjig, 6335 Din za vezavo knjig, 10.002 Din na upravnih stroških itd. Po sklepu računov je došla še podpora 15.000 Din od mariborske mestne občine.
Iz najskromnejših početkov pred 23 leti, ko se ie po inicijativi pok. dr. Gregorja Žerjava diiaštvo zavzelo za prosvetno delo med narodom in ustanovilo temelj mariborski ljudski knjižnici preko uničenja med svetovno vojno, se je naša Ljudska kniižni-ca z delom sedaniega predsednika dr. Reis-mana in blagajnika L. Doležala tako razvila. da je ponos »Slovanske Čitalnice« in naprednega Maribora. Z mirno vestjo se lahko poudari, da je ravno naša Ljudska knjižnica kot prva šele naučila širše ljudske sloje čitanja in je s tem izvršila ogromno kulturno nalogo.
Domače vesti
*	Kraljeva zahvala Gorenjski sokolski župl. Starosta Gorenjske sokolske ž upe br. Janko Sajovic v Kranju je prejel od dvornega maršala z Bleda naslednjo zahvalo: Njegovo Veličanstvo kralj je z zadovoljstvom sprejel čestitke povodom rojstva kraljeviča, katere so Sokoli Vaše župe prinesli v štafetnem teku na Bled. Naročeno mi je z Najvišjega mesta, da Vam in Sokolom Gorenjske župe sporočim zahvalo Njegovih Veličanstev. Maršal dvora: Aleks. Dimitrijevič.
*	Odvetniški izpit Je napravfl g. dr. Ivo Sestan iz Maribora. Čestitamo!
*	Diplomski izpit. Na dunajski tehniki Je 28. junija diplomiral za gradbenega in-ženjerja g. Milan Gjud, sin uglednega brivskega mojstra in hišnega posestnika g. Aleksandra Gjuda v Ljubljani na Kongres, nem trgu. Čestitamo!
*	Himen. Poročila sta se v Ljubljani g. dr. Viljem Vujčič ln gdč. Ada Veble. Čestitamo!
*	Pevska slavnost v Rogaški Slatini.
Dogovorno z župo JPS in Pevsko zvezo bo v nedeljo 14. tm. v Rogaški Slatini velika pevska slavnost, kjer bodo nastopala razna pevska društva iz Slovenije. Prijavljenih je do sedaj že več zborov z nad 200 pevci, odnosno pevkami. Društva, ki bi še želela, udeležiti se te slavnosti, naj $e najkasneje do 10. tm. prijavijo Pevskemu društvu »Sloga« v Rogaški Slatini, obenem pa sporoče 4 naliubše pesmi, od katerih bi se potem ena ali dve določili za nastop. Društva, ki imajo zastave, naj jih prineso s seboj. Udeleženci te slavnosti imajo na železnici 50% popusta. Poskrbljeno je tudi za cenejšo prehrano. Prihod v Zdravilišče ob 9. Odhod ob tri četrt na 18. Dopoldne koncert, popoldne velika gozdna veselica. Pričakuje se velika udeležba.
*	Promet potniških vlakov na progi Ljubljana gl. kol. - Zagreb gl. kol. Pri-
čenši s 6. t. m. do vštetega 15. septembra t. 1. vozt ob sobotah na progi Zagreb gl. kol. - Ljubljana gl. kol. potniški vlak št. 168/612 z odhodom iz Zagreba gl. kol. ob 22.35 ter prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 4.05. V nasprotni smeri vozi ob nedeljah potniški vlak št. 629 z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 21.20 ter prihodom v Zagreb gl. kol. ob 1. Natančnejši vozni redi teh vlakov so razvidni na postajah.
*	Turistom ln izletnikom! Upraviteljstvo meščanske korporacije v Kamniku ie poslalo Slovenskemu planinskemu društvu pritožbo zaradi postopanja posestnikov Kamniške Bistrice in Kamniških planin. Gozdni organi stalno opazujejo, da so številna drevesa poškodovana z nasekaniem s cepini in gorskimi palicami, da so polomljeni vrhovi mladih dreves, da so mladike izruvane, in slično, da so poškodovane brvi in ograje, poškodovane ali odstranjene napisne tablice, da podirajo skladovnice drv in mečejo drva in hlode v vodo, da kurijo po gozdih, da divje kričijo, valijo skale z vrhov in celo streljajo. Tako postopanje se mora odločno grajati, ker se s tem dela huda škoda v gozdih in lovih. Polno takih izgredov .le vsak teden javljenih. Upraviteljstvo meščanske korporacije je dalo gozdnim in lovskim čuvajem strog nalog, vsakega krivca prijeti in postopati z njim strogo po gozdnih zakonih. Če ta opomin ne bo pomagal, bo dalo upraviteljstvo pot od Kopišč po desnem bregu Bistrice do slapa v Predosl.iu zapreti. Slovensko planinsko društvo prosi svoje člane, da pri izletih strogo gledajo na red in da tudi sami nadzirajo razbrzdano mladino in preprečijo take primere; tudi naj ne puščajo papirja in drugih odpod-kov v gozdu, nego naj jih jemljejo s seboj.
*	Slovenski Orli zmagal! na telovadnem 'tekmovanju v Pragi. Kakor poroča včerajšnji »Slovenec«, so rezultati telovadnega tekmovanja Katoliške meddržavne zveze telovadcev v Pragi naslednji: 1. slovenski Orel, 2. Francija, 3. češkoslovaški Orel, 4. nemčija (nemška Jugendschaft), 5. nemško telovadno društvo iz Češke. 6. Belgija. Posamezniki: 1. Kermaver. 2. Ulaga, oba od slovenskega Orla, 3. Tichv (Češkoslovaška), 4. Esser (Nemčija). Tekme žensk: 1. Amerika, 2. Jugoslavija, 3. Češkoslovaška. Posameznice: 1. Američanka, 2. Čehoslovakinja, 3. Slovenka (Pregljeva).
*	Trodenvni drevesnlčarski tečaj za delovodje podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo. Kmetijska družba bo priredila v času od 1. do 4. avgusta t. 1. trodnevni tečaj v družbeni drevesnici na Poljanah, ki bo v zvezi s teoretičnim in praktičnim poukom v drevesničarstvu s posebnim oziTom na okulacijo. Teoretični pouk bo dnevno od sedmin do devetih zjutraj, ostali čas se bo pa izrabil s praktičnimi vajami. Na tečaj se sprejme le določeno število, kvečjemu 10 udeležencev, katerim se priskrbi prenočišče in vsakemu tečajniku bi se naklonilo dnevno po 15 Din. Za primer večje priglasitve, se tečaj ponovi teden pozneje. Tečajniki se moraio zavezati, da se bodo pouka redno udeleževali. Prav marljivim se ob koncu tečaja podeli nagrada. Priglasitve na tečaj se sprejema le do 25. t. m. Naslovijo naj se na Kmetijsko družbo v Ljubljani.
*	20 letnica gasilskega društva Bled II. Prostovoljno gasilno društvo Bled II. — Rečica bo priredilo v nedeljo 7. tm. proslavo 20 letnice društva z veliko tombolo. Spored: ob 9. sprejem gostov; ob 11. sv. maša; ob 12 obed; ob 14 govor, nato koncert; ob 16. tombola z bogatimi dobitki, ki bo pod državnim nadzorstvom. Po tomboli bo prosta zabava s plesom. Poskrbljeno bo za dobro in točno postrežbo.
*	Filmanje našega Primorja. Podružni-caca filmske industrije Union iz Zagreba je začela v četrtek s filmanjem pridodnih lepot našega Primorja. Inicijativo za to
filmanje Je dalo Udruženje invalidov. Film bo gotov tekom dobrega tedna in bo obsegal vso našo obalo od Sušaka do Boke. Poslal se bo film v progandne svrhe v češkoslovaško.
*	Skupina hrvatskih gimnazijcev na odhodu v Sloveniji Iz hrvatskih Križev-cev poročajo, da se je na stroške Higijen-skega zavoda v Zagrebu podala na oddih v Slovenijo skupina dijakov tamošnje realne gimnazije.
*	Pogreša se Jožef Berk, sin Martina Berka, posestnika v Breternem. Pogreša-nec je šel od doma 23. junija, a se doslej še ni vrnil. Bil je praznično oblečen, je majhne postave in svetlejših brk. Domneva se, da si je končal življenje. Če bi kdo kaj vedel o njem, naj to sporoči njegovemu očetu Martinu Berku, posestniku v Breternem, pošta Št. Jurij pod Kumom.
*	Potovanje italijanskih otrok Iz Bosne v Italijo. »Jutarnji list« poroča, da je v četrtek prispela v Split večja skupina tako-zvanih italijanskih otrok iz Bosne, ki je odpotovala v Italijo. Dopisnik »Jutarnje-ga lista« zatrjuje, da 95% teh otrok sploh ne zna niti besedice italijanski. Na splitski obali so sprejeli skupino zastopniki italijanskega konzulata v Splitu, en Italijanski senator in drugi zastopniki italijanske kolonije v Splitu.
*	Sreča v nesreči. V četrtek se Je potopil na Donavu pri Beogradu mali parnik »Lin«, ki je prevažal potnike iz Beograda v kopališče. Na pomoč prihitele druge ladje so rešile vseh 60 oseb, ki so se nahajale na potopljenem parniku.
KINO IDEAL.	Samo še danes!
Ljubimkanje
Po tragediji A. Scfcnitizlerja »Liebelef« v gJ. vi. Evelta Holt. Prekrasno! Cene 2, 4 io 6 Din.
*	Samomor upokojenega železničarja. V
Zagrebu se je v svojem stanovanju obesil medtem, ko se je njegova žena nahajala na trgu, 62 letni vpokjeni železničar Ignat Fištrič. Nesrečnika je pred dvema letoma zadela kap po levi strani in od takrat se je večkrat izjavil, da bo storil konec svojemu življenju.
*	Smrt od ugriza strupene kače. V vasi Gorenji Raštani pri Mostarju je strupena kača ugriznila v nogo neko 10 letno deklico, ki se je igrala na travniku. Deklica je takoj pobegnila domov, kjer ii ie začela noga otekati. Kljub zdravniški pomoči je deklica umrla.
*	Deset moških članov ene rodbine utonilo. Te dni se je utrgal oblak nad okolico Zenice. Za časa nevihte se je 10 moških lz vasi Glagovice zateklo v neko kolibo poleg reke Bosne, ki pa je nenadoma porasla in zalila kolibo. Vseh 10 moških ie utonilo. Z njimi je našla smrt tudi neka žena z dvema otrokoma. Vsi utopljenci moški pripadajo eni obitelji.
*	Čudotvoren zdravnik se ie pojavil v vasi Brjavica blizu Banjaluke. Zove se Hafis Mustafa Hodižič. Ljudstvo mu brezpogojno zaupa in veruje, da lahko uspešno zdravi poleg fizičnih tudi duševne bolezni. Ljudje pravijo, da je ozdravil že več sto duševnih bolnikov, celo takšnih, ki jim umobolnice niso mogle pomagati. Oblastva so sleparskega čudodelnika že večkrat kaznovala in je baš te dni zopet zaslužil kazen 50 dni. Čudodelni zdravnik se izgovarja, da ljudje tako vsiljivo iščejo od njega pomoči, da se jih ne more otresti.
*	Ubežni kaznjenec. Policijska direkcija v Ljubljani je prejela poročilo, da je pobegel kaznec kaznilnice v Mariboru Franc Mlakar med poljskim delom v bližini kaznilnice. Begunec je visoke krepke postave, kostanjevih las, sivih oči in okroglega zdravega obraza. Pobegel je v kaznilniški obleki, ki je označena s št. 265. Mlakar je rodom iz Trške gore, pristojen v Krško in star 25 let.
V Vašem kovčku ne
sme manjkati fotografska kamera!
Za malo denarja si boste pripravili trajen spomin. Kamere vseh svetovnih tovaren, p!bšče, fillme, papirje, osvetljevalne tabele, satnodelna prožila, kroge line sklepe in vse druge potrebščine imamo v največji izberi. Zahtevajte naš najnovejši cenik Maj 1929!
DROGERIJA GREGORIČ, LJubljana, Prešernova 5.
*	K uboju z 19 ranami, o katerem smo nedavno poročali, se nam pojasnjuje, da so fantje Tes pili do 11. zvečer v gostilni na Brdenski trati, potem pa so šli v Šmartno pri Dobravi, kjer so ostali v neki gostilni do 2. zjutraj. Uboj se torei ni izvršil v vasi Brdo, temveč na Vrhovcih, občina Dobrova. V gostilni na Brdenski trati so bili fantje še mirni.
*	Od prisilnega dela ▼ Stari Gradišk! je pobegnil 23 letni Karel Dvoršak, pristojen v Zrkovce pri Mariboru. Begunec je visoke postave, podolgastega obraza kosta« njevih las, rjavih oči in zdravih zob ter je tetoviran po rokah. Ob priliki pobega je Dvoršak ukradel stražarju razne predmete v vrednosti do 15.000 Din. Za izsleditev je razpisana nagrada 100 Din.
*	Mlada tatica. 17 letna Marija P., Iz okolice Celja, je nedavno ukradla lz stanovanja delavca Filipa Škerjanca v Lokah pri Trbovljah naslednje predmete: en par ženskih ževljev iz boksa, eno črno žensko ročno torbico iz boksa, v kateri se je nahajal en srebrn prstan z dvema modr'ma
in enim zelenim kamenčkom ter eno beio žensko spodnje krilo s čipkami. Razen tega je ostala na hrani dolžna 70 Din. Mlido tatico iščejo oblastva.
*	Na cesti puščenl avto so opleniii. Ne-znanj zlikovci so opleniii na cesti v Sne-berjih v bližini gostilne Doln;čar puščcni pokvarjeni avto. Odnesli so dve kanti bencina, eno kanto olja, najboljše orodje, zaklopko od bencinskega rezervoarja in električno svetilko. Napravili so škod* za 1500 Din. Oškodovanec Engelbert Skjšek iz Celja je tatvino prijavil oblastvom.
*	Obleke kemično čist!, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
*	KAŠELJ, PREHLAD. HRIPAVOST, PLJUČNE BOLEZNI sigurno zdravi Siro-fen. Dobiva se v lekarnah.	357
*	Doxa — precezijska ura. F. Čuden, Prešernova I.
Zlet GSŽ v nedeljo, 7. julija y Škoiji Loki
Iz Ljubljane
u—■ Odmera zgradarine za 1929. je pri
davčni upravi Ljubljana - okolica (Justična palača, II. nadstr., soba št. 107) med uradnimi urami od 8. do 15. t. m. na vpogled.
u— Češkoslovaška Obec v Lublanl. Husova oslava v sobotu dne 6. července o osmč večer ve Zvezde. Uctemež vzpomin-ku hojnou učasti.
u— Odsek nadzornikov progovne službe UJNŽB sklicuje za nedeljo. 7. tm. ob 14.30 v steklenem salonu (vrtnem) restavracije »Novi svet« širši članski sestanek z dnevnim redom: Poročilo delegatov o kongresu v Beogradu. Splošna stanovska vprašanja. Raznoterosti. Vsi člani odseka se vabijo k polnoštevilni udeležbi.
u— Društvo »Soča« vab! svoje člane na VIII. redni občni zbor, ki se vrši danes v soboto, dne 6. t. m. v salonu restavracije pri Levu ob pol 21 z naslednjim dnevnim redom: 1.) nagovor predsednika. 2.) poročilo tajnika, 3.) poročilo blagajnika, 4.) poročilo nadzorstva, 5) poročilo o vojni škodi (dr. Šapla), 6.) volitev novega odbora, 7.) volitev nadzornikov, 8) slučajnosti. V primeru nesklepčnosti se bo vršilo zborovanje pol ure kasneje, ki sklepa pri vsakem številu navzočih članov. — Predsedstvo.	' u— V Barcelono na razstavo se odpotuje nepreklicno 2. avgusta. Prijave se še sprejemajo. Celokupni stroški 3600 Din. Probuda, gospodarski odsek, LJubljana. Resljeva cesta 3-IJI. 909
{fxlo&be
<P. fMaidle
informirajo Vas o zadnjih novitetah.
P. MAGDIČ, LJUBLJANA Aleksandrova cesta.
Kam pa? V nedeljo 7. julija vsi v znano gostilno »K birtu« v Zg. Šiški, kjer priredi Narodno napredno društvo Vodnik veliko vrtmo veselico. Vstop prost.	8666-a
u— Uradniški dom v LJubljani. Slovenski državni nameščenci si hočejo postaviti lasten dom, v katerem bodo nastanjena strokovna društva, gospodarske in druge uradniške ustanove, stanovanja Itd. .V korist stavbnega sklada bo danes velika vrtna zabava v hotelu Tivoli. Kdor ve ceu'.i važnost in pomen slovenskega državnega uradništva za ves naš narod, se bo te dobrodelne prireditve udeležil.	897 u— Društvo državnih računskih ln blagajniških uradnikov za Slovenijo poziva svoje člane da se v čim večiem številu vdeleže vrtne veselice Zveze državnih nameščencev, ki bo v hotelu Tivoli 6. t. m.
u— Do kopališča Medno vozi Magistrov avtobus vsako uro izpred Figovca pj 4 Din, ob nedeljah po 5 Din.	904
u— Na skavtsko taborišče v Vlžmarjih vozijo v soboto in nedeljo Magistrovi avtobusi vsake pol ure izpred Figovca. 905 u— Sejmarska veselica dne 7. julija pri »Jerneju« na sv. Petra cesti. Godba, ples, srečolov. Začetek ob 4. popoldne. 902 u— Podrožnfški sejem bo jutri 7. t. m. na strelišču. Zatorej vsi na sejem. Ples, dve godbi itd. Izpred »Zvezde« bo vozil vsake pol ure na prireditev avtobus g. I. Čarmana od 15. dalje.	895
u— Davčni uradniki, tovariši! Iz solidarnosti, danes zvečer vsi na prireditev Zveze v hotelu Tivoli.	906
ur— Nobenega Izgovora nI. tovariši (ce), vsi na vrtno zabavo, ki jo bo priredila naša Zveza danes 6. t. m. v hotelu Tivoli — Društvo zemljiškoknjižnih uradnikov !n izprašanih aspirantov v Liubljani. 905 u— Sokolsko društvo v ŠtepanJI vas! bo priredilo v nedeljo 7. t. m. iavno telovadbo ob priliki otvoritve novega letnega telo-vadišča v Štepanji vasi poleg gostilne br. Franceta Kregarja (pri Čerinu). Po telovadbi velika narodna veselica z bogatim srečolovom in sodelovanjem godbe Sokola I. Ugodna avtobusna zveza izpred Marijinega trga do telovadišča. Ljubljančani, prijatelji našega Sokola, pridite vsi 894
„Schalz Univerza!." tehtnica
privabi trgovcu, obrtniku ln mesarju norih strank, zato je rentabilna. Zahtevajte brezobvezno ponudbo ali po-eet zaetopnika. — Jogo Sehnli, d. i o. i. v Ljubljani.
u— Narodna čitalnica v Sd. Šiški vabi bivše člane pevce kakor tudi vse ostale, ki se zanimajo za petje, na sestanek v prostorih čitalnice v ponedeljek 8. t. m. ob 20. v svrho obnovitve pevskega zbora.
o— »Ljubljanski Zvon«. Zbirališče članov v nedeljo točno ob 4.45 na glavnem kolodvoru. — Odbor.
u— KresovanJe pri Marenčetu na Dolenjski cesti. Godba ples. šaljiva pošta, bogat srečolov. Velik kres. Umetni ogenj, rakete.
Šaljiva tehtnica. Prijetna zabava. Pridite v obilnem številu. Prirede Ciril-Metodove podružnice za Št. Jakob-Trnovo. Brez vstopnine. Normalne cene.
u— Poskus samomora poštne uradnice Z., o katerem smo včeraj poročali, nima za razlog nesrečne ljubezni, temveč družinske razmere. Gdč. Z. je izven vsake opas-nosti.
u— Tatvine. Včeraj Je bilo policiH prijavljenih več manjših tatvin. Gostilničarju pri Figovcu je ukradel nekdo iz omare v gostilniški sobi štiri bele namizne prte, vredne nad 400 Din. — V Florjanski ulici je bila iz stanovanja Terezije Janša ukradena črna ročna torbica s 450 Din gotovine. — Nekemu gostu je bilo izpred gostilne Jeršin v Rudniku ukradeno kolo znamke Adler, vredno 2000 Din.
Iz Maribora
a— Zahvala Hlahola Vlnohradskega.
Pevsko društvo Hlahol Vinohradsky, ki je meseca majnika koncertiralo v Mariboru z izredno lepim uspehom, je poslalo te dni iz Prage obširno zahvalno pismo v katerem se z iskrenimi besedami priznanja in hvaležnosti zahvaljuje Jugoslovensko-če-škoslovaški ligi za trud, ki ga je imela s prireditvijo koncerta. Društvo povdarja zla sti veliko gostoljubnost, s katero so bili sprejeti praški pevci v Mariboru. Posebno zahvalno pismo pa je poslal Hlahol še odborniku dr. Reismanu. Dopis poudarja, da so odnesli češki pevci iz Maribora krasne, res nepozabljive utise.
a— Mestni magistrat v Mariboru odreja, da moraio vsi kavarnarji, gostilničarji, slaščičarji in izdelovalci oziroma prodajalci živil in poživil uporabljati za izdelovanje slaščic, sladoleda, hranil, za hlajenje piiač in vseh hranil, ki prihajajo z ledom neposredno v dotiko, le umeten led, ker je vsak led iz stoječih in tekočih voda kolikor toliko nesnažen in more okužiti hranila. S tem je odprta pot kužnim boleznim. Tudi z umetnim ledom je treba snažno postopati in ga po potrebi zavijati v čiste prte. Mestni magistrat bo vršil po svojih organih v tem pogledu strogo nadzorstvo in bo osebe, ki bi se ne ravnale po tej odredbi kaznoval.
a— Dolgoletna želja prebivalcev Slov. Goric !n Dravskega polja se bo izpolnila
z zgradbo mostu čez Dravo pri Sp. Duple-ku, ki jo nameravajo v doglednem času pričeti. S tem mostom dobi Dravsko polje zelo ugodno zvezo z Mariborom. Merodaj-ni činitelji pa se bodo morali pobrigati ob enem tudi za to, da bo Meliska cesta v smeri do Sv. Petra zadostno zavarovana pred vedno pojavljajočimi se plazovi, ki ogražajo promet na tej cesti.
a— Smrtna kosa. V Kamnici pri Mariboru je včeraj umrl v visoki starosti 84 let gostilničar Anton Wogrinetz. Pokojnik je bil dolgo let pod bivšo Avstrijo župan Kamnice ter se ie agilno udejstvoval tudi na gasilskem polju.
a— Trgovsko - obrtna mladina v Mariboru priredi danes zvečer na vrtu Narodnega doma družabni večer s koncertom, na katerem bodo med drugim razdeljene tudi nagrade zmagovalcem na zadnjem šahovskem turnirju. Mladina vabi na svojo prireditev, ki ie brez vstopnine, posebno trgovce in obrtnike.
a— Veliko vrtno veselico z večerno umet no razsvetljavo bo priredilo Podoficirsko podporno društvo, podružnica Maribor, v nedeljo 7. t. m. pri novo preurejenem Lovskem domu g. Kran.iiča v Krčevinj (nad Tremi ribniki) z naslednjim sporedom: Koncert vojaške godbe in pevskega zbora »Drave«, ples, kegljanje za dobitke, tekma v streljanju, zelo bogat ribolov, bitka s konfeti itd. Ker je čisti dobiček namenjen zgolj v dobrodelne namene, se cenjeno občinstvo najvljudneje vabi k obilni udeležbi. Za izborno okrepčilo in postrežbo bo poskrbljeno. Vstopnina za osebo 5 Din. Otroci pod nadzorstvom staršev vstopnine prosti.	908
a— Prve hruške na trgu. Včeraj so dospele na mariborski trg prve hruške, seveda iz Italije. Dobiti iih je bilo samo na eni stojnici in sicer po 12 Din kg ali približno 4 komadi za 1 Din.
a— V apneno jamo Je padel v Bistrici pri Kamnici 17 letni zidarski delavec Viktor Ulčnik, nastavljenec tvrdke Kiffmann v Ma riboru. K sreči je bilo apno v jami že dovolj pogašeno. Kljub temu pa si je Uršnik precei nevarno poškodoval oči. Ponesrečenca so odpremili z rešilnim avtomobilom v Mariborsko bolnico.
a— Kap je zadela v Krpanovi ulici 58 letnega železničarja Alojzija Kaloha. Morali so ga prepeljati v bolnico. V javnosti razširjene govorice, da gre v tem primeru za enakoimenskega župana Alojzija Kaloha iz Studencev, ne odgovarjajo resnici.
a— Zaradi oslabelosti srca se ie na hodniku okrožnega sodišča v Mariboru zgrudil 24 letni Herman Lekš iz Bresternice. Prvo pomoč so nudili nesrečnežu na rešilni postaji, nakar so ga prepeljali v bolnico.
a— Zopet vlomilci v Lajtersbergu. V Laistersbergu se v zadnjem času vedno bolj ponavljajo vlomi, čemur se pravzaprav ni nič čuditi. Tamkaj ni namreč niti stražnikov niti orožnikov in zato ie vlomilski posel v tem rajonu razmeroma še najmanj opasen. Pod okriljem poletne noči so v četrtek posetili vlomilci znanega stari-narja Deutschmeistra ter mu odnesli harmoniko, klarinet, več parov čevljev in še nekaj drugih predmetov večje vrednosti. Tudi humorja ne manjka zlikovcem, ki se potikajo tamkaj naokrog. Tako so po obisku v Kuharjevi viničariji pustili na krožniku 3 Din z velikodušno opazko, da naj si lastnik kupi za strah čašico žganja.
a— Tragična kmečka nezgoda. Na Plo-deršnici pri Sv. Jakobu v Slov. goricah se je dogodila predvčerajšnjim izredno tragična nezgoda uglednega posestniškega sina Jožefa Lorberja iz Jurjevskega dola. Lorber je peljal po bregu navzdol voz sena z mladimi voli, ki so se mu naenkrat spla-šili. Da prepreči nezgodo, je skočil Lorber pred vole in jih hotel zadržati. Vola pa sta
| Kino Ljubljanski dvor! |
Drama ljubezni 1
Njena najtežja žrtev
Colman! Fairbanks!
| Ob 4„ yK na 7., K8.. 9. Ti
el. 2730
ga podrla na tla, dirjala naprej in v naslednjem trenutku je bil Lorber pod vozom in mu je kolo z vso težo peljalo preko glave, da mu je počila lobanja. Lorberja so sicer hitro prepeljali še živega na dom, kjer Je naslednji dan podlegel poškodbi. Pogreb tragično preminulega, ki je bil med vojno dalj časa v ruskem ujetništvu, bo danes v soboto
a— Nezgoda na Felberjevem otoku. V
četrtek zvečer se je pri gradnji kopališča na Felberjevem otoku pripetila prva nesreča. Kakor znano, ie zaposlenih tamkaj 140 delavcev, ki delajo v skupinah noč in dan. Pri gramoznih vozičkih, takozvanih »hun-tih« zaposleni 27 letni pomožni delavec Al. Sternad iz Kamnice je prišel med delom z levico med dva vozička in mu je pri tej priliki zlomilo prste. Ponesrečenca so takoj prepeljali v bolnico.
a— Mladi piščancf so sedaj sezonska spe-cijaliteta dvonožnih lisic. V četrtek ie policija zasačila na trgu znano obiskovalko prisilne delavnice, Katarino Cveriin, ki Jo hotela prodati 9 piščancev, katere ie ukradla prejšnjo noč posestnici Elizabeti Druže v Razvaniu. Izročena je bila okrožnemu sodišču, trije še neprodani piščanci pa so bili vrnjeni lastnici. — Dvorišče posestnika V. Nedoga pa ie obiska! nepoznan lisjak, ki je odnesel 5 piščancev ter eno kokoš. Moral ie priti čez plot na dvorišče, kjer nimajo psa čuvaja ter je nemoteno odnesel svoj pernati plen.
Iz Celja
e— Seja celjskega občinskega sveta. Na
zadnji seji mestnega občinskega sveta je bilo sklenjeno, da se vrši pred počitnicami še ena seja občinskega sveta. Kakor čuje-mo, se bo seja vršila najbrže v petek 12. t. m. zvečer v sejni dvorani mestnega magistrata.
e— Zanimivo tekmovanje hišnih posestnikov In najemnikov. Celjsko Olepševalno in tujsko-prometno društvo bo tudi ietos nagradilo one hišne posestnike in najemnike, katerih stanovanjska okna in balkoni bodo najlepše okrašeni s svežimi cve'.'.ici-mi in zelenjem. Določenih je 6 p.vih in 6 drugih nagrad, obstoječih iz raznih dragih dekorativnih rastlin (palm itd.) Ocenjevalno komisijo bodo tvorili razen odbornikov dru štva tudi zastopniki mestne občine in zastopniki hišnih posestnikov ter hišnih najemnikov. Komisija bo ocenjevala v začetku meseca avgusta.
e— Nova knjiga pesnika Danila Gorlnška Prihodnji teden bo izšla v založbi in tisku Ptujske tiskarne, d. d. v Ptuju, četrta pesniška zbirka celjskega rojaka Daniia Go-rinška z naslovom »Žalostna ljubezen«. Dosedanje tri pesniške zbirke Danila Go-rinška so bile mladinske pesmi.
e— V celjski javni bolnici ie umrl 56 letni mali posestnik Mihael Erjavec od Sv, Tomaža, občina Šmarje pri Jelšah.
e— Nova gostilna v Ločicl pri Polzeli bo v kratkem otvorila M. Pavličeva novo gostilno, za katere oblastv. dovoljenje je za. prosila pri celjskem sreskem poglavarstvu. Komisijonelna proizvedba in obraviava bosta v ponedeljek ob pol 15. na licu mesta e— Usoda strastnega morilnista. Pred meseci ie bil aretiran zaradi tatvine in sleparstva 38 letni Milan Karnitzer iz Bro. da ob Kolpi. Po odsluženi kazni bi bil moral biti te dni oddan za 5 leta v prisilno delavnico v Staro Gradiško, toda zarad: popolne razrvanosti živcev je višje dižav-no pravdništvo v Ljubljani svoj prvotni odlok preklicalo in ie bil nesrečni morfi-nist včeraj odpremljen v pristojno občino.
e— KresovanJe v Celju. V počastitev spomina velikih slovanskih blagovestmkov sv. Cirila in Metoda so tudi celjski p<yVuf-nici CMD, mestna in okoliška, zažga/*veličastna kresova, in sicer prva na Starem gradu, druga pa na 'Jožefovem hribu. Na Starem gradu so prepevali združe.ij celjski pevci, obenem pa so hitele visoko pod jasno zvezdnato nebo stotere pestrobarvne rakete. Tudi po ostali Savinjski doiini so se svetlikali v toplo poletno noč številni kresovi.
Iz Kranja
r— Lep čin KolaSic. Tukajšnja podružnl« ca Kola jugoslovenskih sester je prispevala 2100 Din tukajšnji državni šolski poliklini« ki, da s tem omogoči petim najrevnejšim in bolehnim otrokom enomesečno bivanje v počitniški koloniji na Dovjem na Gorenj« skem. Otroci se že nahajajo v koloniji. Omenjeni znesek je Kolo poklonilo, da ta* ko proslavi rojstvo kraljeviča.
r—• CiriUMetodovi kreso\'i so predsnoč« njim ožarili kranjsko okolico. Tukajšnja podružnica Cirilmetodove družbe je orga« nizirala kres na Berjakovem travniku v Ko« krškem predmestju, na Šmarjetni gori in na Sv. Joštu so žgali kresove študentje.
r— Mestno kopališče, ki ga je provizo* rično zgradila mestna občina ob Savi na koncu Starega drevoreda, je že dogotov« ljeno. Otvoritev bo že to nedeljo. Kopa« lišče leži na krasnem prostoru, ima pTosto« re za solnčenje in izredno pripraven vod« ni rokav za otroke. Da smo dobili že le« tos potrebno kopališče, gre glavna zasluga članom občinske uprave gg. Riciju Mayrju in Francu Sircu.
r— Obrtno gibanje. V Kranju se je ustanovila tvornica brezalkoholnih pijač znamk Jugura in Zepellin ter socfa vode Homan in Jamnik. Sedaj imamo v Kranju že tri tovrstna podjetja.
r— Obrtno gibanje. Karel Depoli iz Kranja je otvoril v Preddvoru svoj briv» ski salon. To bo dobro došlo zlasti tudi tamkajšnjim letoviščarjem in izletnikom.
/
Iz Tržiča
č— Tržiška kolonija Pomladka Rdečega križa 28 otrok in trije spremljevalci je v ponedeljek odšla na otok Krk, kjer je na* atanjena kakor vsa leta doslej v poslopju ondotne realne gimnazije. Letošnjo kolo« nijo je organiziral Pomladek osnovne šole tržiške. Z izdatnejšimi zneski pa so pri* spevali pokrovitelj Nj. Vel. prestolona« slednik Peter 3000 Din, mestna občina 5000 Din, občina Sv. Katarina 400 Din, bombaževa predilnica in tkalnica 1000 Din in tovarne bele lepenke Moline 100 Din, Radostno so odhajali malčki na morski oddih, da jih pokrepi in zdrave vrne do« brim mamicam. Oblastni odbor Rdečega kTiža je tudi letos dal koloniji na razpo« lago 30 garnitur posteljnega perila. Vsem činiteljem, ki so omogočili bivanje trži« 8kim otrokom na morju, bodi izrečena na tem mestu iskrena zahvala.
Z Jesenic
s— Velika Javna tombola, katero je na
S-aznik sv. Petra in Pavla priredilo na Savi elavsko podporno društvo za Jesenice in okolico, je zelo dobro uspela. S to lepo uspelo prireditvijo si je »Podporno d'ru« Stvo« pridobilo lepe vire, da pomaga svo» jim bolnim članom, ki imajo v mnogih pri« merih velike družine. Vodstvo društva se tem potom najlepše zahvaljuje vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli do uspeha.
Iz Kočevja
kč— Preselitev lokala. Nova kočevska posojilnica in hranilnica je premestila svoje uradne prostore iz hiše trgovca go» spoda Honigmanna v svojo nedavno kup« ljeno dvonadstropno hišo na Glavnem trgu.
kč—' Petdesetletnico obstoja bo prazno« valo v začetku avgusta gasilsko društvo v Koprivniku pri Kočevju.
kč— Zanimiva statistika. V Kočevju, ki Šteje do 3600 prebivalcev, se je v lanskem letu izpila ogromna količina alkoholnih pijač. Vina se je izpilo 206.434 1, piva 98.872 1, žganja 3398 1, likerja 3669 1, špi* rita 3846 L Na posameznega prebivalca odpade torej letno približno 58 1 vina, 301
Rva, 1 1 žganja, 1.2 1 špirita in 1 1 likerja, i torej čudno, da vidite vsako soboto in nedeljo toliko pijancev na cesti. V mestu ni niti ene brezalkoholne gostilne, ki bi bila prav potrebna.
Iz Novega mesta
Napaden in slečen do spodnjice. V neki gostilni v Kandiji je bil te dni napa« den g. 2ane Recelj, ki ga pozna vsa Do* lenjska kot dobrega poznavalca konj. Na« padalci, trije po številu, so izvabili Rec« lja iz gostilne, nakar so napravili nanj »juriš«. Ko so si ga dobro privoščili, so mu sezuli škornje in vrhno obleko, v kateri je imel po lastnem zatrdilu 120 Din ter ga pustili, da je odtaval v takem položaju domov. Drugi dan je Recelj prijavil zade« vo orožnikom ter odšel k zdravniku, ki je ugotovil hude telesne poškodbe. Omenje« na trojica je napadla Reclja zaradi nespo« razumljenja r»ri neki kupčiji.
n— G- > Primčeve Julije renoviran. — Kakor je znano našim čitateljem, počiva na šmihelskem pokopališču Primčeva Juli* ja, ki ji je posvetil naš nesmrtni pesnik France Prešeren svoj sonetni venec. Njen grob je bil zadnja leta tako zapuščen, da ga ni bilo več spoznati. K sreči se ga je spomnil kamnosek g. Lesjak iz Kandije, ki je rcn viral nagrobni spomenik z napi« som vre^ ter ga na ta način ohrarJl pred nadaljnjim razpadanjem. Lesjaku za nje« gov kulturni čin vsa čast!
n— Mestno kopališče na Loki, ki je bi« lo renovirano pred dvema letoma, je do« kaj obsežno ter ima tudi dovolj kabin za kopalce. Kljub temu se kopljejo kopalci izven kopališča, najrajši pri jezu pri Seid* lovem mlinu ob Ragovem logu. Kopalci na teh krajih se opozarjajo, da bodo poli« cijsko kaznovani, ker je izdana prepoved kopanja na teh krajih. Opaža se, da vse odredbe nič ne zaležejo, zaradi česar so sklenile oblasti poslužiti se radikalnejših sredstev. Kopališki upravi na Loki pripo* ročamo, naj si nabavi nov rešilni čoln, 'j'stari že davno ni več kos svoji nalogi.
mi ve«
Iz Zagorja
fce— Javni nastop Sokola. V nedeljo je nislo tukajšnje sokolsko društvo javno skladbo, ki je zelo dobro uspela ob prav pra^i obisku tudi iz zunanjih krajev. Ob« odsfvo in telovadci so kljub dežju vztra« božV zabavo mladini in plesa željnim je Kalij igrala rudniška godba, v dvorani pa vi .iski orkester.
* Iz Trbovelj
re«	*
tre- Podružnica SPD Trbovlje priredi tu« .—.etos v juliju in avgustu več izletov v Trfglavsko pogorje in Kamniške planine. Kakopak, Triglava nikakor ne moremo iz« pustiti iz programa! Predvideno poroma« mo v Zlatorogovo kraljestvo pričetkom avgusta. V Kamniške planine že julija — če bo velik odziv — tudi parkrat po 2 do 3 dni. Planinci! Pripravite svoje nahrbtni« ke, gojzerje in drugo ropotijo, pa se ogla« site pri tajniku g. Kostanjšku, da določi* mo točnejši program. Izlete bo vodil na« čelnik A. Beg. — Podružnica je nanovo markirala pot iz Hrastnika čez Ravne na Mrzlioo. Ta pot je najkrajša in jo Hrast« ničani jjjjveč uporabljajo. — Vse planin« ce jjuševP10^1110' da pazijo na markacije, kaa kroj tablice in druge naše naprave ter l. morebitne poškodovalce prijavi« jo.
t— Zasavska cesta. Na sestanku interesentov, ki je bil v sredo popoldne v rudniški restavraciji, se je pokazalo, da projekt zasavske ceste vendar ni tako enostaven, kakor so si zamislili nekateri, s tem pa še ni rečeno, da bi bil neizvedljiv. Baš nasprotno. Ravno na tem sestanku so se po dolgem razgovoru strokovnjakov ugotovile vse podrobnosti tega projekta. Strokovnja-§ko mnenje oblastnega inženjerja gosp. Rueha je, naj bi se zgradila občinska cesta II. reda, kar bi stalo približno 150.000 Din. Taka cesta bi zadostovala za medkrajevni promet Trbovlje - Zagorje. Izvolil se je pripravljalni odbor, v katerem bodo zastopniki interesiranih občin Trbovlje, Zagorje, Sv. Jurij pod Kumenn In Polšnika, zastopnika cestnih odborov Radeče in Litija, zastopniki trboveljskega in zagorskega rudnika ter lastniki avtomobilov, motociklistov, kolesarjev in drugi. Sestanek je pokazal, da vlada za to cesto veliko zanimanje in da polagajo vsi interesenti veliko važnost na zgraditev
te ceste. Prepričani smo, da je načrt izvedljiv, ako pokažejo vsi interesenti le malo dobre volje, kajti znesek 150.000 Din ni taka vsota, zaradi katere bi moral projekt pasti v vodo.
Iz Hrastnika
h— Nedostatki hrastniške postaje. Pre« bivalstvo Hrastnika, zlasti šoferji in voza niki se že dolgo časa trudijo za preuredi« tev hrastniške postaje, kjer je zunaj tako gialo prostora, da so velike prometne ovi« re. Sedaj je zgrajen še plot od pošte do tovornega skladišča. So pa še drugi nedo« statki. V prvi vrsti pogrešamo električno razsvetljavo. Vse večje postaje imajo že tako razsvetljavo, samo naša še ne. Po« godba s kemično tovarno, ki bi oddajala tok za nizko ceno 1 Din za kilovatno uro, je bila sicer sklenjena že pred leti, v po* stajnih prostorih pa še vedno brlijo petro« lejke in okrog postaje je nevarna tema. Ta pomanjkljiva razsvetljava pa stane letno okrog 28.000 Din. Tudi peron je pre« majhen. Tu se sicer ne da dosti preure« diti, lahko bi se pa vendar razširil most s kakim meter širokim hodnikom. Pro» stor za izstopanje in vstopanje v iz Ljub« ljane prihajajoče vlake je veliko preozek. Včasi stoji vlak celo tako, da morajo pot« nikl iz zadnjih vozov skakati naravnost v kanal ob kraju mostu. Tudi v zadnjem času ukinjena vlaka se močno pogrešata. Preureditev postaje je za Hrastnik velik industrijski kraj z nad 5000 prebivalci nujno potrebna in od nje bi imela tudi železniška uprava samo dobiček.
h— Zelo pogrešani uradni dnevi glavar* stva se baje zopet uvedejo v Hrastniku. Stranke so dobile pozive za 20. t. m. Iz te* ga sklepam, da bo to zopet prvi uradni dan glavarstva po nekajmesečnem ukinjenju. Hvale vredno je, da je trboveljska občina upoštevala upravičeno željo Hrastničanov.
h— Izprememba posesti. Svet pri bivšem Riikelnovem posestvu, ki je bil tudi večkrat anonsiran v »Jutru«, je sedaj prodal gospod Jeglič, čevljar iz Radeč g. Štrausu, trgovcu v Hrastniku.
Iz Kostanjevice
ko— Vidov dan se je praznoval v župni cerkvi s sv. mašo, pri kateri so peli šolski otroci pod vodstvom gg. učiteljev. Po maši je bil svečan sestanek v osnovni šoli, kjer je uvodoma pojasnil zgodovinski pomen te« ga dne učitelj g. Burja, na kar so sledile deklamacije učencev, ki so slavnost zaklju* čili z državno himno.
ko— Gasilski praznik v Kostanjevici je lepo uspel. Pri blagoslovitvi motorne briz« galne je zaradi smrti hišnega gospodarja zadržano gospo kumico zastopala gospa Ela Rabusova. Vsem, ki so pripomogli k lepemu u-pehu naše slovesnosti, izreka ga* silsko društvo najlepšo zahvalo, osobito pa ge. kumici in njeni namestnici.
ko— Prememba posesti. Enonacfstropno hišo g. Kneževioa v Krškp-n poleg nekdanje Valvazorjeve hiše je kupil tukajšnji višji davč. upravitelj v p g. svetnik Rudolf Achtschin. Stavbeno parcelo poleg osnov* ne šole v Kostanjevici je izdražil na javni dražbi tukajšnji okrožni zdravnik g. dr. Ivo Ivaniševič, kateremu se je naš kraj tako priljubil, da si namerava v njem zgraditi lastno hišo.
Iz Konjic
nj— Za olepšavo trga se je letos že mnogo storilo. Vse hiše so se prenovile, uvedla se je električna razsvetljava, pove« čalo se je kopališče v Dravinji. Potrebno bi bilo tudi, da se stolpič pri cerkvi z me« teorološkimi instrumenti popravi. V prvi vrsti bi bilo za to poklicano tukajšnje Olepševalno društvo, ki baje namerava likvidirati, kar bi nikakor ne bilo na me* stu. Ako olepševalno društvo nima potreb« nih sredstev, naj občina votira primeren znesek za olepšavo in popravo te stavbice.
nj— Pri tukajšnjem meroizkusnem ura» du so za polovico reducirani dnevi merje« nja posode. Tukajšnji merilec domačin je odpuščen in prihaja merilec iz Celja ob uradnih dnevih. Dvomimo, da bi si obla« stvo s tem kaj prihranilo. Najbrže bo za* radi tega urad še "isiven, kar do sedaj ni bilo, ker je im.^1 dosedaj pod starim vod« stvom po 2000 Din letno prebitka. Inte« resirani krogi bi se morali zavzeti za to, da se uradtai dnevi uvedejo zopet, kakor so bili doslej.
nj- - Svarilni napisi. Pred prelazom pre« ko železnice in za ostrimi cestnimi ovinki so bila svojčas postavljeni svarilni napi« si, ki so opozarjali avtomobiliste .ia o^as« no mesto. Tekom vojne so bili ti napisi odstranjeni. Zelo umestno bi bilo, da bi Avtomobilski klub dal napraviti napise. Posebno potrebno bi bilo to ob mostu pre« ko Dravinje r>ri gostilni Sutter.
nj— Avtobusni promet. Mestna občina mariborska namerava uvesti avtobusne vožnje iz Konjic v Poljčane, Vitanje in Oplotnico. Doslej je vozil na progi Konji« ce«Oplotnica g. Petri Hinko, ki pa je vož« njo opustil. Bilo bi dobro, da mariborska občina čimprej prične z rednim prometom.
Iz Ljutomera
lj— »Janko in Metka«. Na Petrovo nas je Podmladek dekliške osnovne šole pre* senetil z ljubko pravljično igro »Janko in Metka« pod vodstvom ge. Rauterjeve in s sodelovanjem gdč. Anice Herzogove in gg. Seršena Iva ter Žagarja. Vsi igralci, veliki in mali, so prav dobro rešili svojo nalogo, osobito sta ugajala Janko (Milja Drveni« kova) in Metka (Janja Baukartova), ki sta učinkovito odpela nekatere vložene pesmi ter pokazala tudi dober spomin. Prav uga* jal -je nastop peskarja (Gita Haringova), dalje čarovnica in zbor vil. Številno ob« činstvo zato tudi ni štedilo z aplavzom.
Gospodarstvo
Razvoj delavskega
zavarovanja
V zadnji številki >RadniČke zaštite« je objavljena statistika delavskega zavarovanja v naši državi, ki je zelo zanimiva, zlasti če primerjamo objavljene številke s številkami za prejšnja leta. Povprečno število obvezno zavarovanih članov Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (SUZOR) je v zadnjih letih znašalo:
1925 1926 1927 1928 Slovenija 76.973 79.687 86.909 S3.372 Hrv.i. Slav. 149.277 150.777 164.187 182.657 Srbija	68.287 78.837 84.447 101.859
Ban. i. Bač. 83.112 77.184 79.779 83.833 Bos. i. Herc. 61.857 62.024 68.870 74.825 Dalmacija 27-123 26.101 27.301 29.250 skupaj 466.629 474.610 511.493 565.796
Od leta 1925. do L 1928. se je v vsej državi povprečno število obvezno zavarovanih delavcev dvignilo za 100.000 na 566.000. Relativno opažamo največji prirastek v Srbiji, Sloveniji in Hrvatski, deloma tudi v Bosni, medtem ko je stanje v Banatu in Bački kakor tudi v Dalmaciji po prehodnem nazadovanju v 1. 1926. ostalo lani skoro pnako kakor v 1. 1925.
Za stanje obrtnega in industrijskega razvoja v posameznih pokrajinah pa je predvsem zanimivo, da je v Sloveniji glede na število prebivalcev največ zavarovanih delavcev, in sicer 8.8 odstotkov vsega prebivalstva (1. 1928.), v Hrvatski in Slavoniji 6.6 odet., v Vojvodini 6.1 odst., v Dalmaciji 4.7 odst., v Bosni in Hercegovini 3.9 odst. in v Srbiji 2.3 odst.
Končno so še zanimivi podatki glede povprečne zavarovane mezde, ki se je lani v vseh pokrajinah razen v Dalmaciji dvignila. Za vso državo je povprečna zavarovana mezda znašala 25.82 Din napram 25.04 Din v L 1927. Najvišja povprečna zavarovana mezda je še voJno v Dalmaciji z 28.45 Dia in v Srbiji s 27.94 Din; dalje v Hrvatski s 26.17 Din, v Bosni in Hercegovini s 25.52, najmanjša pa je v Vojvodini z 22.90 Din in v Sloveniji s 24.89 Din (1. 1927. 23.92 Din).
Obveznost strokovnih organizacij v načrtu obrtnega zakona
Načrt obrtnega zakona, ki ga je izdelala posebna komisija v trgovinskem ministrstvu pod vodstvom načelnika gosp. Krpana in ki bo te dni predložen v izjavo vsem obrtnim organizacijam, vsebuje tudi važne določbe glede strokovnih udruženj. Za zaščito in za pospeševanje vseh stanovskih interesov se imajo v vsej državi uvesti po odredbah tega zakona obvezna strokovna udruženja, ki se delijo na splošna in špeoijalna udruženja. Splošna strokovna udruženja so trgovska, obrtna ali industrijska udruženja, v katerih morajo biti včlanjeni vsi trgovci, obrtniki in industrijci gotovega teritorija. Špecijalna udruženja pa se lahko ustanavljajo za obrtnike gotovih gospodarskih strok ali večjega števila sorodnih gospodarskih strok.
Splošna in špecijalna udruženja se ustanavljajo za posamezne 6reze ali za posamezna mesta, udruženja industrijcev in denarnih zavodov pa lahko obsegajo eno ali več oblasti. Če se v gotovem 6rezu ustanovi splošno in špecijalno udruženje, tedaj so vsi obrtniki na tem teritoriju dolžni biti člani udruženja. Osebe, ki na teritoriju ob stoječega udruženja zahtevajo registracijo obrti, so dolžne, da se predhodno vpišejo v Udruženje in plačajo takso ter da priložijo prošnji potrdilo o vpisu. Splošna udruženja se ustanavljajo na zahtevo 20 pooblaščenih obrtnikov za teritorij, kjer je najmanj 100 obrtnikov. Pravila je treba predložiti v odo-brenje pristojni zbornici. Splošna udruženja morejo za vsako panogo obrti, ki je zastopana z največ 30 člani, ustanoviti posebno strokovno sekcijo. Članske prispevke po odobrenem proračunu pobira uprava udruženja, ki se v primeru potrebe lahko obrne na ereskega poglavarja zaradi eksekutivne-ga izterjanja.
Strokovna udruženja lahko v eni ali več oblasti ustanovijo oblastne zveze strokovnih udruženj, katerih članstvo je za vsa udruženja na teritoriju zveze obvezno. Redno ee ima v vsaki oblasti ustanoviti po en Savez trgovskih in obrtnih udruženj. Na področju gotove oblasti ali območju zbornice, ee lahko ustanovijo Zveze udruženj za špecijalne stroke. Ustanovitev Zvez odobrava pristojna zbornica.
Določbe novega obrtnega zakona v splošnem odgovarjajo zahtevam slovenskih gospodarskih krogov ter ee močno naslanjajo na greniiialni istem, ki je pri nas v veljavi. Pozdraviti je tudi uvedbo obveznega članstva udruženj v pokrajinskih, zvezah.
Plačilo davkov v tretjem četrtletju tek. leta
Davčna uprava v Ljubljani razglaša:
Dokler se ne izvrši nova odmera zem-ljarine, zgradarine, pridobnine. rentnine in družbenega davka za tekoče leto 1929 no zakonu o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928. Uradni list 26-75 ex 1928. se mora po členu 163 pravilnika k zakonu o neposrednih davkih pobirati davek, ki je predpisan po stari davčni obliki najbližjega davčnega leta z vsemi državnimi pri-bitki vred, ki so se pobirali po niej. Od tega davka so izvzeti samo tisti davčni zavezanci, ki so prijavili prestanek dačne obveznosti.
V smislu člena 148 pravkar omenjenega zakona o neposrednih davkih, dospel je v plačilo dne 1. julija 1929 tretji obrok: a) zgradarine. b) pridobnine, c) rentnine, č)
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod v Ljubljani, 5. julija 1929. Višina barometra 308 8 m.
Kraj	Čas	Barom.	Temper.	S 1
Opazovanja				<u & >
Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik	8.	764-9 765-1 765-4 764-2	23 22 24 25	63 63 52 76
Skoplle	7.	7650	26	43
Split		763 1	29	41
Sme* vetra io brzina v m io sek.
E 3
SE 3 i ENE 3 NW 6
NW1 NE7
l2
■S J
3 9
1
Padavine
Vr*ta
v mm do
1. ur«
o-
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 28.6, najnižja 17.6. Solnce vzhaja ob 4.18, zahaja ob 19.50, luna vzhaja ob 2.5, zahaja ob 19.11. Dunajska vremenska napoved za soboto: Jasno in toplo.
družbenega davka, d) pavšalnega davka na poslovni promet in e) vojnice.
Vsi ti že v plačilo dospeli četrtletni dav-ki, se morajo plačati najkasneje do dne 15. avgusta 1929. Kdor bi tega dne ne plačal zapadlega davčnega obroka, se mu od neplačane vsote zaračunajo 6 odst. zamudne obresti in se izterja neplačani davek z obrestmi vred prisilno. Uslužbenski davek, ki so ga pobrali službodajalci od svojih uslužbencev se mora odpremiti davčni upravi najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca. Službodajalci pa. ki nimajo več kot pet uslužbencev, morajo pa pobrani davek odpremiti za mesec april, maj, junij 1929 najkasneje do 15. julija 1929.
Davčni zavezanci, ki vodijo knjigo opravljenega prometa, morajo plačati davek na poslovni promet od prometa, opravljenega v II. četrtletju 1929 najkasneje do 31. julija 1929.
Zemljarina dospe v plačilo ter se mora plačati v 2 enakih letnih obrokin najkasne je dne 15. avgusta in dne 1. novembra 1929 sicer se bodo zaračunale 6 odstne zamudne obresti in se bodo neplačane vsote prisilno izterjale.
Davek novih davčnih zavezancev in za nove davčne predmete, ki se bo odmeril med tekočim letom, dospe v plačilo oni dan, ko se bo zavezancu pravilno vročil davčni plačilni nalog ali odlok: plačati se pa mora 30. dan po vročitvi plačilnega naloga.	_
= Ureditev gradbene obrti v novem obrtnem zakonu. V projektu novega obrtnega zakona je regulirano tudi vprašanje grad bena obrti, ki je po dosedanjih obrtnih zakonih različno urejena v posameznih pokrajinah. Projekt novega obrtnega zakona deli gradbeno obrt v 5 skupin: 1. v gradi-teljsko (stavbeniško), 2. v ziidarsko, 3. tesarsko, 4. v kamnoseško ln 5. v vodnja karsko obrt. Odredbe gradbenega zakona glede gradbenih obrti veljajo tudi za one osebe, ki se ne bavijo z gradbo samo, temveč le izdelujejo v izvrševanju rednega po klica in proti plačilu načrte za zgradbe Graditeljski (stavbeniški) izpit za graditelje visokih stavb (stavbenike) lahko polagajo: 1. absolventi tehniških visokih šol, ki dokažejo, da so po diplomiranju praktično delali tri leta v tej stroki; 2. absolventi tehniških srednjih šol ali sorodnih šol gradbene stroke, ki so se po končanem izpitu udejstvovale najmanj 4 leta v stroki, od tega eno leto kot polirji. Trgovinski minister bo v 6porazumu z gradbenim ministrom odredil, v koliko se diplomirani absolventi tehniških fakultet in sorodnih visokih šol lahko oprostijo od polaganja izpita. K moj strskemu izpitu za zidarske, tesarske in kamnoseške mojstre bodo pripušSeni absol venti srednjih tehniških šol ali drugih sorodnih šol, ki so v tej obrti delali najmanj dve leti, od tega najmanj eno leto kot polirji in osebe, ki 60 z uspehom položile pomočniški izpit iz teh obrti in 6o bile po izpitu najmanj 5 let zaposlene v dotični obrti Mojstrski izpit za graditeljsko (stavbeniško) obrt se bo moral polagati pred komisijami, ki jih bo postavil trgovinski minister sporazumu z gradbenim ministrom, ki bo z uredbo predpisal podrobna določila glede predmetov in poslovanja izpitne komisije. Zakon dalje določa, • da 6e gradbena dela, ki spadajo v visoke zgradbe, tudi v lastni režiji ne morejo izvrševati drugače, kakor pod vodstvom pooblaščenega mojstra, razen če gre za neznatna popravila ali adaptacije, aa-re-aja :odenn, nonv gnal)F naačndi e i = Stanje Narodne banke. Obtok bankovcev se je koncem junija, potem ko je 22. junija dosegel rekordno nizko stanje 4964 milijonov Din, zopet dvignil za 232 milijonov na 5196 milijonov. To povečanje obtoka je nastalo zaradi velikih dvigov iz žirov-nih računov od strani države kakor od stra ni privatnikov. V zadnji četrtini junija je Narodna banka oddala iz svojih rezerv za okrog 20 milijonov Din deviz. Koncem junija je bilo stanje naslednje (vse v milijonih Din, v oklepajih razlike napram stanju od 22. junija): aktiva: kovinska podlaga 289.0 (—2.4), posojila na menice 1260.2 (+ 26.5), lombard 240.5 (+ 2.7), saldo raznih računov 375.3 (— 18.1); pasiva: obtok bankov cev 5195.8 (+ 232.1), žirovne obveznosti napram državi 103.4 (— 112.8), ostale žirovne obveznosti 528.6 (— 103.1), razne obveznosti 185.6 (—7.7).	• = Plačevanje uslužbenskega davka znamkami. V smislu zakona o neposrednih davkih bo generalna direkcija neposrednih davkov izdala posebne znamke, s katerim se bo plačeval uslužbenski davek. Plačevanje z znamkami se bo pričelo 1. septembra.
— Uredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic in o delovnem času pomožnega osobja je objavljena v »Uradnem listu« št. 66 od 3. t. m.
= Upravljanje fonda za pobijanje živinskih bolezni. Na podlagi zakona o pobijanju živinskih bolezni od 14. junija 1928, je kmetijski minister izdal pravilnik o upravljanju fonda za pobijanje živinskih bolezni in naredbo o načinu upravljanja z denarnimi kaznimi za prestopke po členu 111. in 113. zakona o pobijanju živinskih bolezni. Pravilnik in naredba sta objavljena v »Službenih Novinahc od 3. t. m.
= Dostava železniških vozov ia prevoz lesnih pošiljk. Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu je odredila, da se mora izvoz in prevoz lesnih pošiljk in drv za kurjavo pospešiti z vsemi sredstvi. V času izvozne sezone, t. j. od 1. septembra t. 1. dalje bo železniška uprava dostavljala za prevoz drv za kurjavo potrebne vagone šele tedaj, ko bo poinoštevilna dostava vozov za sezonske predmete popolnoma zagotovljena. Zaradi tega se interesenti pozivajo, da do pričetka izvozne sezone pospešijo nabavo in pošiljanje lesa in drv za kurjavo.
= Legitimacije trgovskih potnikov. Neupoštevanje predpisov glede legitimiranja trgovskih potnikov povzroča težave potnikom in je združeno tudi z neprijetnimi posledicami za tvrdke same, pa je zato skoro nerazumljivo, da se nekatere tvrdke in potniki še danes, ko je naredba že nad leto dni v veljavi, teh predpisov točno ne držijo in se raje izpostavljajo neprijetnostim, ki so s tem združene. V6ak potnik mora imeti predpisano uradno legitimacijo, izdano od Trgovske zbornice, v katere okolišu ima tvrdka svoj sedež. Prošnjo za izdajo legitimacije mora predložiti zbornici tvrdka sama. Navesti mora ime, priimek, leto in kraj rojstva, domovinstvo, kraj stalnega bivanja, visokost, barvo las in oči ter še morebitna posebna znamenja potnika. Prošnji je tudi priložiti nekartonirano sliko potnika ter 20 Din za kolke in takso. — Prestanek
službe mora tvrdka takoj prijaviti zbornici, ter ji obenem tudi vrniti legitimacijo. Za primer, da tTrdka iz katerihkoli ralogov ne more vrniti legitimacije, mora to v lastnem interesu takoj naznaniti pristojni zbornici. Opozarjamo t rrdke ponovno na gornje predpise, da ji'j ohranimo pred posledicami in gmotnimi ;jkcdami, ki so združene s kršitvijo teh predpisov.
= Jeseaskii pokrajinska razstava. Po naklonjenosti ravnateljstva ljubljanskega vele-sejma je Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani odkazan za revnejše obrtnike prilično velik prostor tudi na jesenski pokrajinski razstavi, ki se bo vršila od 31. avgusta do 9. septembra t. 1. Obrtniki, ki nameravajo razstaviti na prostoru urada, naj ee zglase pismeno do 1. avgusta pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg 10, kjer dobe tudi vse podrobne informacije.
= Direktna železniška tarifa z Grčijo. Po daljših pogajanjih med našo in grško delegacijo je prišlo do sporazuma glede direktne železniške tarife med obema državama, ki je zlasti važna za promet e Solunom, kjer se je te dni dejansko pričel promet preko naše svobodne cone. Direktna tarifa, ki bo v kratkem izdelana, bo gotovo mnogo pripomogla za razvoj naših trgovinskih zvez z Grčijo. Grška delegacija je uvidela, da more le z znatnejšimi tarifnimi olajšavami omogočiti Solunu napredek in razvoj, pa tudi naša delegacija je v tarifnem pogledu pristala na večje koncesije.
Borze
Praga 15.3S5, 90.60, Sofija
12.505, Berlin
5. julija.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Veliko je bilo povpraševa-nje po devizi na Curih in Berlin. Razen potrebe v devizah na Dunaj in Trst je vso ostalo potrebo krila Narodna banka. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni, le deviza na Dunaj se je ponovno okrepila.
Na zagrebškem efektnem tržišču je tpčaj Vojne škode ostal nespremenjen. Poštna hranilnica intervenira dnevno ter kupuje Vojno škodo za kaso po 407. V terminih in za aranžma tudi danes ni bilo prometa. V zasebnih vrednotah vlada popolno mrtvilo. Med bančnimi papirji je bil danes promet samo v Jugobanki, med industrijskimi papirji pa je bil zaključen Gutmann po 206, Danica pa se je trgovala po 118. Dubrovač-ka je nekoliko popustila, vendar je ostala brez prometa.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.8775, Berlin 13-5575—13.5875 (13.5725), Bruselj 7.9112, Budimpešta 9.937, Curih 1094—1097.4 (1095.9), Dunaj 7.996—8.0026, (8.011), Lon« don 176.21, Ne\vvork 56.87, Pariz 22290, Praga 168.20—169 (168.60), Trst 296.95— 298.95 (297.95).
Zagreb. London 275.92—276.72. Newvork 56.77 — 56.97. Pariz 221.90 _ 223.90, Milan 297.01 — 299.01, Curih 1094.4 — 1097.4, Berlin 13.5575 — 13.5875. Dunaj 7-996 _ 8.026, Praga 168.20 — 169.00, Budimpešta 9.9220 _ 9.9520.
Curih. Zagreb 9.1275, London 25.2125, Newyork 520, Pariz 20.335 Milan 27-20, Berlin 123 80, Dunaj 73.20, Bukarešta 3.085, Budimpešta 3.75, Varšava 58.30.
Dunaj. Beograd 12.465 — 169.07—169.57, London 34.43625 — 34.53625. Milan 37-16 — 37.26, Newvork 709.95 do 712.45 Pariz 27.75 — 27.85, Praga 21—21.04, Curih 136.835 _ 137.635.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 170 den.. Ljubljan. kreditna 123 d., Praštediona 850 d.. Kreditni 170 d., Vevče 125 d., Ruše 275—285, Stavbna 50 d., Sešir 105 d.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 407 — 408, kasa 407 — 407-50, za julij 408 — 409. za december 423.50—424, investicijsko 84.75 — 85.50, agrarne 5050— 51; bančne vrednote: Praštediona 852.50 bi., Union 202 den., Kreditna 93 den., Srp-ska 152 den., Jugo 82 — 83, Zemaljska 130 den., Ljubljanska kreditna 123 den., Poljo 16—16.50: industrijske vrednote: Nar. šum-ska 32—40. Gutmann 203—2(15, Slaveks 97 den., Slavonija 175 bi., Danica 118—120, Drava 350—400, Šečerana 405 — 410, Lje-vaonica 200 _ 210 Vevče 125 den., Isis 18 bi., Dubrovačka 490 — 495, Jadranska 575 bi., Trbovlje 460 — 470-
Beograd. Investicijsko 85.5—85.75. agrarne 50 — 51. Vojna škoda 406 — 407, za julij 408 — 409, za december 423 den., Narodna banka 7760 den.
Blagovna tržišča
+ Mrtvilo na banaškem vinskem trgu.
Na tržišču vina v Vršcu vlada dalje veliko mrtvilo. Domači konsum kupuje le male količine, iz inozemstva pa je malo zanimanja. Če bo prodaja ostala dalje slaba, bodo še v jesen; ostale v južnem delu Banata velike količine neprodanega vina. Bela vina z 8 do 9 st. se dobijo že po 2 Din za liter in celo cenoje. Sortna vina so seveda dražja. Najbobša vršačka sortna vina stanejo 6 do 7 Din.
-f Ljubljanska blagovna borza (5. t. m). Les: Tendenca nespremenjena Zaključenih je bilo 5 vagonov hrastovih drv in 2 vagona oglja. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena Zaključeni so bili 4 vagoni pšenice in 1 vagon moke. — Nudi se: pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška prompt. po 257—260. za julij po 262.50 — 265; koruza (slov. post jlač. 30 dni): laplatska za julij — september po 292.50 — 295. baška promptna, mlevska tarifa po 270.50 — 272.50, navadna tarifa 277-50 — 280; ječmen: baranjski pi-vovarski, 70-71 kg po 315 — 317.50, '.aški izimni 67-68 kg po 290—292.50; oves: ba-ški, slov. post. navadna tarifa po 275 — 277.50; moka: >0g«, fco. Ljubljana, plač. kri prejemu po 36-1—370.
+ Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica se je ponovno za malenkost okrepila, koruza pa je dalje 6laba. Promet: 56 vagonov pšenice, 1 vagon ječmena, 52 vagonov koruze, 5 vagonov moke in 1 vagon otrobov. Pšenica: baška, sremska in banaška 210 — 212.5; baška potiska 215 — 220. Ječmen: baški novi, 63/64 kg 160 — 165. Koruza: baška, erem-ska in ban. 215—217.5. Moka: baška »0g< in »Oggc 302.5—312.5; »2« 282.5 -292.5; >5< 267.5 do 277-5; >6« 260 — 265. Otrobi: sremeki in banaški 120 — 130.
+ Dunajska borza za kmetijske proizvode (4. t m.) V zvezi s čvrstejšo tendenco na inozemskih borzah, so ponudniki dvignili cene za 1—2 češka vinarja, na kar pa kupci niso hoteli pristati, ker računajo, da bo letošnja letina zelo dobra. Uradno notirajo vključno prometni davek in carino, foo Dunaj: plenica: domača 33 — 33.25, madžarska potiska 36 — 38, jugoslovenska 34.75 do 35; ri: marchfeldska 28 — 28.5, madžarska 26.25 — 27; koruza: bolgarska ali romunska 82 — 32.5.
mtoifiio is
Ozir na liubiteJla umetnosti. ki upravičeno pričakuje, da bodo oni. ki iavno razpravljajo o umetninah in o ustvarjaiočih ljudeh, ocenjevali le-te z ono ljubeznijo, katero jim on sam prinaša naproti. jih tehtali z ono vestnostjo in z onim čutom odgovornosti. kakor v skladu z liubitelievo simpatijo do umetnin zaslužijo, ta ozir nalaga tudi našim kritikom in niihovim slučajnim tovarišem tak ton. kakršnega žal v pričujoči polemiki moram pogrešati.
Rekel sem to vse. da rešim svoio dušo. Treba se mi zdi namreč in mislim, da ie vsak izmed nas dolžan, da se takoj postavi v bran. kakor 'nitro bi se oni. ki se borijo za kakršnokoli kulturno ali umetnostno oriientacijo. hoteli ponižati v svoii umetnostn o- strankarski gorečnosti pod tisti nivo. katerega po pravici more zahtevati ozir na naše kulturno živlienie.
Anton Lalovlc.
; Problem modernega svetovnega nazora
V slovenskem tisku se kaj redko raz* pravlja o vprašanjih, ki so v zvezi z du« hovnim iskanjem in boji sodobnega člove« ka za resnico, za svobodni svetovni nazor. Vzlic temu, da je interes današnjega iz« obraženca usmerjen v prvi vrsti k praks tičnim, konkretnim vprašanjem, ki jih pri» naša naglo se menjajoče vsakdanje življe« nje, velja še vedno znani Kantov rek, da je zaman hliniti ravnodušnost nasproti rečem, ki ne morejo biti mislečemu človeku ravno« dušne. Eno redkih premotrivanj o vpraša« nju modernega svetovnega nazora je ob j a« vilo v 3.—4. in 5.—6. številki glasilo sloven« skih zdravnikov »Zdravniški vestnik« .pod naslovom: »Materijalizem in svetovni na« zor modernega zdravnika«, članek ni pod« pisan; zdi se pa, da poteka iz peresa ured« nika tega časopisa g. primarija dr. Fr. Der* ganca, ki se veliko bavi tudi s filozofskimi teorijami.
Pisec razpravlja o svetovnem nazoru s stališča zdravnika, vendar so njegova izva« janja in sklepi splošnega pomena; zdravni« ški poklic nudi samo večjo priliko nepo* srednega spoznavanja človeške telesnosti in duševnosti. Tu se zdravniku razodeva pred« vsem dvoje: problem trpljenja in praktični dualizem telesa in duše. Trpljenje ga vodi k novemu spoznanju o človeku; sočutje srca in solnce mislečega razuma mu poka« žeta, da je človek mnogo bolj komplicira« no bitje nego se zdi trdovratnim materiali« stom. Že filozofski nazor, ki rezu 1 tira iz trpljenja, močno omaja materialistično poj« movanje. Dobrota, zaupljivost, blaga bese« da razodevajo zdravniku čudežne efekte. V telesu se pojavi duša, ki so jo materiali« sti črtali iz filozofskega slovarja. Take iz« kušnje z ljudmi, tako pronicanje v skrivno« sti človeškega življenja ustvarjajo napo« sled mislečemu zdravniku idejno krizo. Vzgojen v materializmu, začenja presojati ta svetovni nazor z vedno večjim kriticiz« mom. Polagoma razume, zakaj je napisal Fr. Paulsen o Haecklovih »Svetovnih ugan« kah«, nekoč b revirju mlade svobodomiselne inteligence: »Z žgočim sramom sem pre« bral to knjigo, s sramom nad stanjem sploš« ne in filozofske izobrazbe našega naroda.«
»Ljubljanski Zvon"
Izšla ie junijska številka »Ljubljanskega Zvona« s portretom slikaria Franceta Kre-lja kot prilogo.
Pesništvo zastopajo' Anton Ocvirk, Vinko Košak in Srečko Kosovel: krepki »Sonet« A. Ocvirka ima prvenstvo.
Med pripovedniki se poiavlia novo ime: Rudolfa Kresala »Zadnje pozlavie« ie Primer nove. moderno oblikovane oroze. ki vzbuja pozornost. Sicer zavzema precejšen del številke nadaljevani e Pahorievega romana »Serenissima« in potopisa Ferda Kozaka »Pariz«. St. Lebna »Pregled sodobne književnosti v Španiii« se zaključuje. Španska literatura, znana večini naših literarnih izobražencev le po naivišiih vrhuncih, je tako postala našemu svetu bližia.
Za stoletnico Gribojedova obiavlja »Lj. Zvon« odlomek njezove znamenite komedije »Gorje od razuma« v izbornem prevodu B. Vdoviča. ki je dodal v »Kroniki« kratko biozrafiio.
Med »književnimi poročili« prinaša »Lj. Zvon« obsežno oceno J. Vidmaria o Župančičevi »Naši besedi« v izboru Frana Albrechta. urednik dodaia tei kritiki pojasnilo. J. Vidmar ocenjuje nadalie Leskov-čevo dramo »Dva bregova«. A. Ocvirk pa Mesaričevo brošuro »Smierovi moderne umjetnosti«. V »Kroniki« poroča SI. Osterc o Kogojevih »Črniii maskah« in Laiovče-vih skladbah.
»Ljubljanski Zvon« stane na leto 120 Din in se naroča pri upravi. Prešernova ul. 54.
Slovenska književnost v nemškem svetu
O tem vprašanju smo na tem mestu raz« pravljali že ponovno, zlasti glede na izja« ve Hermanna Wendla, ki je že nekajkrat grajal, da nemški založniki trdovratno ignorirajo slovensko literaturo, tudi kadar dobivajo dobre prevode pod sila skromni« mi pogoji. To je posebno opaziti pri Can« karju, o katerem ne more nihče trditi, da bi bil neznan izven meja svojega jezika.
Nemara niso vsega krivi zakrknjeni pred« sodki, dediščina starih časov; kriva je tu« di naša neznatna in neorganizirana propa« ganda. Znani kritik dr. Otto Forst Batag« lia je imel dobro voljo, da zabeleži v ne« kem nemškem časopisni — kakor smo že konstatirali na tem mestu — daljne odme« ve petdesetletnice O. Župančiča. Toda pi« sati o takem imenu na Pruskem ni lahka reč, ker ni pri roki podatkov, zato se mu je zgodila znana nerodnost, da je Župan« čiča zamešal s Cankarjem in tako jubilan« ta slovesno — pokopal.
Neposredni povod za te vrstice nam da« je listanje po VII. (najnovejši) izdaji zna« nega Mayerjevega leksikona, ki izhaja v založbi Bibliografskega instituta v Lipskem od leta 1924. Sodeč po dosedanjih zvezkih, smo Slovenci v tem zelo razširjenem leksi« konu slabo odrezali. V dosedanjih zvezkih nas reprezentira edini Prešeren s par vrsti« cami, skromnejše nego Srbe Branko Radi« čevič, dasi se pri Prešernu omenja še nje« govo pesnikovanje v nemščini Cankarja, Levstika, Meška in druge zaman iščeš, če« prav so zastopana literarno manj pomemb« na imena iz drugih slovstev. Kopitar in Miklošič sta omenjena kot slavista. Kako bomo odrezali pod »Slovenen«, še ni zna« no, ker ta črka ni še zunaj. Nekoliko teme« Ijitejši so geografski in zgodovinski po« datki o Ljubljani; Maribor je zastopan s par vrsticami.
V članku o slavistiki na ljubljanski uni« verzi je »Jutro« napovedalo nemško zgo« dovino slovenske literature iz peresžF dr. Kidriča in dr. Prijatelja. Upajmo, bo ta knjiga v nemških literarnih in znanstvenih krogih malce razbistrila meglene pojme o našem duhovnem življenju in prinesla več« je upoštevanje, ki bodi vsaj pravično, če nam je že usoda namenila večen očitek, da smo majhni.
Pismo iz Skoplja
(Dve razstavi.)
Skoplje, 26. junija.
Umetniškega življenia v Skooliu ni. A sporadično se noiavi kaka umetnostna razstava z ambicijami in se tudi najti primerno publiko. Gotovo ie v narodu samem izredno mnozo umetniškeza čuta. ki bi za bilo treba sistematično kultivirati. A to ie delo za generacije, ki bodo šele prišle. Za enkrat imamo tu izredno razvito narodno umetnost in kot import. nekatere šolane slikarje. ki.hodijo na tuje šole in od časa do časa prihajajo domov z deli. ki pričaio o lahki dovzetnosti in hitri orientaciii v tuji kulturi.
Te znake ie nosila skoplianska razstava slikarskih del Lazarja Ličenovskeza iz Galičnika pri Debru. Slikar ie sin zozra-fa. cerkvenega slikarja - obrtnika, in ie sam pomagal v domači delavnici, predno je prišel na beograjsko slikarsko šolo. Odločilno pa ie zanj postalo šolanje v Parizu. Tu se ie razvil niezov kolorističnl talent posebno v kraiini in ulici, tem tipičnem motivu izza M. Utrilla. Ličenovski slika, kot slikaio danes vsi mlaiši pariški slikarji, enako Pariz kot Prizren. Prejel ie vso tehnično sposobnost in popolnoma pozabil na tradicijo svoje domovine, dasi ie bil v Parizu učenec cerkveneza slikaria Mauricea Lenoira. In baš dva poskusa freske, ki jih ie Ličenovski razstavil, sta tako ponesrečena, da se človek čudi temu sinu zografa Samostoineza dela na razstavi ni bilo mnozo. pač oa kraiinarske rutine, v fizuraliki in portretu pa neprebavljene akademiie.
Popolnoma drugačna ie bila razstava ženskia ročnih del. katero so priredile ženske obrtne šole iz Južne Srbiie za pravoslavne Binkošti v Skopliu. Razstava ie hotela pokazati stopnio spretnosti, ki so io dosegle zoienke v šivanju oblek in perila ter v vezenju. Zadnja stroka oa ie prav v živi zvezi z umetno obrtin in ie za nas interesantna, ker v vsei državi ne poznamo pokrajine, kier bi bil zmisel za vezenino in tekstilni izdelek pri nainriorosteiših slojih tako razvit, kot v Južni Srbiji. Ta panoga ženskega udejstvovania. ki ie tudi tehnično na višku in obsega nele ša-blonsko ponavljanje, amoak še prav posebno novo variranie tradicionalnih vzorcev s krščanskega in muslimanskega vzhoda. ie še danes živa nri kmeticah ter le v
Nasa glasbena kritika
fr Mepi našima glasbenima kritikoma skladateljem Škerjancem in umetnostnim hi-storikom dr. Vurnikom se ie vnela polemika. Tako sta v družbi z Vurnikom zadnjič planila no Škeria-ncu tudi skladatelj Vilko Ukmar in oa nevovodja APZ France Ma-xolt.
Ne pride im na misel, da bi se hotel postavljati za sodnika v njihovi -pravdi, marveč imam namen opozoriti le na neke splošne stvari, ki so občeza pomena in ki me ravno zaradi tega ženeio. da se ozla-šam jaz, ki sem na stvari neudeležen. pa vendar občutljiv za to. v kakem nivoju nai se ^>ri nas polemizira o kulturnih, zlasti pa o umetnostnih zadevah.
Moram reči. da mi ton z obeh strani ne ttgaia.
Nisem nesrečen zaradi tega. da se vršiio polemike. Nasprotno: one so mi znamenje naraščajočega razvoja našega zlasbenega življenja. Kakor se pri najnižiih živalih po-rojevaio nova bitja s cenitvijo starih, tako se zdi, da tudi v duhovnem živlieniu razvoj muino vede do diferenciranja: pojavljajo se razdeljene, med seboi si nasprotujoče in se pobijajoče struie. ki oa v svojem jedru niso ničdrugeza kot obogatenje življenia in ki navzlic svoji dozdevni pro-tivnosd pomenjajo neko kolaboracijo.
Vsaka taka struia ima tendenco, da svojemu kulturnemu idealu pripomore do uresničenja. Nič ne stori, če ie egocentrič-no preoričana. da ie njen kulturni ideal edino pravi, nasprotnikov Pa absolutno po-grešen.
Vendar pa mislim, da ne smemo pustiti, ida bi oni. ki se boTe za kako strujo. pozabil. da ie njegovo prizadevanje kulturno prizadevanje in da ie nrotinaravno. če bi kdorkoli mislil, da se da kulturni uspeh doseči z nekulturnimi sredstvi. Tako ravnanje bi bilo neekonomično in neracionalno, ker bi vzbujalo antioaciie. dočim vsak. bodisi ta ali oni pokret. zlasti na še kulturni, more dobivati svoio privlačnost edino-le po simpatičnem zadržanju bojevnikov.
Razen teza se mi zdi. da smo si vsi imenda toliko na jasnem, da celo pri nas, ki smo majhen narod, pomenia vsaka ustvarjajoča osebnost pozitivno vrednoto, ki jo ie na vsak način treba primerno re-spektirati, pa naj bi se že taka osebnonost uveljavljala v katerikoli umetnostni smeri. Zato mislim, da ie proti našim kulturnim interesom ton. v katerem sta bila obojestransko tretirana skladatelja Škerjanc in Ukmar. pa nai si ie Ukmar tudi šele samo začetnik.
Da se pa ta polemika vrši v takem tonu frijavno v naših vodilnih dnevnikih, to ji daje važnost preko oseb. ki so io vodile. Čeprav so vsaka svojo polemiko signirale.
Večina ljubiteljev umetnosti ie. kar ie sociološko razumljivo in naravno, prav bistveno navezana na mišljenja voditeljev glasbenega življenja. Publika posebej smatra tistega človeka, ki za kak list izbere za kritika, že s tako izbiro za legitimiranega izrekati avtoritativna mnenia. Vsi vemo. da naše glasbeno živlienie v svoii razmeroma mali razvitosti še ni do-vedlo do teza. da bi imeli zlasbene kritike, ki bi sami ne bili sicer ustvarjajoči, pa vendar zlasbeno toliko široko izobraženi in toliko tankočutni, da bi mozli plodno reagirati na vse utripe našeea muzikalnega življenja. Tako se moramo zadovoljiti s tem. da naši ustvarjajoči muziki pišejo poročila in kritike mnogokrat o koncertih in muzikalnfa prireditvah, kier so sami udeleženi. in da enako Piše zlasbene kritike dr. Vurnik čigar odnos do elasbe ie odnos ljubitelja.
Ali vse te težkoče ne zmanišaio, temveč že povečajo ono. kar hočem posebno poudariti. namreč dolžnost tem večje vestnosti in skrbnosti bodisi v kritiki, bodisi v polemiki.
Kakor vse živlienie predstavlia za svoio znanost poštenje, tako tudi liubitelji glasbe opravičeno pričakuje od svoiega kritika take vestnosti in take tenkočutnosti. ki mn bo kot zlata tehtnica pravilno odmerila vrednote.
Mislim, da se ne motim, če poudarjam, da želi liubiteli umetnosti, da za kritik pravilno poduči, predvsem o vrednosti umetnin, s katerimi je prišel v stik. v kolikor te vrednosti že niso na kakršenkoli način izver. diskusije. Zdi se mi. da ljubitelju nmetnosti. živečem sredi živeža njenega utripa, ni na tem. vedeti, v kakšen historičen predal nai bi se postavila ta ali ona umetnina. To bi moglo zadovoljiti kvečjemu njegov razum, toda on hoče imeti čustven odnos do umetnine, zato je njegovo stališče nasproti umetnikom v znamenju notranje vrednote, ne oa formalnega videza. Cuvstvo in vrednota oa sta dvoje stvari, ki sta pred vsemi druzimi v najožji vezanosti.
i ■ Slovenci in »Književni Jug"
V »Letopisu Matice Srpske« obiavlia Miloš Crnjanski spomin na literarno živlienie pred desetimi leti. Posebno zanimive in tople strani ie bil posvetil zazrebški reviil »•Književni iug«. naiboli iuzoslovenski. kar smo iih kdai imeli. Ta reviia ne bi smela biti pozabliena: čeprav ie bila plod tisteza kipečeza nacionalneza zanosa, ki tolikanj karakterizira 1. 1918. in 1919.. ie tudi sedai ko zremo na ta vprašanja z boli realnih vidikov ni eno poslanstvo še živo in za bo treba Prei ali slei nadalievati. Posamezni poizkusi n. pr. poizkus vodilne srbske revije »Srpski književni zlasnik«. Pričujejo, da potreba osrednje iuzoslovenske literarne revije ni otopela. Koncem 1. 1919. »e »Književni iuz« prenehal izhaiati: kakor pripoveduie Crnjanski. ie ueasn.il sredi velikopoteznih načrtov o reorzanizaciii. Notranje razortiie. ki so bile koncem 1. 1919. že zelo aktualne, so morale izoodkooati tanka tla duhovnemu zlasndku. ki je' imel veliko nalozo zedinievati namesto razdvajati. Bil ie baklia mladeza »uzoslovenskeza idealizma, oreizkušeneza v iečah in internacijah: njegovi izdaiatelii so bili sami av-stro-ozrski pregnanci. Ta baklia ie osvetljevala samo leoe strani našeza sknoneza življenja: prav ie. da so se nam pokazale tudi mani lepe in neugodne, toda škoda ie. da niso v vseh teh sooznaniih in razočaranjih siiale v nezmanjšanem žaru vzvišene resnično lepe strani naše skupnosti. A »Književnega juga«, tri več bilo: niegovl sotrndniki so se razkropili na razne strani in na nekdanji ideal duhovneza edinstva so padle črne sence m mrak se ie zzoščai če* dafiefcafi.	' ~	......~~ -
»Književni iuz« ie bil zlasnik čisteza in edino pravilnega iuzoslovenstva. ki raste orzansko iz tradicionalnih vrednot in vidi svoio izpolnitev v pravilni in pravični sintezi vseh treh sedaniih kultur. Izkliučeval ie vsak kulturni imoeriializem. vsakršno nasilno ali zahrbtno oktroizanie od zgorai navzdoh zato ie zoiil polez iiekavščine tu. di ekavščino in cirilico, oolez hrvatskeza sloga beograiski stil in naposled slovenščino kot iezik z vsemi atributi literarneza jezika. ne kot dialektični anahronizem. Zaradi teza so nri »Književnem iuzuc sodelovali množi Srbi. Hrvati e in Slovenci: nikdar preje .in nikdar pozneje ni nobena sr-bohrvatska reviia združila okoli sebe toliko slovenskih sotrudnikov.
Če danes prelistavam dva debela letnika »Književnega iuga«. čutim, da ie bil to sad plemenitega hotenja in stremlienia: četudi ponekod še neugoden, zelen, pena zanosa in slepeče vere. ie vendar v celoti nekal kar je bilo pozitivno in kar se ie dalo zazo-variati pozneje, ko ie enostranskim doktrinam in mlademu vinu navdušenia sledila empirična politika, realni obračun z dejstvi. Ponavljal: k temu se bo treba prej ali slei vrniti!
Prva kniiza »KnSževneza iuza« (od 1. januarja do 16. junija 1918) ie imela to-le redakcijo: Niko Bartulovič. Vladimir Čoro-vič. Ivo Andrič in Branko Mašič. za umetniški del pa Tomislav Krizman. Vnania oprema ie bila za takratne razmere zelo dobra, notranje pa se ie očitoval — v primeri s »Savremenikom« — elan mladosti m notraniega ognja. Bil ie »Književni iuz« vzoren literaren tovariš ideološke, publicistične »Hrvatske Niive< (oozneie »Juzo-veraske ffii^eO
Izmed Slovencev so zastopani v tei knii-gi s pesmimi Fran Albrecnt. Ivan Aibrecht. Janko Glaser. Izo Gruden. Ferdo Koziak. Ksaver Meško. Rado Rehar in Janko Samec, s povestmi pa Ivan Cankar. Anton Novačan in Ivo Šorli. Med članki iih ie več posvečenih Slovencem: tako ie Janko Glaser objavil »Nekai misli o Otonu Zupančiču«. dr. T. A. Glonar »Po tridesetih letih« (o ločitvi literarneza delovania no estetskih kulturnofilozofskih nazorih), dr. Fr. Ilešič o »Jeziku u nacionalnem razvoju Slo-venaca« in članek o Preradoviču pri Slovencih. Zofka Kvedrova ie pisala o Pod-limbarskemu. dr. Lah ie v dališem članku opozarjal na lepote Cankarieviii »Podob iz| iz sani«. Anton Loboda-Melik na ie izore-zovoril v člauku »Za kulturno zediinenie Jugoslovenov«. kakšno bodi šivamo sodelovanje Srbov. Hrvatov in Sbve,i:ev v vseh nanozah kulturneza udeistvovania.
V	Pregledu \e referiral Nik'i Bartulovič o »Ljubljanskem Zvonu« in »Domi« in svetu« dr. Glonar o nekatsrih novih slovenskih knjigah in o »Savremeniku«. Juš Kozak o Bezovem romanu »U nčekivaniu« i■ d. Tudi med drobižem ie res slovcnica obilno zastopana.
V	druži kniizi (od L iuliia do 16. decembra 1918) so dobili Slovenci tudi med uredniki svoieza zastopnika: kot urednik ie naveden Anton Novačsn. kije skrbel za slovenski del lista in orzaniziral sotrudništvo. Tu srečujemo med sotrudniki nova imena. V poeziii: Oton Zupančič (»Zelena čelada«) Anton Debeliak. Janže Novak, med pripovedniki Novačan. Tone Kosem in Jože Pahor. V literame-n prezledu nas ie takrat posebno zanimala polemika med Franom Albrecbtom in Ivanom AJbrechtom zaradi
nekaterih krajih uričenia oolemaM. Etnografski oddelek skopskeza muzeia .hrani cel zaklad takih del. ki pričaio o neizčrpni narodni fantaziji in noblesi izvedbe. Tu je temelj, iz katereza bi mozlo smotreno šolanje ustvariti čudovito samostojno moderno obrt. Skromna sredstva, s katerim so ženske obrtne šole v Južni Srbiji orza-nizirane. niso mozla dati podlaze za tako šolo in tako zadovoljijo uspehi le deloma.
Poglaviten ie namen, kateremu nai bi vezenina služila. Moderno ureieno stanovanje zahteva drugačna dela. kot primitivna oprava kmetiške neveste. In na sKo-pljanski razstavi smo videli, da si šola nI dala truda z novimi rešitvami, amoak ie uporabila izgotovliene vzorce raznih krojnih prilog in uvedla ono šablono, ki se orl nas in še boli na zapadu. vkliub neverjetni trdoživosti. vendarle izzublia. Ta stran razstave ie najmanj razveseljiva. Bilo t>a je mnozo takih del. ki so bila okrašena s kopijami ljudskih vzorcev. Uporaba ni bila v vseh slučajih okusna in zamiselna. n vendar ie bilo dokaj posrečenih del: posebno platnene poletne obleke, ki služijo enakemu namenu, kot sraica v narodni noši. so s šarami dobile lep in celo elezan. ten okras. Opaziti ie bilo tudi nekai orizi-nalnih liudskih vezenin s Kosoveza polia. ki so bile aplicirane na razne blazine in zbujale precej opravičene pozornosti. Iz-zleda. da so ta dela izšla iz naziba učenk: vsekakor pričaio o dobrih tehničnih zmožnostih in okusu priorostih deklet.
Šola bi se morala postaviti na čelo umetniški vzgoii materiala, ki je prinesel od doma naikrasneišo ljudsko tradicijo ve-zenia in tkanja. Ni dovoli, da se opravijo le teanične naloze. posebno, če so uporabljane za nezmiselne »moderne« namene. Zmožni učitelji bi mozli iz lokalnih podlag ustvariti umetno obrt. ki bi se mogla ne-le kosati z zapadom. ampak bi mu mozla postati celo vzor. ker bi potekala direktno iz studencev še žive liudske umetnosti.
Moskovska gledališča
»Malo gledališče« v Moskvi ie uprizorilo novo izro Romašova »Oznieni most«. V nji opisuje oktobersko revolucijo, neizčrpno temo novih ruskih oisateliev. državljansko vojno in rekonstrukcijo novega življenja pod »Nepom«. Igra je silno tenden-ciiozna.
»Vahtangovo gledališče« ie dalo novo dramo J. Oleša »Upor čuvstev«. v kateri je avtor zdramatiziral svoi roman »Zavist«. ki se bavi s sodobnim meščanskim življenjem. V drami se opaža nekak povra-tek k psiholozizmu.
»Gledališče revolucije« ie uprizorilo noviteto »Inga«. delo A. Glabova. Glavna junakinja predstavlia ženo noveza tipa. ravnateljico tovarne, kier se čuti niena krepka roka. Boljševiški ideal žene! Druza junakinja ie delavka Glafira. žena komisaria v tovarniškem sovietu Grečanikova. ki ljubi Ingo. Ko Grečanikov odide s kulturno in lepo Ingo, je Glafira sicer duševno potrta, vendar razume svoieza moža in skuša s samoizobrazbo doseči Ingino kulturo,
da. celo prekositi svoio tekmovalko. Ves zapletliaj ie v borbi teh dven žena za moža. Igra pa ie bila simpatično snrejeta.
Moskovsko umetniško zledališče (Hudo-žestveniki) ie pripravilo »Ustaienie« Leva Tolstega v novi dramatizaciji F. F. Raskol-nikova. Režira Nemirovič Dančenko. Či-tanie. igra in kino se soaiaio v celoto. Glavne vloge: Kačalov. Jelanska. Jermo-lov.
Realistično gledališče pripravlja Haško-vega »Dobrega voiaka Šveika« v predelavi A. S. Grina. (»SI. Prehled«).
Blaznež ali komedijant?
Razni tuji listi beležiio. da pripravlja proslulj d' A n n u n z i o za iesen nov to-man. V Italiji se mnogo niše o »nezmotljivi sili božanstveneza poeta«. Ob istem času ie izšel v pariškem tedniku »Les Nouvelles litteraires« (22. iuniia t. 1.) članek Paula Rebouxa »Une Visite chez d' Annunzio«. Pisec je eden redkih tujcev, ki jim ie dovoljen vstop v sedanii »samostan« tega namišljenega »kneza pesnikov«. Po sliki, ki nam io ie orisal, bo najbrž tudi Reboux v bodoče izkliučen.
Posnemamo le nekatere najznačilnejše podrobnosti. D' Annunzio živi v nekem bivšem samostanu na obali Gardskega ie-zera. Poslopje ie obdand z zidom: posestnika na že zdaleč pozdravlja mainen ton med dvema cipresama. Na portalu ie napis »Clausura Silentium«. Ta tišina ni tako huda: v d' Annunzijevem kloštru ie precej žensk, ki brez njih ta veliki ženskar ni mogel nikdar živeti: vrhu teza ima slugo. ki ga imenuje Dante in vrtnarja, kateremu ie nadel ime Virzil. V okolici biva d'Annunziieva telesna straža, ki io vzdržuje vlada.
Poet često ves dan sni. vstane opolnoči in dela do iutra. Včasi se ponoči odpelje na jezero z motornim čolnom, ki mu ie Tabil med svetovno voino in s katerim ie nekoč oriolul pred Kotor. Če vstopiš v
ocene zbiike »Mysteria dolorosa«. ki io je spisal slednii.
Tretja kniiza ie prinesla poslabšanje: for mat se ie zmanjšal, ilustraciie so se opustile in reviia se ie tiskala na slabem čas-niškem papiriu. kar danes tem boli obžalujemo. Med slovenskimi pesniki v tei knii-gi ima prednost Anton Novačan. na novo se po.iavliata Miran Jarc in Božidar Borko, slednii z eno slovensko in eno hrvatsko pesmijo Med pripovedniki so Ksaver Meško. Milan Puzeli in Anton Novačan. Tu ie izšla tudi Bartulovičeva studiia o Ivanu Čankariu. ena naiboliši.i karakteristik njegovega dela: A. Melik ie pisal o slovenski univerzi, dr. A. Žizon o Čopovi akademiji. V. Prosenik o Valentinu Vodniku itd.
V četrti (poslednji) kniizi se ie^ redakcija pomnožila za noveza člana Miloša Crnian-skega. ki pa ie nadomestil Vladimiria Čo-roviča Kakor pripoveduie Crnianski v v »LMS«. je bil njegov vstop v zvezi z nameravano reorganizacijo reviie: on bi imel voditi beozraisko redakciio. Kriza se le poiavila v finančnem oziru. pa tudi v tem. ker ni bilo več ne v zazrebu niti v Beogradu nastroia za tak časopis. V četrti kniizi se dejansko že opaža splošno oešanje elana in zanimanja. Juzoslovenska realnost ie zmazovala nad ideali: solnce svobode se ie dvigalo od rožnoprste zarie k pekočemu zenitu dela in pota. — Število slovenskih sotrudnikov se je zmanišaio: kot novinec se pojavlia samo Iv. Matičič. Izmeni člankov je omeniti Loboda-Melikov »Slovenci in jezikovno zedinienie Jugoslovenov«. Pisec se zavzema za orzanski naravni razvoi v jugoslovansko jezikovno edinstvo. čizar obliko še skriva daljna bodočnost____
njegov »samostan«, ti pogledi naprei obtičijo na raznih geslih. Stene, hodniki, strop — vse ie izpisano iz samih napisov, ki so nekai tuje. nekai pa niezove lastne sentence. Mizo v jedilnici obdaiaio kitajski. eziptovski. indijski, staroameriški in razni drugi maliki. Težko da ie za mizo prostora za dve osebi, toliko bozov se vrsti okoli nje. Sicer pa se obedi in večerje serviraio v raznih sobah: jedilno orodje in posoda ie vedno v skladu s stilom tega lokala. Pesnikovi častilci iz raznih kraiev Italije skrbe. da so na niezovi mizi zmerom kake posebnosti, s katerimi postreže gostom. D'Anunzio redkokdaj prisede. Dela se misteriozneza. tiči nekie v skriti.! prostorih, kjer se branj z jajci in kaviarjem.
Gmotnih skrbi ne pozna, odkar mu je rimska vlada otvorila pri banki neomejen račun Morda ni na vsem svetn sličneza primera. Vendar pa ne nasedejo vsaki njegovi želji. Tako se ie nekeza dne domislil, da bi bilo treba zgraditi most med dvema vrhoma v bližini jezera. Po tem mostu ne bi hodil nihče razen nieza. Izdelal ie načrt in za predložil.
— Bomo za proučili, so mu rekK.
Seveda za še vedno nroučuieio.
Takih bizarnih domislekov ima vse polno. Poslužujoč se neomejenega kredita, vzdržuie celo vrsto stalno nameščenih umetnikov, ki izdelujejo po niezovih načrtu razne slike. kipe. grafike. Njegova delavnica ie ureiena tako. da orevladuieio raznj optični efekti. Take nima brez dvoma noben drug poet na svetu.
Končno se pojavi on sam. Vstal ie s svo.ie železne postelje, o kateri pravi, da ie bila nekoč Napoleonova. Redkokdaj se prikaže zaradi zostov. Literatov sploh ne sprejema, le kakšnemu tovarišu izza vojnih dni izkaže to milost. Očividno živi v domišljiji, da ie eden naivečiih herojev, kar iih ima zgodovina.
Obleče se v čudno uniformo, ki spominia malo na viteze sv. Graala. malo na aviati-ka. Ne mara sesti na stolec ali v naslanjač. Sede na tla. na preprogo ali na blazine. Nenadoma prekine razgovor in iame Dišati. V vsakem lokalu so pripravljene zanj pole finega papirja. Njegova pisava je po-* ševna in ostra, da se zdi kakor dolza vrsta nasajenih bajonetov.
Svoje goste rad popelie na voino ladio. ki mu io morala dati vlada, da io ima na jezeru. Kadar ie dobre volie. da nabiti top in ga sproži. Vsak strel stane rimsko viado pet sto lir. toda »božanstveni poet« si lahko dovoljuje tako zabavo.
Uredil si je posebno sobo. kier i e vse pri-, pravljeno. da ga polože na mrtvaški odet. V tei sobi, ki diha melanholijo smrti, ie velika omara. D' Annunzio 5o odpre in gosta se pokažejo cele skladovnice ženskega perila in raznih intimnin potrebščin.
Kaj naj pomeni ta taiinstvena ženska garderoba v mrtvaški sobi? D' Anunzio se smehlia in molči.
S fino ironijo zaključuje z. Reboux onrs svojega obiska: Ali ie mogoče, da bo Annunzio umiral tako kot drugi liudje? Mar ne bo odšei v pričakovanju smrti tja v svoie Abruzze in čakal, da se niegov dih zlije z dihom rojstnega kraia? Ali pa bi bil nemara dostojneiši zani smrtni polet z aeroplanom v višine... bližie solncu . . « kakor orel?
Vsekakor to velia premislitil
Ameriške literarne nagrade. PuTitrerje-
ve nagrade za naiboliša literarna dela. ki jih podeljuje Columbia — vseučilišče v Newyorku. so bile pred dnevi razdeljene. V pripovedni književnosti ie dobil ameriško prvenstvo roman Juliie Peterkins »Scarlet Sister Mary«, v dramatiki pa E. L. Riceje-va »Street Scene«.
Največji živeči francoski lirik je Paul Val'ery. član Akademiie. Sedai se pri pravlja prva izdaia njegovih zbranih pesmi. Obsegala bo samo en zvezek, ki bo izšel v monumentalni obliki in nakladi 200 izvodov. Zato Pa bo stal izvod 600 frankov. Tako je stara Valeryjeva praksa, ki pa vzlic temu prinaša dovolj denarja in slave.
Novo delo Emila Lndwiga. Naibolj popularni nemški biograf Emil Ludwig. čigar monografije o Bismarcku. Wilhelmu IL, Goetheiu i. t. d. so prevedene skoraj v vse svetovne jezike, je izdal pri Rowoh!tu svoi novi spis: »Juli 14«. Bavi se z^ačetke svetovne voine.	n
V literaturi o sovjetski Ruiii \ Bro-zornost delo M. J. Larsona: »A 1 mo-im Sowjetdienst«, ki ie v^ ^ pk isilno dnevi v Berlinu.	„ ^arstdi
Poset češkoslovaških želt ^rčarjt zav_a Poljskem. »Spolek srednješo iev>- • r , " ških uradnikov v Češkoslovak ^et31 v0 nl -je pretekli teden napravil el ^st1710"1" Poljsko. Posetil je Lvov, Strvj, "ji. ib£ino.
Boryslaw, Jaslo, Tarnow, Tri. rnfistitev Krakow.Poljski kolegi so jih prisn jlo^mkov jeli. Zlasti prisrčen je bil sprejem už-* wu, kjer je došlo do iskrenih ma i/"ve. j poljsko«češkega bratstva in slovar 'arejT:* jemnosti. Češki železničarji so se ,. vrnili v Prago v zavesti, da so s sv1. eks» kurzijo na Poljsko krepko podprli propa« gando ideje vseslovanskega zbližanja.
V crescendu političnih snorov proti koncu leta 1919, v hipertrofiji političnega ob* čuti a. ki nastopa v tem času. se ni nič skoraj niti opazilo, da ie »Kniiževni jug« prenehal izhajati in da ie izginila r. iugosloven-skega neba kulturna danica naše svobode. V literaturi nastopajo nova gesla. Zbegane in razkropljene literate — politične prega-niance nadomeste literatie — demobilizirana. ki prineso živ interes -ta? sociialne probleme, radikalizem soci!<®<| na tsbčutia. ekspresionizem in druze ^^nsv V.olutera-turi in umetnosti. V Za''.reb_*-Jo. Doiavi »Kritika«, ki že izrazito zastopa to izpre-membo nastroia. Kmalu se v Beogradu obnovi stari literarni centrum »Srnski književni glasnik«: Slovenci. Srbi in Hrvatie se tesneje strnejo okoli tradicionalnih književnih središč in več kot ool desetletia so si boli odtuieni nego so bili Doorei. Šele ▼ zadnjih letih se zopet navezuieio medsebojni literarni stiki, pri čemer bodi omenie-no. da ie doslej največ pripomogla k zbli-žanju organizacija mednarodnega značaja (PEN-klubi).
L. 1919. ie pisal Piscu teh vrstic g. Niko Bartulovič, glavni urednik in duša »Knii-ževnega iuga«: »Naša publika želi. da prati slovenski kulturni život, a nema odakle .« Takrat ie bila potreba po medsebojnem spoznavanju še očitna: danes »e treba že energične in smotrene afeciie. da se premaga ravnodušnost Krivo ie to. da ni bilo v literarnem svetu nikogar, ki bi soaial in vezal zal nenehoma poživljal to naturno potrebo. Po desetih 'etih se soominiamo s simoatiia-mi. kai ie bil »Kniiževni ing« in se vprašujemo; Kdo bo orevzei njegovo poslanstvo?
r	—------------a
TetattU M rubrike	arvtafehoi&il oddelek Vacrjum CM Coovuv D. O.
Prodaja rabljenih & avtomobilov
Prodaja rabljenih, avtomobilov pomeni za marsikaterega trgovca z avtomobili pro blem in to zelo neprijeten problem. Za to »as je nemalo začudila trditev Mister Granta, da so »rabljeni avtomobili dobro» ta za trgovce«. Ako ne bi vedeli, da je Grant znan tovarnar in predsednik slo« vite Chevrolet Motors Corporation, bi mi« »lili, da se je hotel le rogati, ko je izrekel »vojo trditev. Tako pa ie stvar seveda drugačna. Zanimivo je, kako je Grant pri« šel do zaključka, da so rabljeni avtomobili dobrota za trgovce. On pravi: Naši stati« stični oddelki so ugotovili, da so oni tr« govci s Ch e vro 1 etov i m i avtomobili največ prodali, ki se intenzivno pečajo tudi s pro« dajo rabljenih avtomobilov. Današnja vi« soka produkcija je edino na ta način mo* goča, ker se kupec avtomobila vozi relativ« no malo časa s svojim avtomobilom ter ga potem proda in si kupi novega. Če bi se pa lastnik avtomobila vozil s svojim prvim avtomobilom tako dolgo, dokler bi ne postal neuporaben, bi avtomobilske to« varne prodale mnogo manj vozil, kakor jih sedaj prodajo.
Vzemimo slučaj, nadaljuje Grant svojo argumentacijo, da sd kupi interesent avto, ki bo zaradi svoje konstruktivne vredno« s ti 6 let uporaben za vožnjo. Po dveh letih bo ta avtomobil prodal in si bo nabavil novega, ki ga bo po nadalnjih 2 letih zopet prodal. To pomeni, da je ta interesent v 6 letih kupil 3 avtomobile namesto, da bi popolnoma izčrpal pogonsko sposobnost prvega avtomobila. Dokazano je pa tudi, da je 90 odst. rabljenih avtomobilov, ki pridejo v prodajo, še v dobrem stanju in odvisno je le od trgovca, da jih, ko je bil z malimi stroški popravil karoserijo, do« bro plasira.
Nastane seveda vprašanje, kdaj naj tr« govec z avtomobili kupčuje tudi z rablje« nimi avtomobili. Pred vsem je treba ugo« toviti, da je trgovec vedno interesiran na tem, da proda nov avto, ker njegov glav« ni zaslužek izvira iz prodaje novih in ne starih avtomobilov. Ako pa je trgovec g cm tov, da bo prodal nov avto, ako kupi že rabljenega, potem bi to moral principijel« no vedno storiti. Samo ob sebi pa je umev no, da so za nakup rabljenega avtomobila merodajne cene dotičnega trga in njegove uzance; v vsakem primeru pa je gotovo, da je s prodajo novega vozila, ki bo po krajšem času zopet prodano in nadbme« ščeno z novim, nastala nova mogočnost prodaje za vsakega trgovca z avtomobili. Psihološko važno je, da trgovec v lastni« ku rabljenega avtomobila no vidi prodajal« ca starega, temveč kupca novega vozila. Ko se bodo trgovci avtomobilov sprijaz« nili s takim naziranjem, bodo lahko dela« li z rabljenimi vozili dobre kupčije in te« daj se bodo tudi sami prepričali, da je tr« ditev podpredsednika Granta, da so »rab« Ijeni avtomobili dobrota za trgovce«, res točna in pravilna.
Kabriolet
Ta vedno bolj razširjeni tip avta popi« suje neki dunajski publicist tako*le:
Kabriolet je prvi pogoj za veliko nagra« do pri vsaki elegančni konkurenci. Kabri« olet je demimondka med karoserijami. Pe» ster akvarel na kolesih, zgoraj drugačen, sredi drugačen, spodaj drugačen. Veliko bleska in še več flanca, pa zelo malo d!e« centnosti. Zadnji del je močno povdarjen. Na ponosnih prsih hladilnika so razni ble« ščeči amblemi, podobni navesnikom na bo« žičnem drevescu.
Neka vrsta žensk je srečna, če se za nji« mi oziramo. Za modnim kabrioletom se vedno oziTamo, ker so njegove barve ta« ke, kakor da bi kričale: »Poglej me, kaj nisem lep?« Kabriolet je pravzaprav žen« skega spola. Če pravimo: ta kabriolet, na« pravimo logično napako. Njegova ženskost odseva iz vsake poteze in če ga hočete po« božati, si morate nadeti glace«rokavice. Kakor hitro se pojavi prva guba na njego« vi koži, jo je treba masirati. Ako ten po« bledi, ga je treba polirati.
Kabriolet a la mode je »nolli me tange* re«, silno občutljivo bitje, s katerim je treba tako ravnati, kakor s prekultivirano
žensko, ki živi samo za to, da nudi okolici optično zabavo. Kabriolet j« skoraj preveč lep za vsakdanjo porabo.
»Epater le bourgeois!« zahteva kabrio« let. Samo da govore o njem. Za vsako ce» no, začenši seveda pri 200.000 Din. Zato je tudi tako nališpan, kakor da so jemali barve z božje palete. Njegov uspeh leži na nespameti našega časa.
20.000 avtomobilov na dan. V mesecu maju t. L je zapustilo avtomobilske tovar« ne v Združenih državah Amerike nič manj kakor 624.000 novih motornih vozil, na dan torej povprečno 20.000.
Povišanje nemške produkcije avtomo> bilov. Nemške tovarne Adler«avtomobilov, ki so do sedaj podrucirale dnevno 60 avto« mobilov, bodo v kratkem povišale to dnev« no produkcijo na 100 avtomobilov.
Ford namešča nove delavce in uvaja petdnevno delo. V svojih ogromnih tovar« nah je Henrv Ford uvedel zopet petdnev« no delo v tednu in namestil še 30.000 de« lavcev. S temi novimi delavci hoče svojo dosedanjo dnevno produkcijo od 8000 av* tomobilov povišati na 10.000.
Črna knjiga v Italiji. Italijanski avto« mobilski klubi zbirajo podatke o lastnikih onih avtomobilov, ki niso domačega fabri* kata. Kdor bo imel avto neitaliianske znamke, bo vpisan v črno knjigo. Kakšne bodo posledice tega vpisa, za enkrat še ni znano. Najboljše gotovo ne!
Holandci za nemške ceste. V Amster* damu se je te dni ustanovila družba, ki bo prevzela gradbo nekaterih važnejših cest v Nemčiji. Delniška glavnica znaša 5 mi« lijonov holandskih goldinarjev, Namen te družbe je, financirati gradbo cest v inozem« stvu, predvsem pa v Nemčiji.
Brez železnice iz Evrope po Ameriki. Severnoameriška paroplovna irjioa »Sky Lines« nudi svojim potnikom, ki jih pri« pelje iz Evrope in ki so namenjeni v no« tranjost Amerike, 40 aeroplanov s kuhinjo in kopalnico, ki lahko vzamejo na krov vsak do 20 potnikov in dva (>:'ota. Tako se potnikom, ki so po večdnevni morski vož« nji docela utrujeni, ni treba tresti še po železniških vozovih; kar pa je še lepše, si s tem ne prihranijo samo časa. ampak se vozijo celo po istih tarifah, kot veljajo za železnico.
Iz poljske avtomobilske industrije. Poljska tovarna »Stetvsz« pri \Vilnem na« merava prihodnje leto začeti s serijsko produkcijo svojih istoimenskih avtomobi« lov. V to svrho bodo povečali tovarno, ki je delala do sedaj z delniškim kapitalom 2 milijonov zlotov, na podjetje s 4 milijo« ni zlotov kapitala.
Šport
Športni drobiž
Slovenski prvak ASK Primorje igra v so« boto in nedeljo v Sarajevu, in sicer danes proti Hajduku, v nedeljo pa proti Slaviji.
Ker je dunajski sodnik Gobi obolel, bo nedeljsko tekmo BSK : Hajduk v Splitu sodil g. Miesz, ki je vodil tudi zadnjo pr* venstveno tekmo Ilirija : Primorje v Ljub« ljani.
V	nedljo se sestanejo na Dunaju dele« gati našega in madžarskega nogom. save« za, da likvidirajo spor, ki je nastal po ob« javi bojkota od strani Madžarov. Madža« rom je mnogo na tem ležeče, da plasirajo svoje profesijonalne klube v naših mestih. V načelu je naš savez pripravljen, da se sporazume z Madžari, vendar pa zahteva, da se mora ta sprava pričeti s tekmo Ju« goslavija : Madžarska, ki bi se morala vr* siti še to leto v Beogradu. Zdi se, da bodo Madžari pristali na ta pogoj. Naš savez bosta zastopala dr. Pandakovič in dr. Ri« boli.
V	»Neues \Viener Journal« čitamo na« slednje vesele vrstice o bratovski ljubezni med dvema športnikoma: Zelo zanimive so bile okoliščine 'teniškega mateha med Ko« želuhom in Grkom Zerlendijem v Wimble* donu. Karol Koželuh je asistiral svojemu bratu Janu, ki je zmagal pri prvih dveh setih, pri tretjem pa je bil s 6 : 8 poražen.
Jan je bil doceU izmučen ter Je fe hotel odstopiti. Toda Karol se je razjeziL Prine* sel mu jo nov raket ter mu v češkem je« ziku glasno klical celo vrsto podukov. Pri četrtem in petem setu bi bil Jan kmalu omagal ter je po vsaki žogi pogledal Karo* la, ki mu je vedno zaklical kaj drugega: »Dej pozor!« »Ja ti dam 25!« itd. Jan je igral četrti set brez volje in slabo. Kljub temu, da mu je njegov brat venomer klical »Ne pit!, ne pit!«, je po vsakem gamu pil vedno več vode. Slišalo se je toliko »Ne pit« klicev, da je neki Anglež vprašal, ali je to mogoče ime igrača. Jan je izgubil če* trti set, njegov brat Karol pa je divjal. Nihče ni smel poleg njega govoriti. V pe» tem setu je dal Janu nasvet, naj ne popusti in naj si zagotovi naskok, kar mu je tudi uspelo. Jan je s 4 : 0 dosegel vodstvo, kas« neje pa 5 : 1. Toda Grk ni izgubil korajže ter je igral zelo sigurno in dobro. Zdelo se je, da bo izenačil. Oba Koželuha sta bila obupana. Jan je stokal »ja nemužu«, toda Karol mu je grozil s »petadVacet«. To je pomagalo. Jan je izvedel še en napad ter je srečno zmagal.
SK Bata (Zlin) s SK Ilirija
Danes in Jutri ob 18. uri se vrši na igrišču Ilirije mednarodna nogometna tekma med vodilnim čehoslovaškim klubom v amaterska ligi SK Bato in SK Ilirijo. Moštvo Bate je prispelo v Ljubljano v petek do.poldne in nastopi proti Iliriji v svoji najmočnejši postava.
Od kapetana moštva g. Srochega smo dobi K o zadnjih tekmah SK Bate še sledeče podatke. Bata se nahaja momentano na drugem mestu v prvenstveni tabeli, ki stoji tik pred zaključkom. Z dosedanjim amaterskim prvakom čehoslova-šte SK Prostejevem so dosegli rezultat 1:1, proti voditana kluboma Brna SK Zidenice in Moravski Slaviji pa naravnost krasni zmagi 4:0 oziroma 6:0. Zadnjo tekmo pred odhodom na turnejo je Bata absolvirala proti komb. budhn-peštanskima profesionalnima kluboma Ujpest-Vasas z rezultatom 4:2 v korist Bate. Posebno zadnji rezultat jasno priča o jakosti Bate in stavlja Ilirijo pred Jako težko nalogo. Dočiim je SK Bata v rednih stikih z najboljšimi moštvi Dunaja iti Prage ter Je torej, kar se tiče rut.ime, ki se pridobi le v težkih nastopih na mternacijo-nalnih tekmah, daleč pred Ilirijo, }e Ilirija vezana radi nedostatka terminov Ie na domač« nasprotnike. Tekmovanja z dunajskimi profesionalnimi klubi so skoro nemogoča radi fanancijelnega vprašanja teir so radi tega mogoče ednole tekme s kvečjemu zagrebškimi klubi, ki pa imajo večina zasedene termine. Ilirija ima pred seboj ▼ težkih mednarodnih tekmah preizkušeno moštvo in bo morala napeti vse svojo sile, ako hoče doseči napram Bat* dober rezufltat. Upamo, da bo moštvo belo-relenih kakor dosedaj vedno v in-termacijonalnih tekmah častno zastopalo slovenski nogomet.
TKD A t ena (hazema sekcija). Redni toentagr
za vse družine (tudd Juniorske) se vršijo vsaki toreik in petek od 18.30 naprej, !n v nedeljo ob 7. uri zjutraj. Trening« za kiHko atletsko se vrše v torek in petek od 17.30 naprej. — Nove članice se sprejemajo na igrišču med treningom. _
V nedeljo 7. t. m. ni treninga zaradi izbirne tekme.
Zbor sodnikov JSH. (Službeno.) Nedeljsko tabimo tekmo TKD Atena : SK Ilirija sodi g. Sancin (rezerva g. Kerešator). — Predsednik.
SK Natakar. V nedeljo, dne 7. julija ob 8.30 trening tekma rezerve s I. moštvom na igrišču ASK Primorje. Zahteva se stroga disctipMna na igrišču ter točnost! — Tajnik II.
Sokol
Društva Kamniškega okrožja prked« r nedeljo 7. t. m. o(b prHu desetletnice mengeškega Sokola ofaroimi delni izlet, strogo obvezen za vse članstvo in naraščaj okrožnih društev. Mengeš, Radomlje in Domžale sodelujejo rudi z obojno deco. Pbahnaim vse društvene načelnike, da s/kirtbno pripravijo svoje telovadne oddelke in da so vsi ob 13., ko je začetek telovadnih skušenj, »brani na mengeškem tolovaidliščm. Svečani kroj, civilni in telovadni čevlji in telovadna obleka morajo biti brezhibni. Skrbimo, da bo prvi nastop reorganiziranega oikiožja dolkiument vsestranskega napredovanja. Zdraivo! — Okrožn! načelnik.
»Sokol«, sokolska revija, ki izhaja v LfuMja-ni, prinaša v svoji 2. številkii zelo lep članek »Vidovdanske misli«, obravnava velike čine, ki jih je izvršilo češkoslovaško Soikolstvo v zadnjih letih ter prioboujie tudi tozadevni članek o saniranju Tabora. Vrsta nadaljnjih člankov obravnava vprašanje vzgoje sokolske dece, telovadbo pod milim nebom, ki je zlasti velike važnosti za ona sokotefca društva, kd imajo telova-dišča. Programatičen je prispevek »Negativno ali pozitivno*, kulturno pomemben pa članek »Temini odrnevi'«. Nadaijtia vsebina so prispevki iz delovanja ljubljanske župe in raznoterosti iz
»fovmnskega Sofac'*lw*. Kronika o najvažnejših dogodfkih po »vetu zaključuje številko. — Vse-bdn« revij« Je tako pestra, d* lahko isto saino priporočamo r naročbo, saj se .krog njenih sodelavcev in prijateljev že ob začetku iz/dajanCh stalno širi m bo postala vkljuib njeni neoficijel-nosrti dober pripomoček za razvijanje sokodske-ga dela.
Razpis napeva za sokolsko himno. V zadn«
številki Sokolskega Glasnika razpisuje starešinstvo JSS natečaj za kompozicijo sokolske himne na besedila ene izmed priobčenih, nagrajenih sok&lskih pesmi. Običajni pogoji in vse ostalo Je razvidno iz razpisa. Rok traja do 30. septembra t. L
Literarna nagrada iz ustanove Karla VaniSka, poznanega sokolstkega pisatelja, ki jo upravlja COS v Pragi. Je bila letos podeljena br. Avguštinu Očenašku za njegov spis »Osnove ritmične telovadbe«.
Za pokrajinski zlet ČOS v Plznl, ki se vrši koncem tega tedna, je skupno priglašeno za proste vaje 94S8 članov, 9373 članic, 2311 starejših telovadcev k vajam s palicami in 10.924 mož in 5S60 članic zia sprevod. Članskih legitimacij je bilo izdano skupno 34.000. Tetovadišče ima prostora le za 5000 telovadcev, zato bodo nastopili insataolkratno druga borci, ker je drugače vsem priglašenim nemogoče nastopiti.
Starosta Slovanskega Sokolstva br. dr. Josip Scheiner boleha že delj časa in je bilo njegovo zdravstveno stanje tako slabo, da ga nadomešča že skoraj celo leto podstarosta br. Mašek. V zadnjem času pa si je zelo opomogel ter obstoji upanje, da bo v jeseni zopet prevzel dejansko vodstvo nad celokupno slovansko zvezo. Sedaj se nahaja na okrevanju v Tatranski Poljani na StovaSkem.
Čast delu In požrtvovalnosti! ČOS ie
izročila sestri Amaliii Jeremiaševi svoio bronasto nlaketo za 20 letno, -nenretreano delovanie v sokolskem društvu Chrast Drl Chrudimu. Sestra Jeremiaševa Izvršuie že 20 let funkcifo načelnice v hrastovskem društvu, vodi že dolcro vrsto let žensko telovadbo v okrožni: ie na tudi ob enem žuDna nodnačelnica. PriDomniti moramo, da ie s. Jeremiaševa v vseh ozirih vzorna Sokolica. ki vzeaia ne le svoie lastne otroke. temveč oerromno množino drueeea drobiža v odločne Sokolice in državljanke. — Svetel vzffled v današnii dobi. nolni neres-nosti in mrtvila.
Hopisi
PREVALJE. Sokolsko društvo PrevaHe priredi 21. t. m. telovadni nastop na prostem. Vsa sosednja društva prosimo, da nas posetijo in na 21. t m. ne prirejajo veselic.
ZIDANI MOST. Prostovoljno gasilno društvo priredi danes ob 9. zvečer baklado na čast kumicam brizgalne, ki bo naslednji dan blagoslovljena. Naši gasilci so jako vneti in bo njihova prireditev gotovo tudi dobro obiskana.
ROGATEC. Sokol je priredil prav lepo Vidovdansko proslavo. V dvakrat nabito* polni Brezinškovi dvorani je za deklama* cijami zaigrala deca mladinsko igro »Šivi« Ija Klara«, članstvo pa »Ljubosumnost« v splošno presenečenje občinstva. Za tako lepe uspehe gre vsa zasluga učiteljicama Pavli Potočnik, Anici Vodušek in s. KI. Čurin ter učitelju Z. Hudalesu, ki so se z vsem srcem oklenili mladine; Iv. Brezinšek pa se je izkazal kot mojster v razsvetlje« vanju odra. Le naprej po tej poti! KRANJ
SP. POLSKAVA, PRAGERSKO. V so* boto smo slavili 25 letnico obstoja naše no* ve šole in obenem 110 letnico, odkar se je v naši fari začelo šolovanje otrok. Bila je to redka slavnost, ki je nad vse dobro uspela predvsem po zaslugi naših učiteljev, posebno pa agilnega g. upravitelja A. Ko« prive. Slavnost se je začela z mašo, po ma« li je šolska mladina poklonila krasne ven« ce na grob svojih pokojnih vzgojiteljev go* spoda Heberja in Voduška. Zapela je še ob grobu »Spomladi vse se veseli...« in naša priljubljena godba na pihala je zaigrala po« grebno koračnico. Potem je šlo občinstvo s številnimi gosti in mladino v šolo, kjer je prvi govoril naš župan g. Kotnik in pozdra« vil goste, ki so od daleč prihiteli na naše veliko slavij e. V imenu najvišje šolske uprave je govoril g. dr. Pečornik, napol naš rojak, ki je povdarjal, da je naša šola po notranji uredbi kakor po zunanjem licu ena prvih v mariborski oblasti. V imenu veli« kega župana je govoril g. Kokolj ter česti« tal našemu delu za prosveto. Nato je podal naš šolski upravitelj zgodovino šole, med drugim je omenil, da je deloval na naši šo» li znai Prašnikar, učitelj pedagoga in škofa A. M. Slomška, omenil je, da je naša šola dala 7 učiteljev, 1 profesorja, 2 zdravnika, 2 duhovnika in poleg tega je izobrazila ce« lo vrsto dobro stoječih m razumnih gospo* darjev in obrtnikov. Nato so sledile de«
klamacije in pevske točke, Id so bil« biser
vse slavnostL Slavnost je zaključil ogled razstave, kjer so zbujali pozornost poleg ličnih risb in ročnih del posebno modeli* rani predmeti. Slavnost je nad vse dobro uspela, občinstvo je bilo navdušeno in ve* selo sadbv svojega truda. Bilo je prepriča* no, da je šola nekaj velikega in da bogato vrača, kar od njih sprejema.
SEVNICA. Osnovnošolska mladina je priredila ob zaključku šolskega leta Vidovdan-sko proslavo s prav obširnim sporedom. Vršile so se deklamacije, petje, šaljivi nastopi, telovadne točke itd., na zadnje pa so bili prav vsi učenci, skoro 400 po številu, dobro pogoščeni. Nepopisno veselje je vladalo ta dan na telovadišču pred šolskim poslopjem I. Le žal, da se proslave niso udeležili tudi starši v večjem številu. Za marsikaterega učenca je bil ta dan najlepši dan v življenju. Da se je zamoglo mladino tako bogato pogostiti, se imamo zah%'aliti tukajšnjim prijateljem mladine, ki so darovali denar, kruli, pecivo in malinovec v toliki meri, da je marsikateri učenec odnesel še v culici nekaj domov. V imenu šolske mladine se fiodpisani najlepše zahvaljuje za darove, in sicer: Hranilnici in posojilnici v Sevnici (200 Din), Splošni gospodarski zadrugi v Sevnici (150 Din), gospem dr. Jesenkovi, J. Verbičevi, Jos. ZupančevL M. Ušlakarjevi, Mar. Cimperšekovi, Kaetelčevi, P. Drnovškovi, S. Krulejevi, T. Skerlovi, E. Mediče-vi, Brandnerjevi, Jos. Kovačevi, A. Štarklo-vi, A. Kovačičevi, T. Valantovi, Met Cim-peršek, Ang. Cimperšek, Ansr. Abramovič, M. Šetina, M. Strgar, baron Hoschek (100 Din), tvrdka Jugotanin (100 Din), Fr. Tru-pej (50 Din in kruha za 50 Din), dr. Mu-šičevi (30 Din), A. Kragl 1 in pol kg svinjine, A. Eržen (20 Din), ga. Jakilova (10 Din). — Jos. Kladnik, zač. šol. upravitelj.
BOROVNICA. CM podružnica je prire« dila 4. t. m. dobro uspelo kresovanje cb številni udeležbi občinstva vseh stanov. Ob zažiganju kresa, spuščanja raket in primer« nem govoru g. družbinega tajnika Fr. Sku« lja se je razvila prosta zabava, ki bo tudi gmotno podprla CM družbo z lepim dele* žem. — V Dol. Logatec se preseli družina peka M. Zupančiča. Pridnima sokolskima delavcema želimo srečo in zdravo! — Ne* imenovani dobrotnik je podaril Sokolske« mu društvu 5000 Din. Iskrena mu hvala! — Telovadni nastop in vrtna veselica istega društva v nedeljo, 7. t. m. bo, sodeč po pri« pravah v letošnji sezoni ena najboljših pri« reditev. Opozarjamo, da je zveza vlakov za izletnike zelo pripravna. Prihod iz Ljub* ljane ob 14.42, iz Rakeka 14.02; odhod pro* ti Ljubljani ob 21.32, proti Rakeku 23.47. Žal, da vlak ob polnoči ni dovoljen.
NOGAVICE t ŽIGOM
Nafbolfse, najtrape^e. zalo 13	najcenejše!
Bodeča žica proti tihotapcem alkohola
Ameriški državni finančni podtajnik Lowmen poroča, da bodo pristaši pro-hibicije na prihodnji kongresni seji predlagali, naj bi država zaprla mejo proti Kanadi z 2 m visoko ograjo iz bodeče žice. S tem upajo, da bodo ustavili tihotapljenje alkohola. Ograja bi bila dolga 5000 km in bi stala 10 milijonov dolarjev. Kako se prohibicija obnaša pa je najbolje razvidno iz neke statistike, ki jo objavlja zveza za pobijanje prohi-bicijskega zakona. Po tej statistiki izvozi Kanada 90 odst. svoje likerne produkcije v — Združene države ...
Podgane v gledališču
Iz Moskve poročajo, da so se pojavile tam podgane v ogromnem številu. Zgodilo se je celo to, da so napadle občinstvo med predstavo v nekem gledališču. Šele po dolgem boju so se jih ljudje rešili, a predstava se potem ni več nadaljevala.
Andre Eliseau:
Ženska
Kakor hitro se je izkrcal iz ladje in stopil na francoska tla, so ga jeli mučiti vsakovrstni spomini. Prošlost se je jela obnavljati v njegovem duhu. V tej deželi se je bil rodil, tu je bil preživel najlepše ure svojega življe« nja, a pretrpel tudi silne muke. Voj« na leta, ki so mu bila prinesla toliko trpljenja, niso pomenila nič v primeri z duševnimi bolečinami, katere je mo* ral krotiti, odkar je bil postal nesre« čen.
Kako je vendar ljubil svojo Regino, Regino z velikimi, sijajnimi očmi! In baš ko se mu je zdela vredna, da se ji popolnoma zaupa, je odkril, da ga vara! Od tistega časa je bilo minilo deset let. Kaj je z njo? to vprašanje mu je zdaj rojilo po glavi. Ali je na« šla srečo, katere je iskala? Zdelo se mu je, da je vse slabo pri Regini ime« lo izvor v njeni koketeriji, v njeni težnji po razkošnosti. Ko je bil Ju« les popolnoma upropaščen, ga je Re« gina zapustila in pobegnila z nekim prijateljem.
Sledila je ločitev zakona. Ko so bi* le končane vse formalnosti in so vsi ljudje vedeli za umazanosti, ki so bi« le med njima, je Jules zapustil Fran« cijo. Odpotoval je v Kanado. Na poti se mu je pridružil Harry Smith, tova« riš izza vojnih let. In pokazala se je ironija usode: od tistega trenutka, ko se je umiril in postal ravnodušen do vsega, se mu je jela sreča zopet na« Bmihati. Dve leti je bil Smithov dru«
žabnik. Prodajala sta kože. Pozneje je našel bogate zlate žile. S Smithom sta čez noč obogatela. Toliko denar* ja sta imela, da nista vedela, kam bi z njim. Nu, v teh letih, ki sta jih bila prebila na tujem, sta Jules in Smith dala tujini tudi svoja zrela leta. Vr« nila sta se v Pariz vsa izpremenjena na duhu in telesu.
Po povratku v Pariz se je obrnil Ju« les na Garrickovo agenturo z nalo« gom, naj poiščejo in iztaknejo Regino Maudonovo, razvedeno Karulovo. Gle« de troškov je omenil, da so postran* skega pomena.
Čez pet dni je že imel v rokah vsa zaželjena pojasnila. Po ločitvi zakona je postala Regina prijateljica nekemu Hallieru, uradniku zavarovalnice. Pa ni trajalo dolgo, da ga je pustila in se omožila z odvetnikom Tolmarjem. Hudobni jeziki so jo opravljali in go« vorili, da je varala drugega moža prav tako kakor prvega.
»Kako strašno je to, kar umazano je!« je dejal Jules, ko sta s Smithom pregledovala korespondenco.
»Vidim,« je dejal Smith, »da niste baš posebno zadovoljni s tem, kar ste odkrili. Imam predlog: vrniva se v Kanado! Prej ali slej boste zvedeli še strašnejše stvari!«
A Jules se ni dal pregovoriti. Bil je uverjen, da ga Regina ne bo spoznala od tolike spremembe. In poiskal je agenta, ki je zbral informacije ter do« bil pri njem naslov salona v ulici Ro« vale, kjer je Regina redno posečala čajanke. Čejjrav ga je nekaj stiskalo v grlu ob misli na Regino, je bil ven*
darle uverjen, da bo to pot on preva* ril Regino.
Kakor hitro je vstopila, jo je spo* znal. Rekel si je celo, da se ni čisto nič spremenila. Tako pomlajena je bi* la videti, da je bil kar zaprepaščen. Njene oči so bile še vedno krasne, ustnice so vabile kakor jagode, na obrazu pa je ležal izraz naivnosti. Mož brez življenskih izkušenj ne bi bil mogel verjeti, da ima ta ženska že toliko življenja za seboj!
Sedla sta si nasproti. On se je smeli« Ijal, ona se je nekaj časa upirala, a je nanosled pristala na predlog, naj sede poleg njega. Predstavil se ji je za Smi* tha. Ves čas razgovora jo je opazoval in čutil, da se ji niti ne sanja, s kom se razgovarja.
Regina mu je dala razumeti, da se čuti srečno doma, a da nima nič zo« per kavalirstvo gentlemana, ki se ji ponuja. Jules jo je mirno poslušal. Potem pa se je mahoma začutil v oblasti prezira in ljubezni hkrati. A lotilo se ga je tudi uprav besno ljubo* sumje in popadla ga je celo misel, da bi se maščeval nad njo, ki ga je ne« koč tako bridko ranila. Ali kako. ka« ko? Naposled se mu je zazdelo, da ie našel pravo. Sklenil ie, da ji vrne milo za drago. Pod tujim imenom ji je hotel dati šest mesecev prilike za razkošno življenje, ootem pa jo prepustiti bedi in oomanikanju.
Smith. ki mu je bil razodel svoj na* črt. na je rekel:
»Gentleman ne ravna nikoli tako. Dve rešitvi sts mogoči v tei zadevi: ubiti človeka, ki je to zaslužil, ali pa
zatreti v sebi čuvstvo in smatrati ose« bo za mrtvo. To je moja sodba. Opro«
stite, če vam ne prija.«
*
Jules je z Regino pobegnil v Italijo. Stanovala sta v najrazkošnejših hote« lih. Oblačila se je kakor še nikoli do« tlej; obleke je naročala v prvih pari« ških salonih, kjer je imela neomejen kredit. Postala je tudi brezskrbna brez primere. Kadar sta bila s prijateljem Smithom na samem, se je znala zelo raznežiti, ko pa je nežnost dosegla vi« šek, jo je prevzela nekakšna melan« holija. Jela je govoriti o svojem pr« vem možu in ga je hvalila kakor do« bričino in poštenjaka.
»Zakaj se pa nisi nikoli potrudila, da bi kaj izvedela o njem?« jo je vprašal dozdevni Smith.
»Ah, rajši ne govoriva o tem...« je vzdihnila sanjavo.
»Pa če bi se nenadoma vrnil in bi ti razodel svojo liubezen?«
»Nepopisno težko bi izbirala med vama...«
Jules je čutil, da Regina prav za prav še ni okusila prave sreče. Tukaj, na jugu, ie živela v razkošju in ni imela prilike, da bi razvila vso svojo ljubezen. Bilo ji je kakor v sanjah. Zato je Jules sklenil, da se vrneta v Pariz.
Namišljeni Američan Smith ie na« jel v Avenue du Bois krasno st?no« vanje. Napravil je salon in jel v njem zbirati vsakojako družbo. Z znatno vsoto denarja mu ie celo uspelo pod« kupiti drugega Regininega moža, da ni muknil.
Bilo je dne 10. avgusta, ko je Jules zopet našel Regino. Dne 9. februarja ob devetih zvečer pa se je javil pri njem pravi Smith, ki je opomnil pri« jatelja, da je njegov čas potekeL Vljudno ga je obvestil, da je sit živ« Ijenja pod Julesovim imenom.
Tisti večer sta Jules in Regina obi* skala neko gledališče na boulevardu. Regina je nosila večerno toaleto brez rokavov. Ogrinjala se je s krasnim ki» tajskim šalom, ki je bil izvezen z zla* tom.
*
»Dragi prijatelj!« je bridko tožil Ju* les pravemu Smithu, »pomislite, da sem do blaznosti zaljubljen v to žen* sko! Tako mikavna je, tako dražest* na! In kako je govorila o svojem pr* vem možu! Kesala se je svojih gre* hov. Regina ni takšna, za kakršno jo imajo. Delajo ji krivico. Sodim, da se je zelo izpremenila. Veste, razmišljal sem že o tem, da bi ji priznal svo; manever. Če bi nien drugi mož pristal na ločitev, bi se lahko iznova našla in začela novo življenje ...«
Jules je Regini zvečer vse to pri* znal in ženska se mu je vrgla okolu vratu.
Njene besede so zvenele tako iskre* no!
Nu, da je Jules v tistem času odprl njeno ročno torbico, bi bil našel v njej listek z napisom:
j>. .. Milostiva, bodite prepričani, da vas hočemo za vsako ceno osrečiti... Sporočamo vam ime moža, ki se za vas silno zanima...«
t
Iz življenja in sveta
Slavnosten povratek po štirih mesecih odsotnosti
4ngleški kralj Jurij V. Je popolnoma ozdravel in okreval ter se vrnil po štlrimesečnl odsotnosti S oddiha zopet v London, kjer ga Je prebivalstvo na poti v Buckinghamsko palačo sprejemalo z
nepopisnim navdušenjem.
Planinec, ki je visel dvanajst ur na vrvi
Strahoten doživljaj turista v Tirolskih Alpah — Kako je rešil požrtvovalen drug prijatelja gotove smrti
Na Wechselspitzi v območju Bettel* vurfa na Tirolskem se je primerila zadnje dni neobičajna turistovska ne* sreča ki bi bila lahko končala katastro* falno. Le naključju gre hvala, da sc je vse dobro izteklo.
Tesarjev sin Josef MaJramhof in me» sarjev sin Franz Lammer sta se odpra* vila na planine. Sklenila sta splezati na vršac \Vechselspitze, kar se jima je skoraj posrečilo. Tik pred ciljem pa se je zgodila nesreča. Mairamhofu se je spodrsnilo. Padel je kakih 15 m globo* ko, Lammer, ki je bil zgoraj, pa je dr* žal ponesrečenega tovariša privezane* ga na vrvi.
Nezgoda se je pripetila ob 10. uri do* poldne. Turista sta klicala na pomoč in iz bližnje planinske koče so jima ljudje tudi odgovorili. V dobri veri, da se je ekspedicija že odpravila na pot, sta potem utihnila. Ves ta čas je Lammer držal z vsemi svojimi močmi Mairam* hofa, ki je bil težko ranjen na stegnu in si ni mogel pomagati, viseč nad pre* padom.
Ure so minevale druga za drugo — pomoč ni prišla od nikoder. Tedaj je začel Lammer zopet vpiti na pomaga* nje. Ljudje so se mu odzvali in poslali patruljo na pot. Čez nekaj ur so pri* šli reševalci na cilj. Kazalec se je po* maknil že na 22., ko so našli Lammer* ja. Bil je ves izčrpan in je jedva zrna*
goval breme nad prepadom.
Reševalna ekspedicija je zakurila velik ogenj, ki je priklical pomoč še od drugod. Šele sedaj, ko je nastopila spočita rezerva, je bilo mogoče prene* sti Mairamhofa na varno in popolno* ma razbremniti utrujenega Lammerja. Reševalci so ostali nri ponesrečencu in njegovem požrtvovalnem tovarišu vso noč, ob zori pa so odrinili v dolino, ka« mor so prenesli ranjenca na nosilih.
Alairamhof pripoveduje, da je preži* vel strašne ure. Celih 12 ur je nihal med življenjem in smrtjo. Lammer sam mu ni mogel pomagati ker bi bila oba zdrknila v prepad, če bi se bil ga* nil z mesta. Zvesto je držal svoje bre* me in z redkim naporom obvladoval smrtnonevaren položaj. Mairamhof je svojega rešitelja objel in izjavil, da ne bo pozabil njegove dobrote vse živ* Ijenje.
Delna prohibicija v Mehiki
Te dni je stopil v Mehiki v veljavo nov zakon, ki omejuje točenje alkoholnih pijač. Zakon veleva, da se morajo gostilne, pivnice in druge točilnice al* kohola zapirati že ob devetih zvečer. Doslej so bile točilnice odprte do pol* noči. Žganjarne v Mehiki se hrček tej odredbi upreti in otvoriti kampanjo zo* per omenjene omejitve.
V varstvo proti razbojnikom
V LJverpoola na Angleškem si ie omislila policija gorenja čudna vozila za varstvo proti razbojnikom. So to neke vrste samokolnice, toda z visokim oklopom, da bi ščitil policiste pred eventualnimi streli temnih elementov, katere naj bi aretirali. Posebno praktični ti »tanki« na dve kolesi in ročni pogon niso videti. Bolje se godi ameriškim policistom, ki so opremljeni v takšnih
slučajih z oklopniml motornimi kolesi.
Izhod papeža iz Vatikana
Vse kaže da bo papež zapustil Vati* kan prvič ta mesec, najbrže 25. julija. Ta dan se bo vršila evharistična proce* sija na čast sv. Jakobu apostolu. V Va* tikanu bo zboroval mednarodni kon* gres seminaristov in Pij XI. hoče po* rabiti to priliko za nastop, ki naj po* kaže svetu, da ni več jetnik vatikan* skega zidovja.
Vendar poklicani činitelji še niso se* stavili pravilnika procesije in vsega, kar je z njo v zvezi. Gotovo ni niti to, če se bo vršil obhod zjutraj ali po* poldne. Papež bi želel, da se ceremo* nija premakne na popoldanske ure, to* da vatikanski dvor mu ugovarja in pra* vi. da je tedaj odločno Tevroče in da bi Piju XI. lahko prišlo slabo. Zato se razmišlja o tem, ne bi li bilo mogoče ukreniti tako, da bi se začel sprevod ob pol osmih zjutraj. Papež bi potem ostal na trgu sv. Petra do devetih in bi se, preden pritisne najhujša vročina, lahko umaknil nazaj v hladne prosto* re svoje rezidence.
Spomenik kardinalu Rampolli
V rimski baziliki sv. Cecilje so odkrili v navzočnosti kardinalskega kolegija spomenik kardinalu Rampolli, ki bi bil, kakor znano, kmalu izvoljen za papeža namesto kardinala Sarta (Pija X.), da ni nastopila dunajska vlada, ki ga Je imela kot prijatelja slovanskega bogoslužja in radi drugih zadev v želodcu.
V	Ameriki ni več jetike!
V	ameriških Zedinjenih državah je* tika rapidno pada. Pravkar je izdalo ravnateljstvo neke velike življenske zavarovalnice statističen pregled, ki se bavi z boleznimi onstran Oceana. Na koncu pregleda obravnava zdravniški strokovnjak dr. Louis I. Dublin rezul* tate zadnjega zasedanja Ameriške na* rodne protituberkulozne lige in pravi:
Vzrokov, da se je tuberkuloza v Ameriki skoro izgubila, je več. Pred* vsem velja povdariti, da so se v zad* njem desetletju silno izboljšale sploš* ne življenske razmere. Ta blaginja od* seva tudi v zdravstvenem izkazu. Je* tičnikov je čedalje manj! Seveda to še ni vse. Amerika izvaja nad svojimi dr* žavljani budno nadzorstvo kar se tiče zdravstva, izboljšuje sistem bolnic in bolniške oskrbe ter poučuje ljudske mase v higijeni. Uspehi šo ogromni. Če pojde tako naprej, bo tuberkuloza v Ameriki kmalu neznana bolezen. Od 1. 1895. do 1925. je bil odstotek jetič* nikov v Ameriki dva in polkrat večji kakor danes. Zadnja štiri leta kažejo krasne uspehe v pobijanju te zavratne epidemije, ki bo kmalu popolnoma za* trta.
Volkovi napadli vas
Ne posebno velika rumunska vasica Avarescu je postala prošli teden žrtev gladne volčje tolpe.
Ob belem dnevu, v času, ko so bili kmetje in kmetice z doma na poljskem delu, se je približal naselbini trop vol* kov in vdrl v hleve, pa tudi na pašni* ke, kjer se je pasla živina. Deca, ki je ostala doma, se je črede prestrašila, ter je začela vpiti na pomoč Starci, \i*

Oblak kobilic zatemnjuje nebo
Nadlogo fcobfflc poznamo že iz davnih časov svetega pisma In egiptovske zgodovine. Land so pokonča vale stepe v Rusiji, letos pa so se v nepreglednih rojih vrgle na Korziko, domovino slavnega Napoleona. Napadle so hrastove gozdov«, nasade vrb in oljčne gaje, vinograde, žitna polja in pašnike. Najhujše trpi Južna konica otoka. Kobilice so navalile iz Afrike in so se najprej ustavile v dolini Bonifacciu In Portu Vecchiu. Kos zemlje, kjer živi 15.000 prebivalcev In tvori najbolj cvetočo pokrajino Korzike, Je uničen in opustošen. Kobilice se pomikajo naprej v kolonah, širokih do 20 km, lete do SO m visoko in napredujejo z brzino 20 km na uro. Kamor sedejo, Je vse obrano. Korzlčani so nad to šibo obupali in so poslali živino, ki Je ostala v nižinah brez paše, na višje ležeči svet. Naša slika prikazuje napad kobilic na gospodarsko poslopje neke kmetije.
deči nevarnost, so se kar mogoče hi* tro oborožili z vilami in cepci, z ba* tinami in kosami, da bi pregnali krvo* loke. Vendar se napadalci niso dali iz* lahka ugnati. Postavili so se starcem in deci po robu. Borba z njimi je tra* jala polni dve uri. Stari, sivi kmetje so v borbi izčrpali vse svoje moči. Po dve* urnem mahanju in mletvi volkov se jim je posrečilo ubiti štiri volkove, ki so bili očividno kolovodje tropa. Ko so zverine videle, da so voditelji mrt* vi, so se razkropile in umaknile. Seve* da so tudi kmetje odnesli marsikakšno rano, katere ne bodo pozabili tako kmalu.
Služkinja - zapeljivka sinov svojega gospodarja
Kazenski senat dunajskega sodišča je prošle dni obravnaval nenavaden primer zvodništva. 21 letna Adolfina Strobova je bila obtožena, da je za* peljala dva otroka svojega gospodarja, filmskega podjetnika. Gospodar ima 14 letnega Erika in 13 letnega Oskarja. Služkinja je umela oba privezati nase, da sta ji bila brezmeino vdana in po* korna na vsako povelje.
Nainrei je skušala zapeljati starej* šega Erika. Ker pa ni bil izpriien. je trajalo nekaj časa. preden je dosegla namero. Ne imajoča dovolj poguma, da bi ga poučila z besedami, se je po* služila pismenega trika in mu je pod* vrgla pismena navodila s ponarejenim podpisom docenta Arnolda Eichinger« ia. To pismo ie poučilo Erika o vsem, kar mu je bilo neznano. Pretveza, ki ji je pomagala doseči umazan in nepo* sten namen, se je glasila, da je Adolfi* na sicer v nevarnosti, da umre.
Sodišče je razpraviialo o slučaju za zaprtimi vrati in je obsodilo pokvarje* no služkinjo zaradi pregreška proti nravnosti na devet mesecev težke ječe.
Boj s cigani pri Bratislavi
V	neposredni bližini Bratislave se je zopet primeril slučaj, ki nazorno ka* že, kako pereč je tako zvani »ciganski« problem v državah, ki jim je usoda naprtila v breme precej ciganskega elementa.
V	nedeljo je napadla ciganska tolpa dve hiši na nekem otočiču sredi Du= nava. Prebivalce je zvezala in pretep* Ia, hiše pa oplenila. Eden izmed prebi* valcev, ki se mu je posrečilo uiti, je tekel po orožnike, ki so seveda šli na pomoč.
Ko so se pa približali naselbini, so začele deževati nanje svinčenke izza okopov. Ciganska sodrga se namreč ni dala poceni ujeti in ukleniti. Branila se je do zadnjega. Otvorila ie na orožni* ke pravcati ogenj iz pušk. Pokale so celo salve. Dva orožnika sta bila v bitki hudo ranjena in njuni tovariši, ki so videli, da so cigani v premoči, so se morali trenutno umakniti.
Nato so poslali iz Bratislave nad ci* gane oklopni avtomobil, ki je pripeljal
na bojišče sveže sile. Orožniki so mo* rali naskočiti ciganske zakope z nasa* jenimi bajoneti. Pri naskoku je bilo mnogo težko ranjenih. Štirinajst ctga* nov so orožniki ujeli, drugi so pobeg* nili in se razkropili po gozdovih kjer jih sedaj iščejo, da jih postavijo pred sodišče. S cigani imajo v slovaških po* krajinah ČSR res velike težave.
Latinski slovar turškega jezika
Iz Carigrada poročajo, da je pravkar dogotovljen in dotiskan nov turški slovar, seveda v latinici. Potreba slo* varja se je pokazala takoj čim je izšel dekret Kemala, da se Turki ne smejo več posluževati arabskega pisma. Pri delih za slovar so učenjaki ugotovili kaj zanimiva dejstva. Turški jezikov« ni zaklad obsega 24.000 besed. Orni* kanci in izobraženci uporabljajo na* vadno do 10.000 besed, srednji sloj povprečnežev se poslužuje 4000 izra-* zov, najnižje plasti pa obvladajo kveč* jemu jezikovni zaklad, ki obsega 800 do 1200 izrazov.
Vatikanska pošta
V	prihodnjih dneh bo otvorjen sa* mostojen vatikanski poštni urad, ki bo menda imel precej opravila, saj se iz Vatikana pošilja uradno glasilo vati* kanske vlade in nešteto pisem papeže* vili in drugih dostojanstvenikov. Vsak dan se bo v Vatikan pripeljal poštni avtomobil italijanske vlade. Naložil in odpeljal bo vatikansko pošto. Na vre« čah stoji napis »Posta della Citta del Vaticano«. Tudi brzojavke Vatikana bodo poslej odhajale samo iz vatikan* skega poštnega urada.
Cigareta, ki se prižge sama
V	Los Angelesu so pričeli izdelovati vrsto cigaret, ki se prižgejo same s trenjem ob poljuben predmet. Vžigalice so postale za kadilce torej nepotrebne in istotako nevolje pri prižiganju ob vlažnem in vetrovnem vremenu. Samo to je vprašanje, kakšen okus imajo takšne cigarete.
Najstarejša nuna
V	samostanu Merckemu pri Namurju je slavila te dni stoletnico svojega rojstva s. Ivana, ki je gotovo najstarejša redovnica na svetu. V samostan je vstopila v svojem 28. letu v Lyonu, pozneje pa do današnjega dne je delovala kot usmiljenka po belgijskih samostanih. Izgleda še vedno mladostno, le da je v zadnjih letih skoraj oglušela.
Trda grča
V	občini trenčinski je praznoval te dni stoletnico svojega rojstva kmet Jan Gyurcso. Gyurcso ni najstarejši človek v češkoslovaški republiki, a gotovo naj-zdravejši. Je duševno in telesno popolnoma svež, opravlja svoje vsakdanje težko delo kakor kdorkoli in nima še niti enega sivega lasu.
H. J. Magog:
Aretacija
Ko je bil avto že skoro na vrhu klanca, se je iz grmičevja ob poti iznenada pojavil možak, ki je planil na cesto in šel proti avtomobilu. Šofer Pinoheux je jedva še utegnil zavreti voz in preprečiti nesrečo. Neznanec je takoj stopil k njemu.
—	Prijatelj, ali je prostora še zame? je vprašal.
Obril se ni bil gotovo že dva dni. Njegova obleka je bila ponošena in kosmi mahu so viseli na njej, kakor da je noč prespal v gošči. Njegova vnanjost ni bila vabljiva, a ker v bližini ni bilo žive duše in je bil Pincheux neoborožen, se mu ni upal naravnost odbiti.
—	Najprej bi rad vedel, s kom imam posla! je za godrnjal nezaupljivo.
—	O, ni se me treba bati! je odvrnil tujec in se zarezal. Rad bi še začasno prispel na postajo in ujel ekspres. Vzemite me s seboj, ne bo zastonj!
To rekši je potegnil iz žepa bankovec, ki ga je Pincheux po kratkem pomisleku vtaknil v žep.
—	Avto ni moj, jaz sem samo sluga, je odgovori! nekoliko prijazneje. Nu, le stopite noter!
Možak se je udobno zleknil na blazine. Pinciheux je pognal.
[ — Neoprezni ste bili; kako lahko bi | vas bil povozil, je rekel Pincheux, da vobče kaj zine. Zakaj mi niste dali znamenja ?
—	Ker bi ne bili ustavili, se je zasmejal neznanec. Avtomobilisti nimajo navade pobirati na cesti ljudi, zlasti ne ljudi moje vnanjosti.
—	Nisem se vas bil ravno razveselil, je priznal Pincheux, ki mm je bil bankovec nekoliko vrnil pogum. Zadntje čase se pri nas dogajajo čudne reči. Ono noč je bil umorjen moj gospodar Bertrand. Morilca še niso dobili; najbrže se klati tod okoli. Zato mora biti človek oprezen.
—	Imate prav. Vaš gospodar je bil tedaj petioen?
—	O, nekaj je že imel pod palcenu
—	In skop je bil tudi, kakopak? Stavim kaj, da je imel doma sveženj bankovcev v predalu, ki se ni dobro zaklepal.
—	Pogodili!
—	In ponoči je vstajal, si prižigal luč in štel denarje. Kdo ve? Sobo je imel nemara v pritličju in še na cesto povrhu. In če na oknu ni imel zaves, bi ne bilo čudo, ako bi bila luč privabila kakega potepuha, s praznim žepom in želodcem. Udarec s pestjo v okno in kakor bi trenil je bil v sobi. Stari se je morda začuden obrnil, tisti mah pa mu
je že za vratom in preden je utegnil pisniti, je bilo po njem. Po potrebi še udarec s krepelcem po glavi, nakar si je potepuh mimo prilastil bankovce in smuk skozi okno. Nihče ga ni videl ne slišal.
—	Tako pripovedujete, kakor da bi bi5i zraven, je ostnmel sluga. Skoro prav tako sem tudi jaz povedal orožnikom.
—	Drugi dan? je vprašal neznanec z drobniim nasmeškom.
—	Seveda. Ko sem gospoda našel na tleh, je bil že mrzel.
—	In nihče ni ničesar slišal? To je bilo za morilca zelo ugodno.
—	Pa tudi zame. Ako bi me bil ropot zibudil, bi bil prišel doli s podstrešja in bi jo še jaz izkupil. A na srečo imam trdno spanje.
—	Na srečo, je pritrdi neznanec s pridušenim usmevom. Po tem takem nd bilo razen vas nikogar v hiši?
—	Nikogar. Gospod Bertrand je bil vdovec brez otrok. Jaz sem mu bil za vse: za kuharja, vrtnarja, celo za šoferja, kakor vidite.
—	Samo za nočnega čuvaja ne! se je pošalil tujec. Morilec se gotovo ni nadejal. da bo tako lahko opravil.
—	Tudi če bi ga bil slišal: kaj naj mu storim, sredi noči, v samotni hiši? se je zagovarjal Pincheux. Sicer pa mislim, da ga bodo kmalu imeli orožniki v pesteh.
—	To ni tako gotovo, je odvrnil neznanec s tako čudnim glasom, da se je Pincheux ozrl in ga prodirljivo ošinil z očmi.
—	Če ne orožniki, pa nekdo drugi, ki grem zdaj ponj na postajo, je rekel čez čas* Da. Detektiv iz Pariza pride z eks-presom. Sloveč detektiv, pravijo.
—	Ali menite, da poide morilec ravno na ta vlak, da mu pade naravnost v roke? je porogljivo vprašal neznanec.
Pinoheux se je spet ozrl po njem. Moža sta se srečala z očmi in tujec se je zdajci sumljivo zganil.
—	Pozor! je vzkliknil sluga in ga potisnil nazaj. Še malo, pa bi mi bilo vodilo ušlo iz rok. Če želite, da si oba ra<z-bijeva glavo, storite to še enkrat.
Neznanec je ostal miren.
—	Evo postaje, je kmalu nato rekel Pincheux. Srečno vožnjo!
Ustavili je voz. Možak je skočil na tla zagodrnial nekaj v slovo in izginil na positaji. Pincheux je šel na peron in ga je kimalu odkril med potniki. Moža sta se delala, kakor da drug drugega ne vidita, vendar se nista izgubila iz oči, dokler ni zažvižgal eksipres. Pincheux se je mehanično obrnil proti vlaku.
Ko se je potem ozrl proti neznancu,
§a ni bilo več. Ekspres se je ustavil.
ofer je šel ob vlaku in opazoval ki so se usipali iz voz.
Ekspres je zapuhal. Tedajci se je Pin-cheux, ki je čakal na zadnji strani zadnjega vagona, po bliskovito popel na pk> ščad. Zaničlffivo je še pokimal proti postaji, ki je že izginjala za ovinkom, in odprl vrata.
—	Le išči! Kje bom že zvečer! je za-mrmral škodoželjno.
Stopil je na hodnik, iščoč z očmi praznega kupeja. Tisti mah je obstal kakor vkopan. Nasproti mu je prihajal neznanec, ki ga je bi] pobral na cesti. Tik pred njim je postal, posmehljivo ga mereč z očmi.
—	Glej, glej! se je zasmejal in stopil za šoferjem v kupe. Kakor vidim, se nekam odpravljate, he?
Pincheuxu je vsa kri izginila z lic. Po Mišk o vito se je vrgel na neznanca, toda ta je bil na to že pripravljen. Po kratki borbi je obležal Pincheux z uklenjenimi rokami na tleh. Neznanec s ceste se je sklonil k njemu, mu prebrskal žepe in privlekel na dan več svežnjev bankovcev.
—	Denar gospoda Bertranda! se je zagrohotaii. Nu, to vam odtehta vsa priznanja. He, prijateljček, pobrisati ste jo hoteli z uropanim denarjem... ne da bi bili prej počakali detektiva iz Pariza? Izborna misel! Samo... samo nerodlno je bilo, da ste ga srečali že na cesti i<n da vas je prehitel. V imenu zakona...
Izvleček iz programov
LJUBLJANA (572 tn), ZAGREB (307 m), BEOGRAD (429 m). PRAGA (342 ni), BRNO (432 m), VARŠAVA (1411 m), DUNAJ (517 m), BERLIN (418 m), FRANKFURT (390 m). LANGENBERO (473 m), STUTTGART (360 m), BUDIMPEŠTA (550 m), LONDON (Daveatry 1333 m). RIM (441 m), STOCKHOLM (Motala 1348 m).*
Sobota, t. julija.
LJUBLJANA 12 JO: Re.prodtuokam fltesba. — 13: Napoved časa borzne ves«, reipnodudrana sftasfaa. — 13JO: Poročila ia dnevnikov. — 19.30: Prirodce tepoBe StovenSe (predavanje r espe-raota). — 20: Antologija sionrensllce Kril«. — 20J0: Prenos programa iz Zagreba. — 22: Na-porved Saša ki pomočSJa.
Nedelja 7. Juiija.
UOBUiANA 9 JO: Koncert ceHovene zfasba.
—	10: Predavanje o Čebelarstva. — 10-30: Folj«-defe#ivo. — 11: Koncert radao-orkestra. — 15: Reprodiucšrana glasba. — 15 JO: Šaljivo 2!»vo: MSiMrosta. — 16: Koncert rad!o-orkestra. — »0: Večer sfoveneSce glasbe, iuvai)a radio-orkester.
—	22: Naptoved časa ln poročfta.
ZAGREB lil JO: Protnenadni koncert voflaške eodbe. — 17.30: Prenos nogometne tekme. — 20.35: Operethi večer. — 22: Lahika godba. — BEOGRAD 12.-10: ReprodiucAram *»asba. — 17.30 Godba kr. garde. — 20: CJganalk« godba. — 21 JO: Poročita. — 21.40: Narodne pesmi. — 22.40: Koncert na flavto. — PRAGA 16JO: Orkestralen koncert. — 18: Petje. — 19.50: Arije. — 20.10: Simfoničen koncert. — 2220: Godba za pffes. — BRNO 16.30: Koncert i* Prage. — 18: PevrM koncert. — 19.10: DvoFakove Skladbe za orkester. — 20.10: Program te Prage. — VARŠAVA 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Koncert orkestra ta solistov. — 22.45: Godba za pfes. — DUNAJ 10,15: Zborotvsfai koncert. — 11: Orikestfrafen koncert. — 15.30: Popoldanska koncert. — 17.45: Petje. — 19.10: Komorna glasba.
—	20: RecitacSjski in dramski večer. — Orkestralen koncert lahke godbe. — BERLIN 16: Popoldanski! koncert. — 18: Zborovsko petje. — 20-30: VloEmsfldl koncert. — 22.30: Plesna godb«. FlRAMKFUiRT 16: Koncert orkestra. — 19.30: Zborovsko petje. — 20.30: Recitacije. — 21: Orkesite.T. — 22: Koračnice. — Godba za ples. LANGBNBERG 16.30: Vo«aSka godba. — 18.20: Glasbeni biser!. — 20: MiJlflcfoerieva opereta »ZaMtef!	— STUTTGAIRT 15JO: Operne arije ta dueti. — 19.30: Lahka gfesba. — 20.30: Prenos h Frantetorta. — 21: Orkestralen koncert. — 23: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 10: Gertovena gfasba. — 12.40: Orkestralen koncert. — 17: Ciganska godba. — 18-15: Vojaška godba. — 21.25: Pevsk? koncert. — 22-15: Ciganska godba. — LONDON 20: Koncert bobnarjev fn piskačev. — 21: Večerni koncert orkestra tn solistov. — RUM 17: Popoldanski koncert. — 21: Večer Italijanske opere. — STOCKHOLM 19: Lahka glasba. _ 19.30: Koncert in recitacij«. 21.40: Vojaška godba. — 22JO: Godba za pJes.
Stanje naših lovišč
V pretekli zimi Je izgledab, da je zelo
hudo prizadeta vsa naša gozdna in poljska fauna. Na mnogih krajih so našli mrtvo srnjad, posebno mlajše živali. Pa tudi jerebice so strašno trpele. Prijatelji prirode, med njimi naši nimrodi, so bili obupani ali vendar zelo radovedni, koliko je ostalo pri življenju. Prišla je pomlad in prve dni je bilo opaziti, da se mnogi izmed naših krilat-cev niso povrnili ter da manjkajo mnogi pevci pri lepih jutranjih in večernih koncertih. Ali od dneva do dneva jih je bilo več slišati, vendar pa še vedno neprimerno manj, kakor druga leta. Kakor je bila zima slaba, je letošnja pomlad izredno ugodna za ptice, posebno za valjenje. Mnogo je popravila, kar je pokvarila zima.
Nenavadne, baš nasprotno, kar so pričakovali lovci, pa je bilo z gozdno perutnino. Dočim so bile poljske jerebice skoro popolnoma uničene, in sicer jih je mnogo poginilo od gladu, precej so jih uničile uje-de. največ pa jih je pokončala pomrzlina, so gozdne kokošje vrste prezimile izborno, zlasti ruševcl, za katere smo se pred par leti resno bavi, da izginejo iz naših planin.
Divjačini je v visokih legah olajšalo pre-zimovanje to, da je strupena burja, ki je morila po dolinah, izpihala ves sneg s planinskih pobočij v doline. Treba je bilo divjačini samo poiskati varna zavetja pred hudim vetrom in bila je rešena. Gorko planinsko opoldansko solnce je divjačino pregrevalo skoraj sleherni dan. Pa tudi hrane v planinah ni primanjkovalo. Po golih pobočjih in vrhovih, je divjačina našla zadosti trave, travnih semen ln mladega popja.
A dočim so se gamsi, navajeni in utrujeni v mrazu, pasli po solr.čnih rebrih, je mehkejša, manj odporna srnjad stradam in zmr-zovala v debelem snegu, po globokih gozdnih jarkih. V planinah pa v letošnji pomladi tudi ni bilo prav r,ič piazov, ki so nabolj nevarni, posebno gamsovemu naraščaju. Dočjm so lansko leto našli samo v okolici Mojstrane nad 50, od plazov uničenih gamsov, so jih letos pobraii samo pet.
Zelo radovedni so bili lovci, koliko bo srnjadi in kakšna bo, ko prične lov na srnjaka, začetkom junija. Mnenja so bilo zelo deljena. Večina je bila uverjena, da je poginilo nad polovico srnjadi, ostalo pa, da bo zelo mršavo in sestradano. Mniogo so ugibali tudi glede rogovja. Takoj začetkom junija so odšli lovci v gozdove in na Senožeč, kjer so bili pa vsi prijetno iznenadeni. Število srnjadi se Je tu pa tam nekoliko zmanjšalo, kar se pa seveda še ne da točno ugotoviti, ali kar je ostalo, izgleda prav povoljno po mesu ali v divjadi, kakor pravijo in tudi rogovje je dobro razvito. Mnogi trdijo, da Je celo boljše, kakor Je bilo lansko leto. Kar je v mesu zaostale srnjadi, se še ni popolnoma prebarvala, ali to se bo kmalu zgodilo pri udobni paši. kakor je letos. — Vsekakor pa je umestna dveletna prepoved streljanja srn.
Kakor vidimo, je pretekla zima najbolj Škodovala poljskim jerebicam, katere je skoro popolnoma uničila. Rešene so bile le tiste, ki so jih skrbni lovci polovili in pre-hranili doma. Hudo so trpele tudi ptice pevke, ali priroda je skušala njih stalež zboljšati v ugodni pomladi. Prav tako pa se je znatno popravila tudi srnjad in če ram prizanese prihodnja zima, bo kaj kmalu popravljeno vse zlo. Ni izključeno, da je priroda s hudo zimo fauno zboljšala, ker je uničila mnogo slabega, kar bi lahko kvar-ljivo vplivalo na potomstvo.
Naročajte
JAKOPIČEV ZBORNIK
pri Tiskovni zadrugi
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
jfCdor hoče *: "„Zr ZZfc
ali GaGe drufe m/ermoef/c tičece »e matih eftasev naj sicer ne he
rwyv >n|«rnHici^« nevev ve munrt
ij prileii v nnantGah a »e prejel edjovera t ZJmBm
CENE MAUM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja
ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
tnEZiiRZt
Vajenca
sprejmem t trgovino z m« ianim blagom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
23565
Vajenca
motnega in poštenega, za pekovsko obrt sprejme Matija Zupančič, pekarna, Dol. Logatec.	23543
Trg. pomočnika
galanterijske etroke, boljšega sprejmem takej. — Ponudbe pod Šifro »Zanesljiv« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	23560
Fino šiviljo
iščem ta na dom. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«.
83568
Dekle za vse
začetnica, mlada in pridna, rašča nemščine, dobi služ-bo pri majhni obitelji. ki bo lepo ravnala i njo. Sirote imajo prednost. Naslov: V. Turič, majorjeva vdova, Karlovac, Zrinjski trg 12/1.
23532
šofer
fordist, dober voza?, za ty-pe 27, dobi takoj službo. — Jogura Comp., Kranj št. 48 S362S
Trg. učenca
e primerno šolsko izobrazbo s hrano in stanovanjem v hiši sprejme modna trgovina Anton Paš, Maribor, Slovenska ulica 4. 23301
Posredovalnica Ogrinc
Miklošičeva cesta štev. 28
takoj rabi več natakaric za nedeljo ter služkinje, kuharice in natakarice za stalno
23620
Mesar, vajenca
sprejmem na Dunajski cesti št. 40.	23641
Učenca
za manufakturno trgovino v Ljubljani, ob lastni oskrbi sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Manufaktura«.	23632
Praktikantinjo
sprejmem v trgovino z gramofoni. Zahteva »e znanje slov., nemškega in srbohrv. jezika v govoru in pisavi in strojepis. Veselje do trgovine in zgovornost, združena s lepim in dostojnim vedenjem pogoj. Lastnoročno pisane ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Gramofon«. Nastop takoj 83414
Postrežnico
eprejme za dopoldne Tnrk na Miklošičevi cesti. 23636
Gospodična
za prodajo šivalnih strojev, ki je v tej stroki le delovala, in bi imela veselje do potovanja — izvežbana v umetnem vezenju, ee eprejme. Samo pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod »Vezilja na stroj« na oglasni oddelek »Jutra«.	23653
Frizerko
dobro izurjeno sprejmem za sezono v Rogaško Slatino. — Salon Turk, Ljubljana.
23635
Prodajalka
mešane stroke, išče mesta. Gre tudi na deželo. Event. bi tudi pomagala pri goepo-dinjstvu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiva 612«.	23599
Pozor!	Pozor!
Lesna podjetja!
Večletni poslovodja želi pre meniti mesto. Položi 250.000 Din kavcije. — Samo resne ponudbe na uprave »Jutra« v Mariboru pod šifro »1930« 23586
Učenec
ki je dovrši! prvi razred meščanske šole. zelo mar Ijiv in pošten, ki ima veselje do trgovine, želi mesta v trgovin' na deželi pri dobrih ljudeh. — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stanovanje in hrana v hiši«.	22971
Prvovrstna šivilja
za obleke, bi šla šivat na dom, najraje za nekaj časa na deželo — po izjemno nizki ceni. Naslov pove oglas, oddelek »Jutta«. 23473
Prodajalke
•prstne ln dobro izurjene v pleteninski ali man uf akt urni stroki in
kontoristinje
vešče vseh pisarniških del sprejmem. SamG prvovrstne mo8i naj rpošljejo ponudbe > navedbo zahtev do 15. t. m. na naelov: »Ika«, tovarna pletenin ia trikotaže v Kranju.	23343
Mesar, pomočnika
▼ prekajevanju dobro iz-▼ežbanega sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mesarija 24«.
23324
Spretne prodajalke
popolnoma verzirane v ga lanterijsiki in modni stroki, sprejme takoj tvrdka Anton Adamič, Kranj. 23343-a
Trg. sotrudnico
meSane etroke, z dobrimi spričevali sprejme tvrdka Norbert Zanier & ein, Sv. Peter, Savska dolina. Boljša starejša moč ima prednost.	23374
Foto. poslovodjo
sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra in zanesljiva moč«.	23364
Tehnika
absolventa višje strojne lo-le, začetnika, iščemo za takoj. Prednost z znanjem nemščine. Podrobne pismene ponudbe z navedbo plače na: »Konstrukter« d. d., Zagreb, Berisiavičeva 18.
23349
Vzgojiteljico
iščem k dvema otrokoma v starosti od 2 in 10 let. — Znati mora slovenščino in nemščino ter po možnosti klavir. Reflektira ee samo na take, ki so že bile pri otrocih ter eo i* dobre meščanske družine. Ponudbe s prepisi spričeval in po možnosti s fotografijo se prosijo na oglas, oddelek Jutra pod »Solidna«.	23518
Skladiščnika
z večletno prakso v meh kem lesu iščemo za takojšen nastop. Samo prvovrstne moči naj stavijo svoje ponudbe na upravo »Jutra« v Celju pod šifro »Vesten«.
23663
Rudarske delavce
vešče, eprejme takoj rudnik črnega premoga »Leskovac« v Petrovcu pri Požarevcu. Javiti se je upravi rudnika 23659
r4£
2 deklici
sprejme za prihodnje lol-sko leto v najvestn^jšo oskrbo učiteljica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »O 40«.	22699
Učiteljica
prevzame za prihodnje šolsko leto decc ene družine v Ljubljani v vzgojo in pouk. Na oglasni oddelek »Jutra« pod »I. M « 22700
Prva oblast. koncMlJonlrana
šoferska šola
Camernik, Ljubljani (Jugo-avto). Dunajska e,*ta 36 Telefon 2236 Strokovnjaškt teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, e pri-četkom vsakega prvega 254
Inkasant
pošten in zanesljiv, zmožen večje kavcije, išče službo samo v Ljubljani. — Ponudbe pod »Inkasant« na Aloma Companj-, Ljubljana 23342
Prodajalka
mešane stroke, vešča tudi rezanja šip. želi mesta s 15. julijem. Ponudbe na ogla«ni oddelek »Jutra« pod šifro »Prodajalka 2279«. 284S3

Brivski inventar
kompleten, skoraj rov. zelo ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 23566
Avtokaroserije
izdeluje solidno po zmerni ceni Ferdo Laznik, strojno kolarstvo, Radeče. 160
Motorno kolo
dobro ohranjeno kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	23616
Socius-sedež
za motorno kolo Harley-Davidson, original »Mesin-ger«, že rabljen kupim. — Ponudbe pod šifro »Takoj 528« na oglasni oddelek »Jutra«.	»3528
Kolo
ienrto ali moško kupim.
Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kolo« 23642

Otroško posteljco
kompletno, lepo in snažno, malo rabljeno, prodam za 300 Din. Naslov pove oilas. oddelek »Jutra«. 23624
£ctuOi
Prvovrstna kavarna
na prometnem kraju v vetjem mestu naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 22416
V^ruMfem
Gostilno
z osebno pravico in inventarjem vzamem v najem — najraje r Domžalah ali na Vrhniki, event. v Ljubljani. Takojšnje ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Dalmatinec«.	23596
Gostilno v najem
najraje v mestu, ali pa tudi v okolici iščem. Posedujem osebno pravico. Event. vzamem tudi na račun. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značke »Gostilna 26«.	23605
Konverz. leksikon
16 zvezkov, dobro ohranjen ugodno proda Fani Hegen-bart, Kočevje 112. 2-3654
Jarmenik
Topham-Cylinder, dvojni, dobrem stanju, prodam ali zamenjam u vrpčano žago (BandsSge). Nadalje se proda stroj za lomljenje kamenja e pripadojočim bencin - motorjem. »Jugo les«, Črnomelj.	22896
Odpadke
od p 111 e t o t, bukov« Ia hrastove, za kurjavo dostavlja po nizki ceni na dom V. Scagnetti, parna žagi t Ljubljani — za gorenjskim kolodvorom. 108
Puhasto perje
razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg pc Din 38 kg IzkorietUe priliko — dokler traja zaloga L. Brozovič, Zagreb, Dica 82. kemična čistilnic* perja.	189
		
I	SEL	m
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite — Ljubljana, Bieiwei«ova e. št. 62 Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov Tečaji permanentni. 23533

Mlado dekle
pošteno in snažno, za domala dela. cd 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer iščem Javiti se je gospe Novak, Linhartova ul. 20. 23604
Šofer
začetnik, zanesljiv vozač trezen in poiten. ki bi tud: oprarljal druga dela. išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Dražba!
V nedeljo 7. t. m. se bo na Ižanski cesti št. -20 prodajalo različno furman, orodje kakor vozovi, komati itd.
£3455
Prodam:
Parni stroj 100—120 HP. 2 Dinauio-stroja, skupno 80 HP, nap. 110 volt, enako-smerni tok, stroj za led na amoniak, 1 stroj za led za ogljikovo kislino, različne zračne sesalke in za vodo, različne rezervarje za vodo, različne ležaje, jer-menice, razne ventile, cevi od 3—4 palce za vodovod, skupno s sesalko za ca S00 metrov in razni drugi mate-rijal. Na ogled v bivši pivovarni Laško pri Celju.
23626
Otrobe
pšenične, debele	iu»kinacte
nudi najceneje	mlin Na-
stran, Radomlje.	Zahtevaj
te ponudbe.	23371
Bukova drva
H. vrste kupujem v manjših in večjih količinah. Ponudbe na: Pošt. pretinac 299, Zagreb.
Drva
bukova ln hrastova, za takojšnjo in poznejšo dobavo, cepljeno in z okroglicami kupim večjo količino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bukcva drva« 2-3-592
Staro železo in litino
(Guss) kupuje na drobno in debelo Fran<- S t u p i c a v Liuhliani, Goeposvetska cesta št. 1.	162
Parni kotel
stoječ ali ležeč, za 5.8 At™., r dobrem stanju ku-im. Ponudbe na naslov:
Gostilno
dobro idočo, ob glavni cesti v Logatcu oddam zakonskemu paru Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dobro idoča«.
23433
Tri prostore
za zajtrkovalnico x gostil niško koncesijo na hiši odda v središču Ljubljane Re. alitetna pisarna društva hišnih posestnikov, Salendmva ul. 6.	23640
Kuharica
z osebno pravico, vzame manjšo gostilno v najem Sloveniji ali Dalmaciji. Po nudbe na naslov: Ferd. Se koršek, fotograf, Zagorj ob Savi 125.	23631
Stanovanje
za okoli 1000 Din mesečno išče s 1. avgustom urednik »Jutra«. Ponudbe na oglu. oddelek »Jutra« pod šifro »Urednik«.	23480
Stanovanje
l—t sob, kuhinje in priti-klin išče družina S oseb. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tričlanska«.
23502
Stanovanje
4 sob, kuhinje in pritiklin oddam t 1. avgustom. Pogoj je predplačilo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
23633
Stanovanje
s 8 sobami in pritiklinaml, električno napeljavo, mirno in udobno iščem za 1. avgust. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka 1. avgust«.
23646
Prodajalno
z izložbo ter nekaj skladišč po potrebi oddam takoj najem. Reflektanti za dotič-ni okraj in v mestu na lepem prometnem kraju se naj obračajo na firmo Cvi lak, Slov. Bistrica. 23645
Njivo
ob Dunajski cesti, r izmeri 7628 m» oddamo s 80. septembrom za 3 leta v najem. Ponudbe do 25. julija na Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka 8. 23634
Stanovanje
2 sob, kuhinje, pritiklin In vrta oddam pri Vrhniki. — Pripravno za vpokojenca. Postaja blizu. Naslov pove oglas-ui oddelek »Jutra«.
23481
Stanovanje
majhne kuhinje in sobice, pim. Ponudbe na naslov: ali sobe s štedilnikom, če-Ivan Bergant, tovarna olja 'udi v podstrešju, iščem e in firneža, Medvode. 23409 1- avgustom. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna stranka 23.330«.	23609
Mungo
f\VSscberolle) rabljeno, ku piin. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23652
j^LL
Parcele
v Rožni dolini, cesta n (na Končanovem) prodaja gospodarska pisa-na Jos. Tribuč na Glincah. Tel. 2605. 23612
Enonadstropno vilo
enodružinsko, 5 sob. kuhinja, kopalnica, pritikline, 000 m' vrta. proda blir.u Obrtne šolr za 250.000 Din »Posest«, Miklošičeva c. 4.
23594
G. T h. Rotman:
Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil
Motorno kolo
23570'ze'° dobro ohranjeno radi' rrai do 450000 Din. odpotovanja r.a 26"0 Din in skoro novo moško kolo
za 1000 Din proda Nardin in drug, Poljanska cesta 31 23273
79.
. . . priletel baš na kolena neke gospe, ki je sedela 9 svojo prijateljico v nihajočem eolničku. Obe dami s'a se ustrašili, da nikoli tega.
Motorno kolo
»Ariel«, superfcport, v brezhibnem stanju, z novo prikolico, radi nabave avtomobila ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	23580
Tovorni avto Opel
2tonski, 6cilindreki — malo rabljen, skoraj nov. poceni prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Or>e;«
23545
Hišo
eno-, oziroma dvnnadsfroiv no, rentabilno, tudi starejšo stavbo v Ljubljani kupim v Ponudbe na poštni predal 91. Ljubljana.	23503
Nove BSA motorje
Mod. 28, 4 HP z električno razsvetljavo po 9500 Din takoj dobavlja Pavel Štele, družba z o. z. V zalogi so tudi vsi novi modeli. 23606
Poltovorni avto
takse prost, pripraven za trgovca, v dobrem staniu proda Florjančič, Dunajska cesta 9.	23615
»Austro Daimler«
ADM šoortni tip. 6«'i!inder-fki. zelo dobro ohranjen, z 2 rezervnimi knle»i takoj nrodam. Pojasnila daje Mihael Ožek, mehanik v Oliu 23372
Hiša s trgovino
7, mc«anim Macrom in vino točem. z lepimi prostori, čednem mestu na Hrvatskem je radi starosti naprodaj. — Trgovina obstoji že 30 let in leži na prometnem mestu na križišču več ulic. Da se preurediti tudi 7.a gostilno ali industrijo. Ponudbe na o;las. oddelek »Jutra« pnd -St. 615«.	23553
Krasno posestvo
45 oralov travnikov in njiv. 24 oralov lepega gozda, z vsem živim in mrtvim inventarjem naprodaj za Din 325.000. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Gozd za sečnjo«. 23546
Manjšo hišico
kupim v Ljubljani. — Ponudbe na ogla«ni nldeiek >Jutra« pod šifro »Hišica«.
23625
Zidano hišico
prodam, ker jo moram podreti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23655
Nova hiša
vili podobna, pripravna za v?®, naprodaj v Logatcu. Ceno pove in pojasnila daje Plečnik, Dol. Logatec.
S3664
Stanovanje
2 sob in kuhinje v podpritličju oddam mirni stranki. Xarlov v oglasnem oddelku »Jutra .	235S9
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin oddam za avgust. Naslov v r.giasnem oddelku »Jutra 23575
Zakonca
(sama) želita za avgust sobo in kuhinjo. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Priprost« £i544
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin v mestu želi boljša in mirna stranka za 1. avgust. — Plača točno, na željo tudi za gotov rok naprej. — Ponudbe na poštni predal 7 — Ljubljana	23597
Stanovanje
3 sob s pritiklinami išče vpokojenee, ki plača me-sečno 800—1000 Din, event. tudi za eno lete naprej. Ponudbe na og!a=. oddelek Jutra« pod šifro »Vesten plačnik«.	23577
Stanovanje
1—2 sob s pritiklinami. ra avgust išče mirna, solidna in točno plačujoča stranka 3 oseb. Ponudbe je poslati čimprej na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalna stranka«.	23493
Za sina
ki začne obiskovati I. Taz-red meščanske šole v Ljubljani, išče stanovanje z vso oskrbo A. Pirkovič, trgovina, Vel. Lašče.	23552
Abonente
sprejmem na izborno	domačo hrano. Naslov v	oglas, oddelku »Jutra«.	23486
Sostanovalca
sprejmem tak«j ali • 16. sep*rirano sobo. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«.
23588

16letnega sina
gimnazijca bi rad izročU preko počitnie v gorske kraje pod strogo nadzorstvo. Prednost imajo profesorji, ki bi hoteli imeti fanta pod nadzorstvom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »519«.	23547
Letovičarsko
stanovanje
z«Jlo lepo in pripravno, pet minut od Save. pripravno za kopalce, oddam. leto od dam tudi stranki za več let ta stalno bivanje. — Naslov: Franc Konjar Smlednik pri Medvodah.
23639
Slovenci
ki potujeta t Crikvenico
obišč-ite slovenski pension »Triglav«, kjer boste poceni in prvovrstno postrežem. Štajerska vina in izvrstna kuhinja. — Zgra-dba nova, elegantne eobe, razgled na morje. Se priporoča restavrater Makso ReS.
23348

Pomladni izlet
z avtom
Dvignite pismo pod Vašo
šifro.
23590
32 let imam
sem poročen in skrajno nezadovoljen! Zato iščem primernega znanja. Le resne ponudbe pod »Samo enkrat živimo« na oglasni oddelek »Jutra«.	23511

4 zračne sobice
manjle, na Mirju, v neposredni bližini Obrtne šole oddam takoj posamezno ali skupno. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 23656
Gospoda
sprejmem na stanovanje. — Naelov t oglasnem oddelku
»Jutira«.
2S579
Sostanovalca
sprejmem na hrano in stanovanje v STedini mesta. — Vhod naravnost s stopnic. Cena. zmerna. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 23610
Opremljeno sobo
s separiranim vhodom, par-keti in elektriko, v sredini mesta takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 23591
Ciril
oglasi se tvoji mami, saj veš njen naslov. Nič ne bo hudega, vse je že urejeno.
23282
Gospodična
ki je kupovala v petek 5. julija ob Vi 10. uri modro plavalno čepico, se naproša, da vrne zavitek, ki ga je pomotoma, vzela v trgovini Kette, Aleksandrova c. 3.
23614
Pošten mladenič
star 27 let, želi znanja z žensko, ki bi mu nudila ali pomagala do eksistence — brez izjeme na osebo. Dopise na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Emigrant 312«.
23602
Kolesarski šport!
Dva gospoda iščeta dame in ne obratno.	23648
»201etna«
Dvignili ste pismo 5. t. m. Sestanek naj bo v ponedeljek 8. t. m. ob Istem času in na istem kraju. 23651
Sostanovalca
sprejmem v zračno in sepa-rirano sobo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 23572
Sobo
s hrano in vso oskrbo, za
čas počitnic iščeta 2 boljši osebi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Čedno 27«.	23627
Na stanovanje
vzamem 2 gospodični uradnici ali 2 gospoda uradnika. Soba zračna in solnčna Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..	23401
Sobo
oddam »ospodu, ozir. gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23649
Prazno sobo
večjo, s kabinetom, elektr. napeljavo in separiranim vhodom iščem e 1. avgustom Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Duševni delavec«.	23647
Dve mladenki
simpatični in intligentni — želita dopisovati r svrho razvedrila z boljšima gospodoma. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Lori, Dori«.	23665
Nekdo
Prepozno dvignila. V soboto ob 7. uri na istem mestu 23658
fl

Koncertne citre
dobro ohranjene, z novim etuijem za 350 Din- naprodaj. — Naslov v oglasnem cddelku »Jutra«. 23628
Bernhardinca
dobrega čuvaja iu mladiča, starega 4 mesece prodam. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«.	23395
Pozor, dame!
Na Krekovem trgu 10. pri
L a s a n n dobite najfinejše olivno olje in vinski kis. Dobi se tudi dobra kapldca za očeta. Se priporoča Rok L^aa.	33529
Bolnim
pošljemo brezplačno pojas-njujočo literaturo. Ncv način obnavljanja moči, zdravja iu delavne sposobnosti. — Obrniti se je na naslov: Miloš Markovič, Beograd. Molerova 27.	23644
Pisalni stroj
Remington XII, nov, s trgovsko pisavo, predam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	23530
3 kartonažne stroje
rezalnik (Pappschere), zabo-gevalnik in izrezovalnik, dobro ohranjene kupim. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Karton« 23543
Foto - Holynski
Ljubljana, Dunajska cesta 6
Solidno delo in nizke cene!
23541
Žične vložke
in vzmeti za postelje, žimo ter morsko travo in železne posteljnake dobite najceneje v železnini Franc Stupica v Ljubljani, Gosposvetska c. št. 1. 162
Brezplačen
prospekt
informacije iz filma, navo dila za pot k filmu, na sveti za uspeh pri filmu piojekti in predračuni v filmu. — Odkupimo dobre filmske ideje. Pišite na: »Kompas«, Beograd, pošt. pretinac 433.	22262
Kopalna obleka
se je izgubila v Skofji ulici Najditelj se naproša, da jc odda v Ilirski ulici št. 21.
23613
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN je mast
Sobo
v centru mesta, s posebnim
vhodom, za ca. 250 Din išče gospodična. Lahko je tudi podstrešju. Ponudbe na ogla--, oddelek »Jutra« pod Podstrešje«.	23630
Sobo
5fe soliden gospod. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod »Soliden go-pod«.	23638
200 Din nagrade
dam tistemu, ki mi preskrbi prazno sobo, s posebnim vhodom, četrt ure od juž. kolodvora ali ob električni železnici. Cena 350 Din mesečno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »200«.
2S179
Zapestna ura
srebrna Tula se je izgubila. Ker je drag spemin, 6e najditelja prosi, da jo odda v oglasnem oddelku »Jutra«.
23619
Damski dežnik
rujav, sem dne 28. preteče-nega meseca izgubila na Mirju. Poštenega najditelja naprošam, naj ga odda proti nagradi v oglasnem oddelku »Jutra«.	23657
Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavn. skladišča
M. Hrnjak
lekarnar — Sisak.
Čitajte vedno
naše ogfose!
Stsiiov<fije 3 sob
s pritiklinami išče mirna stranka za 1. avgust t. 1. Pismene ali ustmene ponudbe na trgovino Ivan Perdan nasledniki v Ljubljani, Krekov trg št. 11.	8880
Ha o peki!
Trgovina
malo veija, dobro trvedena, v industrijskem kraju bti®u tovarne, s stalnimi odjemalci in moderno prodajalno, je naprodaj. Stanarina za več let dogovorjena in niika.
Pojasnila daje portir hotela »Royal«, Zagreb, Ilica 44.	88S7
NESTLE-ova
ottešfla moka
i$vanredno toanitno &red&tvof $eCo Gogato na vitaminih
164 a
MlcGel Zžvaco:
167
V krempljih inkvizicije
Zgodovinski roman.
Obenenf se je pojavil oficir z dvajsetorico vojnikov, ki je krenil Toreru naproti.
A tega so bili že obkolili ljudje, ki so bili podi® ogrado. Vzlic njegovemu srditemu upiranju, zakaj on ni vedel, kaj mu hočejo, so ga vlekli baš v nasprotno smer, nego je bil namenjen.
Oficirju, ki je mislil, da bo imel posla s poedincem, im se je pravkar še Čudil, zakaj so mu ukazali, naj vzaime s seboj dvajset jnož, se je jelo svitati, da njegova naloga ne bo tako lahka, kakor se je nadejal. Možje, ki so mu hoteli odnesti žrtev izpred nosiu, so bdi videti kaj odločni.
Slepa togota ga je pograbila'.
»V imenu kralja!« je kriknil z gromkim glasom. »Stojte!«
Mislil je, da bodo storile te besede čudež in da mu bo treba Samo izitegjnlti roko pa bo lahko zgrabil svojega jetnika.
Toda na žalost je imel posla z ljudmi, ki oči vidno niso čutiH predpisanega spoštovanja do gospodske. Nilhiče izmed njih se ni snmendJ za nfjegov krik.
Narobe! Na oficirjev osorni poziv so odgovoriti' z drugim jrzikliikom:
»Živel don Carios!«
Ta vzklik, ki ga ni nihče pričakoval, je zadel oficirja, -njegove vojnike in vse ostale kraljeve pristaše kakor strela iz jasmega, Filipu II., ki je lakomno opazoval dogodek, pa je priletel kakor zaušnica naravnost v obraz:
»Živel don Carios!«	'
In čuj, že ga je prestreglo in ponovilo na tisoče in tisoče glasov:
»Živel dbm Carios! Živel naš kraflj!«
Vest, da hočejo prijeti Torera, se je kakor bHisk razna šal a med
vsemi, med tistimi, ki so vedeli, in med tSsftimd, Iri niso vedeli Toda Carios! Kdo je bil ta Carios, ki so mu vzklikala?
»Carios je Torero!« se je širilo od usit do ust...
Da, Torero, oboževanec vseh AndaJužanov, je bil rodni sin kralja Filipa, ki ga je preganjal s svojim sovraštvom. Princ ali ne, tega je bilo ljudstvu malo mar: raziumelo je pred vsem to, da hočejo aretirati Torera, njegovega boga!
Ne, tako jim krvi Kriščeve! Naj se pokaže, ali so Andalužani res ljudje, ki si dado radovoljno izitrgati svojega malika!
Računi vojvode Castranskega so se uresničevali. Vsi ti ljudje, meščani, seljaki, plemiči s kmetov, ki so se bili zbrali samo kot ljubitelji bikoborb, ne sluteč, kaj se pripravlja, so kar besneli od ogorčenja in se izpreaninjali v dobro voljce, pripravljene, da preti jejo svojo kri v Torerovo obrambo.
In kakor da je bilo vse začarano, so jeli nevidni pomočniki — nikoli se ni zvedelo, kdo in kako — deliti orožje. Trenutek prej še nisi imel ničesar, a zdajci si začutil v roki nož, bodalo ali aa^1 samokres!
Množica se je zavedala svoje moči in kakor vihar navalila na čete.
Starega oficirja, ki je poveljeval oddelku kraljevskih čet, je obšlo usmiljenje do zaslepljenih ljudi, ki so se hoteli spustiti v toli neenako borbo.
»Da se mi nihče ne gane,« je zavpil z grmečim glasom, »če ne, bomo streljali!«
Toda odločen glas mu je odgovoril iz množice:
»Streljajte! Ne bomo vam dali časa, da bi iznova nabili arke-buze!«
In drugi glas je zarjovel:
»Naprej!«
Množica je udarila naprej.
In stari oficir je izvršil svojo grožnjo.
Strašna salva, od katere so zažvenketala vsa okna okoli trga, je pokosila prve vrste'ter jih podrla v kri in prah kakor snopje,
izpremešano z rdečim mahom.
V usodnih trenutkih se časih tudi najbolj razumnim ljudem zgodi, da j!h pusti pamet na cedilu. Tako je bilo tudi pri tej priliki.
Če bi bili kraljevski oficirji oprezno porazdelili ogenj in dali tako tako svojim vojnikom časa, da bi bili lahko sproti nabijali arkebuze, kar je zahtevalo dokaj časa, bi bilo nastalo mesarsko Klanje, in množica, ki svinčenkam ni imela nastaviti drugega kakor gole prsi, bi bila drago plačala svoj napad.
Toda oficirji niso pomislili na to. In če so oni pomislili, jih voj-niki niso razumeli in niso izpolnili povelja. Ustrelili so na vsej črti vsi namah. In zgodilo se je, kakor je bil napovedal neznani glas iz množice: arkebuze so bile prazne in vojnikom je ostalo za spopad samo golo orožje.
Boj je postal s tem skoro enak. Če so imeli vojniki čelade na glavah in prsa zavarovana z oklepi iz bivolje kože, so bili zato nasprotniki s številom močnejši od njih.
Metež se je pričel. Obe stranki sta se borili z enako srditostjo in trdovratnostjo.
Med tem časom so Torerovi pristaši vzlic njegovemu ugovarjanju, zaklinjanju in pretenju vlekli mladega moža s seboj.
Bilo jih je kakih petdeset. A preden je prešla minuta, se jih je zbralo okoli njega do petsto. Z vseh strani so se zgrinjali k njemu.
Zakaj glavna naloga ni bila opravljena s tem, da so ga iztrgali dvajsetorici vojnikov, ki so ga hoteli prijeti. Treba je bilo poman-drati plemiče, ki so jim utegnili vsak trenutek zastopiti pot.
Favsta je bila s pomočjo vojvode Castranskega čudovito natančno in oprezno pripravila to ugrabljenie. Pot, ki jo je bilo treba ubrati, je bila naprej določena. Vsi so se je strogo držali.
Šlo je za to, da spravijo Torera v ozadje arene. Odtod je vodila pot naravnost na trg.
Espinosa, ki je bil vse tako skrbno preračunal, ni mogel slutiti, da bodo vlekli Torera v to smer, zakaj tu ni bilo nikakega izhoda. Vse ulice so bile zaprte po četah. Prav na to brezskrbnost pa se je zanesla Favsta.
krepi in zdravi
ŽELODEC
LOVRO SEBENIK Ljubljana VII.
J
Originalno
ugobanar-patenr-moko
proizvajajo jedino
ZJEDINJENI PAROMLINI D.D. BOELOVAR
VARUJTE SE 1MENUSL1ČNHH POTVORB.'
Razglas.
Dne 13. julija 1929 se vrši ob pol 11. uri dopoldne v prostorih občinske pisarne v Ribnici
JAVNA ZAKUPDAJA OBČINSKEGA LOVA ZA OBČINO LOŠKI POTOK
za dobo od 1. avgusta 1929 do 31. marca 1935.
Dražlbeni pogoji se lahko vpogleda jo pri sremskem poglavarju v Kočevju, soba šitev. 5.
Žuoanstvo občine LOŠKI POTOK.
dne 4. julija 1929.
8876	Župan: JOSIP RUS.
Livarja-mojstra
za lito železo, bron in belo kovino SPREJMEMO pod ugodhimi pogoji za veliko tovarno v Dalmaciji Ponudbe na poštni predal 167, Ljubljana.	8837
Največja Izbera — najnižje cene najnovejših dvokoles diricaltiih, za ceste ture io damskah, motorjev, malih dvokoJe* j za otroke, i®račnih io ctro&rih vozičkov' razinih modelov cd najcenejšega do naj-Snejšega, brao šivalnih strojev Centra 1 Botofoin. Plred nakupom oglejte sa zatozo pri tvndki Tribuna F. B. tovarna dvokoles ta otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška c. 4. Ceniki franko.
Prodata na obtoike.
es77
Gostilničarji!
Večja količina prvovrstnega
sadjevca (jabolčnika) in izabele je naprodaj
Naslov v oglasnem oddelku „Jutra".
Ksilolitni ti
polaga »MATERI J AL" dr. z o. z., Ljubljana. Dunajska cesta št. 36.

99
prvovrstne kvalitete
Weka" Maribor
Zahtevatajte cenik in vzorce.
Lepota nog.
Nogavice ti gume d »jejo nogi vitko in dražestno obliko. Današnja moda zahteva lepo in graciozno obliko noge, a to se do-eeže eamo i nošenjem gumnalib nogavic. Noga ge ne utruja, a obenem so pokrite vse napake, kakor tudi krčne žile (Krampfartern). Nogavic« iz čiste ameriške gume brez ši\a, telite, popolnoma prozorne, dajo lepo vitko nogo dc kolega od št. 2 do 7. Par 160 Din. — Iste nogavice brez šiva v barvi koze (Fleischfarbe) par 180 Din. — Za gležnje par 95 Din. Pletene gum. nogavice iz najfinejšega trikoja za krčne žile do kolena — do štev 10 stane par Din 290.—. Nogavice čez koleno io stegno samo po meri od 390 Din na.prej.
Povoji Iz najtanjše gume dajo nogam lepo in estetsko draž. Ne mor«jo se opaziti niti izpod najfinejših flor nogavic. 1 par do kolena 95 Din, 1 par čez kolena 150 Din Lea hlačice (Monatshose) ieto&isni ideal vsake gospe, ker so elegantne, lahke, iz najfinejšega batista. prevlečene z najtanjšo gumo. Dobro pristoje, varujejo perilo in posteljnino. Po zdravnikih priporočene. -Izvanredna higijena. — Stanejo 120 Din Ravno držanje telesa se doseže z nočitvijo >Saša Geradefialterja« Pospešuje normalno dihanje in pravilno delovanje pljuč. V 14 dneh Fe pripognjen in grba^-t hrbet popolnoma poravna. 52 Din.
»CENTIFOLIA« Kozmetični zavod — Zagreb, Jurlšičeva ulica 8. — Zahtevajte brezplačne ilu£trovane prospekte
Direkcija drž. rudnika Velenje
nabavi na dan 12. julija 1929:
1000 kg surove kave v zrnu
»Santos I.«
Natančnejši pogoji se dobijo pri podipisani. Ponudbe je kolkovati s 5 Din.
(z pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje, št. 6298-11.
8«*
Sm (VofsSca, izdelovaltiica
oljudno naznanjam cenjenim odjemalcem, Ja sem preselila svoje poslovite prostore
v (IVolfovo uU m dtfoti&ce ffčta$nov domu
j l/orina I turbine
autom. regulatorje, za tvor niče, opreme za žage in mline izdeluje in dobavlja
G. F. SCHNEITER, Škofja Loka
podjetje za zgradbo vodnih turbin
Konkurenčne cene. Zahtevajte ponudbe. Prvovrstne reference.
(Uradni telefonsfei tmetrife avstrijsicih dežel za lete 1929
je izšel
"Cena (Din 12<T—
Naroča se v
Km;fjai*m ISistcovne zac/ru^e v Hjublfani
»HI 18 H (Prešernova ulica st. 54 in pri H111 m njeni podružnici v »Mariboru, MM j IJ §|B &1eGsandrova cesta st. 13
■IIH
Urejuje Davorin Bavljcn. Izdaja za Itonzorcij «Jutra> Adull Ribaikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Z* mseratni del je odgovoren .\iojaij Novak. Vsi v Ljubljani.