231 Letnik 43 (2020), št. 1 in latinsk em. P osebno zgodo vinsk o vr ednost imajo za širši nabor r azisk o v alce v podatki o or ožju, oblačilih, slik ah, pohištvu, zalog ah vina, pr edmetih iz zlata in sr ebr a, medenine, bakr a, k ositr a, ploče vine, železa in usnja. V ta sklop lahk o u vrstimo tudi t esarsk o, k o v ašk o, sodarsk o in vrtno (poljedelsk o) or odje. T u se odpir a horizont šir okih možnosti za r azlične zgodo vinsk e in int er disciplinarne r azisk a v e, ki bodo dale odgo v or e na št e vilna vpr ašanja, zak aj so določena or odja in pr emičnine upor abljali, mor da celo, kje so jih izdelali, od k od u v ozili, s k at e - rimi deželami so imeli Khisli posledično stk ane tr go v sk e in druge po v eza v e it d. Monogr af sk a publik acija Zapuščinski inventar po Janezu Jakobu grofu Khislu iz leta 1690 pr edsta v lja pomemben a vt orje v prispe v ek k natančnejš emu pozna v anju zgodo vine zgor njeg a in spodnjeg a mariborsk eg a gr adu t er njune opr eme ob k oncu 17. st oletja. Enak o t ežo ima t o njego v o delo za pozna v anje zgodo vine gospostv a Betna v a, posestv a Mikla vž in drugih posesti Jak oba Janeza gr of a Khisla na Štajersk em. V sek ak or je omenjeno znanstv eno delo izr edno k oristno br anje, ki bo zelo zanimi v o ne samo šir ok emu kr ogu r azisk o v alce v in študent o v iz r azličnih znan - stv enih disciplin, t em v eč bo v šečno tudi laičnim ljubit eljem zgodo vine. P otr ebe po r azisk a v ah plemiških zapuščinskih in v entarje v so v slo v ensk em zgodo vino - pisju v elik e in na t emelju nadaljnjih k or ak o v v t ej smeri bomo lahk o odločno odrinili na od prt o polje medsebojnih primerja v bi v anjsk e k ultur e v r azličnih slo v enskih gr ado vih in d v or cih. S t em bi prišli do spoznanj, k ak šna je bila bi v anj - sk a r azlik a med plemiškimi r odbinami iz vrst višjeg a ali visok eg a plemstv a t er tistimi iz vrst sr ednjeg a in nižjeg a plemstv a. Ob k oncu v elja a vt orja spodbuditi, da bi s s v ojim znanstv enim delom na t em podr očju nadalje v al in zaor al še k a - k šno br azdo v t o šir ok o polje slo v ensk e zgodo vine in k ast elologije. dr . Vink o Skit ek David Petelin: Živeti v socialistični Ljubljani: mestno življenje v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni. Ljubljana: Zgodo vinski ar hi v Ljubljana, 2019, 402 str ani. K onec leta 20 19 je pri Zgod o vinsk em ar hi vu Ljubljana izšla monogr afi - ja dr . Da vida P et elina Ži v eti v socialistični Ljubljani: mestno ži v ljenje v prvih d v eh desetletjih po drugi s v et o vni v ojni, ki je let ošnjeg a f ebruarja ug ledala dru - go dopolnjeno izdajo. A vt orje v prv enec je nek olik o pr edelana in dopolnjena dokt orsk a disertacija, ki jo je zago v arjal julija 2016 na Oddelk u za zgodo vino Filozof sk e f ak ult et e Uni v er ze v Ljubljani. Knjig a sk upaj z v semi dodatki, k ot so spr emna beseda, priloge, kr aje vno, stv arno in imensk o k azalo, t er bog atim f ot ogr af skim gr adi v om iz Muzeja no v ejše zgodo vine Slo v enije, Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana, Muzeja športa in Slo v ensk eg a etnogr af sk a muzeja obseg a 402 str ani. Ur edila jo je Dunja Mušič, r ecenzenta pa sta bila zgodo vinarja dr . Jurij Hadalin in dr . Aleš Šaf arič. Naslo vnico z močno r dečo obr obo kr asi f ot ogr afija priljubljeneg a »fičk a« pr ed sk or aj dok ončanimi no vimi bloki v Sa v sk em naselju, ki simbolično nak azuje t ematik o in obdobje monogr afije. T a, k ot je že r azvidno iz naslo v a, obr a vna v a zgodo vino Ljubljane od leta 1945 do leta 1965, s poudar - k om na celostnem zgodo vinsk em prik azu t eg a obdobja in njego v em doži v ljanju sk ozi oči takr atnih pr ebi v al ce v . K ot poudari že sam a vt or , sicer Ljubljančan, ki sanja in ži vi t o mest o, zgodo vino slo v ensk e pr est olnice obdelujejo št e vilne pu - blik acije, a še v edno obstajajo »bele lise«, pr ed v sem pa manjk a t emeljno delo, ki bi na enem mestu zajelo njeno bog at o zgodo vino. T a knjig a t e vrzeli r esda ne zapolnjuje v celoti, dodaja pa en k amenček v njen moz aik in nak azuje smer , v k at er o bo tr eba kr eniti, da bomo dobili zgor aj omenjeno delo. 232 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions Obr a vna v ani prvi d v e po v ojni desetletji zaznamuje gr adnja, naj si bo go - v or a o izgr adnji no v eg a socialističneg a sist ema, oblast i, člo v ek a in družbe ali o fizičn i obno vi infr astruktur e in gospodarstv a. Mor da bi nek do lahk o označil obdobje tudi k ot pr ehodno, ki da pr ehaja od star eg a pr ed v ojneg a meščansk eg a s v eta v no vi socialistični s v et , pri čemer se usta vi r a vno v letih, k o začnejo za - de v e šele postajati zanimi v e. Namr eč r a vno od 60. let je Ljubljana prišla do št e - vilnih pridobi t e v , od stano v anjskih blok o v , šol, športnih objektov, bolnišnic do druge osno vne mestne infr astruktur e, k at er e sado v e uži v amo še danes, hkr ati pa so se zgodili dogodki in izoblik o v ale na v ade, ki jih še danes v spominu nosi star ejša gener acija, mlajša pa je o njih v saj delno podučena ali pa jih celo nadal - juje. Oznak a pr ehodnosti je se v eda sila subjekti vna in zelo nedefinir an pojem, ki g a ne mor emo pr epr ost o uk alupiti. T eg a se za v eda tudi a vt or , ki kljub jasno posta v ljenima letnicama v naslo vu ti d v e r edno pr ehaja in tak o ni ujetnik kr ono - logije. Kar pa ne pomeni, da delo ni kr onološk o strukturir ano. V sebinsk o je r azdeljeno na šestnajst pog la vij, ki se dalje delijo na kr ajša podpog la vja k ot zaključene celot e. T e se medsebojno na v ezujejo, tak o da br a - lec niti ne opazi r esno, k daj je pr ešel z eneg a podr očja na drugeg a. Dr . P et elin najpr ej pr edst a vi t eor etično podlago r azisk o v anja v sak danjeg a ži v ljenja, nat o v prv em pog la vju (simbolično) odpr e zgodbo z os v oboditvijo Ljubljane 9. maja 1945. Pri t em pok aže obe plati, na eni str ani optimizem t er v er o v no v sist em in njego v e obl jube, na drugi pa stisk e in t eža v e ljudi, ki jih je ta isti sist em jemal za so vr ažne. Nadaljuje s po v ojnim družbeno-političnim zgodo vinskim orisom, nat o pa po delih obdela t eme, k ot so pr ebi v alstv o, industrija, gospodarstv o, poli - tik a in upr a v ljanje, ar hit ektur a in ur banizem, stano v anjsk e r azmer e, infr astruk - tur a in pr omet , družabno ži v ljenje, šport , k ultur a, šolstv o in zaključi s pr azniki. A vt or pr ehaja od »v elikih« t em, k ot so po v ojna nacionalizacija in zaplembe, pet - letk e, modern izacija ži v ljenja, no vi ur banistični načrti, gr adnja socialističneg a sist ema, do najbolj intimnih delo v posameznik o v eg a ži v ljenja in njego v eg a pr e - ži v ljanja pr ost eg a časa, naj si bo t o športno in k ulturno udejstv o v anje, nak upo - v anje pr ek meje, pr azno v anje dedk a Mr aza ali pa zaba v anje v nočnih lok alih. K ot jedr o besedila lahk o jemljemo pog la vje o pr ebi v alcih Ljubljane, kjer je orisana družbena podoba mesta. Začne se z demogr af skimi spr emembami in podobo v obr a vna v anih letih t er nadaljuje z opisom spr emembe elit , ki jih je prinesla r e v olucija. V t em pog la vju odpir a tudi zanimi v o vpr ašanje k onca meščanstv a, ki g a odstir a na primeru nek aj izbr anih družin. S podobnimi »bodicami« želi a vt or br alca še v ečkr at spodbuditi k r azmišljanju in g a usmeriti v dodatno str ok o vno gr adi v o. Slednje je bog at o in pr edsta v lja osno v o monogr afije, a v primerja vi s »kla - sičnimi « zgod o vinskimi deli dr . P et elin primarne vir e dopolnjuje ali k ar nad - gr ajuje z ustnimi pripo v edm i in spomini posameznik o v – neposr ednih akt erje v ali pa zgolj opazo v alce v spr ememb. Br ez t eh, zgolj z naslonitvijo na ar hi v sk e in časopisne vir e, si t ežk o pr edsta v ljamo, da bi dobili pr a vi vpog led v v sak danje ži v ljenje, v sek ak or pa je pri njiho vi upor abi tr eba biti pazlji v . A vt or sicer ne po - jasni meril za izbor ali za vrnit e v posameznih ustnih vir o v , zat o so si ti na mestih lahk o celo naspr otni, a t o dejansk o br alca na k oncu le obog ati za spoznanje o subjekti vnosti doži v ljanja v sak danjik a. Subjekti vnosti, ki je tak o naspr otna zgo - do vinarjem, a v seeno dejstv o samo po sebi in jo je zat o tr eba pr etr esati in upo - št e v ati. Glede na t o, da je spekt er podr očij, s k at erimi a vt or v knjigi operir a, r es - nično obsežen, so ta na mestih nek olik o manj obdelana in pog lobljena, k ar pa je tr eba r azumeti v luči pr os t orsk e omejitv e in zasno v e dela. Zagot o v o bi si v sa našt eta pog la vja zaslužila pr ost or tudi v samost ojnih publik acijah, t oda cilj dr . P et elina, zaobjeti slik o po v ojne Ljubljane v prvih d v ajsetih letih ozir oma t otal - nost zgodo vine, je s pričujočim delom zagot o v o dosežen. Knjig a Živeti v socia - listični Ljublja ni zapolnjuje mozaik t . i. mestne (ur bane) zgodo vine, ki za vzema pomemben segment družbeno-k ulturnih zgodo vinskih študij, ki se je v pr et ek - 233 Letnik 43 (2020), št. 1 lih desetletjih r azvil sk or aj v samost ojno znanstv eno disciplino z močnim in - t er disciplinarnim značajem in je danes na e vr opsk em k ontinentu dobesedno v r azcv etu. Knjig a je tudi s v oje vrst en poklon slo v enski pr est olnici, mestu, kjer je T rubar sk o v al knjižno slo v enščino, Pr ešer en pisal v erze, kjer je prvič za vihr ala slo v ensk a nar odna zasta v a t er kjer sta bili r azg lašeni Drža v a SHS t er samost oj - na Slo v enija. dr. Aleš Šafarič Vesela Goriška: zbornik o ljubiteljski kulturi. No v a Gorica: Z v eza k ulturnih društ e v , 2019, 175 str ani. Zbornik o ljub it eljski k ulturi V esela Gorišk a je izdala Z v eza k ulturnih dru - št e v No v a Gor ica. Pri njego v em nastajanju je od pripr a v e zasno v e do izdaje in pr edsta vitv e sodelo v al tudi P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici. V zbornik u sta pr edsta v ljena delo v anje in pomen Z v eze k ulturnih društ e v ozir oma njenih pr edhodnik o v za ljubit eljsk o ustv arjanje na Gorišk em. Sesta - v ljen je iz petih v sebinskih sklopo v . Uv odni članek z naslo v om Stoletje društve- nih dejavnosti na Goriškem izpod per esa dr . Br ank a Ma rušiča go v ori o k ulturno - -pr os v etnih društvih v zgod o vinsk o in nar odnostno mešani deželi Goriški od sr ede 19. st oletja do leta 19 47. A vt or pr edsta vi društv eno ži v ljenje s poudar - k om na čitalni cah z začetk a t eg a obdobja in na času od leta 1915 do leta 1947, ki je v se do danes ohr anilo tr dne ustv arjalne osno v e in v sebinsk o usmerjenost . T eg a niso mog li nik dar zamajati ali celo uničiti št e vilni in r azlični družbenopo - litični viharji, v k at er e je bila Gorišk a vplet ena v minulem poldrugem st oletju. Osr ednji del zbornik a je pos v ečen Z v ezi k ulturnih društ e v No v a Gorica ozir oma njenim pr edhodnicam. Študijo o začetkih zv eze z naslo v om Ljudska prosveta in kultura na poti občinske povezave je napisal Jurij R osa. V času od leta 1947 do v ključno leta 1962 je bila ljubit eljsk a k ultur a or g anizir ana in po v ezana na r a vni gorišk eg a okr aja. Njego v o območje je zaobjelo nek o zaokr oženo celot o, ki jo opr edelimo k ot Gorišk o. Zat o je prvi del študije pos v ečen tudi kr atki pr ed - sta vitvi okr ajne zv eze in njene deja vnosti. V no v ogorišk em pokr ajinsk em ar hi vu je ohr anjen ar hi v ski f ond gorišk e okr ajne zv eze S v obod in pr os v etnih društ e v iz časa 1947–1963. Iz r azisk aneg a gr adi v a se je pok azalo, da lahk o za pr a v o pr ed - hodnico današnje zv eze št ejemo letnico 1956, ki je ur adna časo vna izt očnica za obst oj S v eta S v obod in pr os v etnih društ e v občine No v a Gorica, kr o vne or g ani - zacije ali zv eze. P omemben prispe v ek pri odkri v anju prvih let občinsk e zv eze pomenijo tudi dok umenti iz f onda Z v eze k ulturnih or g anizacij Slo v enije, ki g a hr ani Ar hi v R epublik e Slo v enije, t er časopisna por očila iz Primorsk ih no vic, takr at edinem v estnik u dog ajanj na Gorišk em znotr aj meja Slo v enije. Decembr a 1962 je prišlo do ukin itv e okr aje v , močnejšo v logo pri gr aditvi politične in upr a vne ur editv e so prid obi v ale občine. T emu je sledila tudi občinsk a zv eza k ulturno-pr os v etnih or g anizacij, ki je po v ečji spr emembi upr a vnih območij postala t emeljna in edi - na po v ezo v aln a or g anizacija ljubit eljsk e k ulturne deja vnosti na Gorišk em. P ot do u v elja vitv e občinsk e zv ez e je bila pr ecej t ežk a, spr emljalo jo je pomanjk anje k adr o v , sr edst e v in pr ost or o v . Leta 1964 je bila s pr eimeno v anjem S v eta S v obod in pr os v etnih društ e v občine No v a Gorica ustano v ljena Z v eza k ulturno-pr os v etnih or g anizacij (ZKPO) občine No v a Gorica. Obdobje delo v anja ZKPO med leti 1964 in 1977 je pr edsta - vila Iv ank a Uršič. Z v eza je postala pomemben deja vnik k ulturne politik e tak o v mestu k ot v kr aje vnih sk upnostih. T udi v t em obdobju se je sr eče v ala s pomanj - k anjem pr ost or o v , k adr o v in finančnih sr edst e v; opustila je lastno prir editv eno deja vnost t er spr ejela v logo po v ezo v alca in s v et o v alca pr os v etnih društ e v in