|> o S t n i n a plačana ▼ gotovini S T E V. 33. MESEČNA PRILOGA »NOVICE V SLIKAH« L E T O 43 V LJUBLJANI, DNE 13. AVGUSTA 1930 Cenit "58 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka I Din. V inseratuem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din. Izhaja vsako sredo. Spisi in dopisi noj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. Vlad. Pušenjak: Kaj je storila vlada za kmeta. Dolgo vrsto let so zastopniki ljudstva, po naše zadružne in kmetijske organizacije zahtevale, da se potom zakonodaje rešijo vsa važna kmetijska vprašanja, osobito, da se sestavi razmeram odgovarjajoč načrt za smo-treno pospeševanje kmetijstva. Šele 21. septembra 1929 se je proglasil lakon o pospeševanju kmetijstva, kateri se lahko smatra kot program za povzdigo kmetijstva, ker daje smernice za povzdigo vseh kmetijskih panog, za delovanje med prebivalstvom potom vzornega gospodarstva v okr. drevesnicah, potom obiska kmetov in kmet. naprav, potom nadziranja dela vžornih kmetov, potom prirejanja zimskih in drugah tečajev, potom sodelovanja pri zadružnih napravah in strokovnih družbah, potom sodelovanja s poskusnimi in kontrolnimi postajami, kmetij, šolami, znanstvenimi, higijenskimi in socijalnimi zavodi. V zakonu se določa, da se zatiranje rastlinskih škodljivcev ureja s posebnim zakonom, da se zavarovanje zoper točo in zavarovanje živine uredi na zadružni podlagi ob sodelovanju občin, okrajev, banovin in države. Važna je določba, da so sklepi občinskih, okrajnih ali banovinskih kmetijskih odborov glede izvršitev raznih melioracij (izboljšav) obvezni za vse prizadete; marsikatera melioracija, ki se prej vsled trmoglavosti par interesentov ni dala izvršiti, se bo v bodoče lahko izvršila. V zakonu so odrejene daleko-sežne ugodnosti zadrugam (žitna skladišča, mlekarne, vinarske zadruge), katerih namen je vnovčevanje in izvoz kmetij, pridelkov. Predpisi o standardizaciji (dosegi najboljše kakovosti) in tipizirartju (ustvaritvi velikih množin enotnega pridelka se določajo s posebnim zakonom o kontroli kmet. pridelkov, namenjenih za izvoz. Da more ljudstvo pri vseh akcijah za pospeševanje kmetijstva sodelovati, še volijo občinski, okrajni in bano-vinski kmetijski odbori. Da se pa more celo delo izvrševati, navaja zakon tudi sredstva za izvajanje in sicer se ustanovijo v to svrho državni kmetiski sklad, banovinski kmetijski sklad in občinski kmet. skladi. Državni kmet. sklad znaša po drž. proračunu za 1. 1930/31 Din 67,756.185, v banovinski kmet. sklad se steka polovica dohodkov od živinskih potnih listov, vseh občin v banovini in vsaj 15% vseh rednih izdatkov, določenih s proračunom banovine. Dotiranje obč. kmetijskih skladov, v katere bi se moralo stekati vsaj 10% vseh rednih proračunskih izdatkov, se je odložilo do I. 1932. Načrt za pospeševanje kmetijstva imamo, določen je načrt dela, v banovinskem proračunu in v drž. kmetijskem skladu so na razpolago precejšnja denarna sredstva, treba le smotrenega dela občinskih, okrajnih in banovinskih kmetij, odborov, da se povzdigne kmetijstvo. V smislu določb zakona o pospeševanju kmetijstva se je proglasil zakon o kontroli pridelkov, namenjenih za izvoz. Zakaj ia.ta zakon nujno "'potreben? Če hočemo dobiti dobre, stalne odjemalce za naše pridelke, moramo postaviti na svetovni trg blago, katero želi odjemalec, moremo postaviti z ozirom na konkurenco blago najboljše kakovosti, moramo strogo paziti na to, da bo blago odgovarjalo naročilu, moramo izvažati nepokvarjeno blago, ki odgovarja trgovskim in borznim določilom. Kako radi naši ljudje pri-Iijejo k mleku vode, vedo povedati mnoge mlekarne, kako so hmeljarji predali hmelj na podlagi vzorcev prvovrstnega blaga, a v vreče nabasali manjvredno blago, vedo povedati hmeljski trgovci, nič boljših skušenj niso napravili sadni trgovci, trgovci z žitom itd. S tem zakonom se hoče preprečiti vsako ne-trgovsko postopanje, katero nam škodi v inozemstvu in je vzrok, da se nas ogibljejo inozemski kupci. — V smislu določb zakona se je ustanovil zavod za pospeševanje zunanje trgovine, čegar naloga je proučevati razmere na inozemskih tržiščih in pridobiti za naše pridelke zanesljive odjemalce v onih državah, kamor še doslej nismo izvažali naših pridelkov. Razen tega se je ustanovila privilegirana izvozna družba, kateri je dala vlada na razpolago 50 milijonov Din začetnega kapitala. Tretino upravnega sveta te družbe tvorijo zastopniki vlade (finančnega, trgovskega in kmetijskega ministrstva), tretjino zastopniki trgovcev-izvozničarjev, tretjino pa zastopniki kmet. zadružništva. V tej izvozni družbi bodo sodelovali z zastopniki vlade praktični trgovci in zastopniki kmetijstva. Namen družbe je, da sama izvaža kmet. pridelke \ inozemstvo kakor tudi, da s cenenimi krediii in nasveti Navodila udeležencem . evharističnesa kongresa v Zagrebu. Vožnja v Zagreb. Večina udeležencev iz ljublj. škofije se pelje v soboto 16. avgusta zvečer s posebnim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 22.10 ter pride v Zagreb, kolodvor Sava ob 4.35 zjutraj. Natančni vozni red je objavljen v »Slovencu« od 10. avgusta na 4. strani. Kdor se bo vozil z drugimi vlaki, bo moral seveda sam skrbeti za prostor. Zastave, Kjer le možno, naj vzamejo udeleženci s seboj bodisi društvene zastave, bodisi zastave Marijinih družb. Vozovnica. Vsak udeleženec naj kupi svojo karto za sebe na vstopni postaji in sicer- celo v eno smer do postaje Zagreb-Sava. Na domači postaji naj vozovnico uradnik mokro žigosa. Vozovnice se ne sme nikjer oddati, ker velja tudi za nazaj. Izkaznica. Izkaznico je treba doma izpisati na ime onega, ki gre res v Zagreb. V Zagrebu je ne bo treba več žigosati. Kdor ne bo imel izkaznice, bo moral celo vožnjo nazaj plačati. Shajališče. Udeleženci ljublj. škofije imajo svoje shajališče v šoli Krajiška ulica. Ta šola se nahaja pet minut od postaje Zagreb-Sava. Od postaje do šole bodo vidni kažipoti-napisi. Za kosilo so nam priporočene sledeče gostilne: »Varoška pivnica«, Gajeva ulica; restavracija »Janje«, Nikoličeva ulica; restavracija »Croatia« na Ilici; restavracija »Medulič« na Ilici; gostilna »Triglav«, Mesnička ulica; gostilna »Kutnjak« na Ilici 49 ter »Primorska men-za« v Bregoviti ulici. Služba božja za Slovence se vrši v cerkvi sv. Blaža, kakih 200 korakov od šole, kjer imajo Slovenci shajališče. Spored službe božje je sledeč: Soboto, 16. avgusta: a) Ob pol sedmih zvečer pridiga (rio- pedpira vse one zadružne organizacije, ki vrše same izvoz v inozemstvo. Po vzgledu drugih držav, četudi pozno, smo dobili zakone, katerih cilj je povzdigniti izvoz kmet. pridelkov in dati pobudo za to delo enim organizacijam, katere se do sedaj niso brigale za izvoz kmet. pridelkov. vomeški prost Karel Čerin), po pridigi se izpostavi Najsvetejše in ostane izpostavljeno do polnoči; b) za one, ki si hočejo ogledati razsvetljavo mesta, bo ob .osmih zbirališče v šoli in od tam odhod z reditelji v mesto; c) ob pol 12 ponoči pridiga v cerkvi sv. Blaža, govori ljubljanski škof dr. Gre-gorij Rozman; j. č) ob polnoči sv. maša polnočnica v cerkvi sv. Blaža; d) spoved naj po možnosti opravijo udeleženci doma, vendar bo v icenkvi sv/ Blaža od 8 do 12 zvečer nekaj slovenski^ spovednikov na razpolago. '' Nedelja, 17. avgusta: a) Od petih dalje sv. maše; b) ob šestih sv. maša s petjem (poni. škof lav. dr. Ivan Jomažič), ,nato slovenska pridiga, govori difhoiv. syetnfk. Franc Gomilšek; ' c) do osmih zbirališče' v 'šoli. Ob osmih odhod iz šole k slovesni 'maši na Jelačičev trg. Sprevod se razvije takole: Napis Slovenci — zastave -f godba prodne noše — duhovniki — moški .ženske; ;[ č) od službe tpžje razhod, oziroma' odhod nazaj v šolo in h kosilu; •':':,' •\ . d) do pol dveh popo)dpe zbirališče v šoli, ob. pol dveli popoldne .zopet skupen odhod k procesiji v istem redu kakor dopoldne. • V '- ^ Odhod iz Zagreba v nedeljo zvečer ob 23.05. Ako kdo v mesto zaide, se naj pelje s tramvajem št. 2 do kolodvora Zagrcb-Sava, odkoder bo lahko našel šolo. Posebna navodila: Vsi udeleženci so lahko deležni popolnega odpustka, kakor tudi odpustkov sedem let in sedem kvadragen, kadarkoli obiščejo katero zagrebško cerkev v dneh 15., 16. in 17. avgusta. Za duhovnike so rezervirana stanovanja, vendar mora vsak, ki reflektira nanj, to čimpreje prijaviti naravnost »Centralnemu odboru za Evharistični kongres, Zagreb, Kaptol 27«. — Slovenski duhovniki mašujejo v cerkvi sv. Blaža. Za prehrano je najbolje vz^ti ,čim veo seboj, ker bo v Zagrebu drago. Za pijačo je preskrbljeno v šoli. Ljublj. šk< odbor za Evh. kongres. Dr. Krek Miha javlja, da je odprl advokatsko pisarno v LfoMfoni Miklošičeva cesta št. 21 nova hiša Vzajemne zavarovalnice Telefon št. 2912 Telefon št. 2912 Z našo UMETNO mošfoio esenco,.nosim" »i lahkp vsakdo z malimi stroški pripravi izvrslno obstojno in zdravo doma"o pijačo. Cona 1 steklenici za 150 lifrov Din 30'—, pn poŠti Din 60—. Dobi se samo v drogeriji A. Kune. Lltibljana In drogerijl M. Kane. (Wolfrani) M«rli:or, Gosposka ulica 33. Novice iz Belgrada. b Potovanje predsednika vlade. Pretekli ,teden se je predsednik vlade gosp. general ■ Peter Zivkovič pripeljal v južno Dalmacijo ter se je v Gružu nastanil na vojni ladji »Hvar«. Iz Gruža se je g. predsednik odpeljal v Dubrovnik, od tam drugi dan na Ce-tinje in nato nazaj V Kotor. Nato je nadaljeval pot po dalmatinski obali ter je obiskal Split, Šibenik, Biograd in Knin, od koder se je preko Zagreba vrnil v Belgrad. Povsod so g. ministrskega predsednika slovesno sprejemali, ljudstvo pa ga je lepo pozdravljalo. Gosp. predsednik, je večkrat spregovoril, vabeč vse k sodeloVanju na temelju manifesta Nj. Vel kralja z dne 6. jan., zakona z dne 3. oktobra in izjave kraljevske vlade z dne 4. julija. 1930. Gosp. predsednik vlade je med drugim povdarjal, da mora vsakdo po 4. juliju 1930 za vsako svoje zadržanje in delo in za vse ono, kar ne bi bilo v službi resnične in udane jugoslovanske misli in kar ne bi odgovarjalo spoštovanju državnega ustroj-stVa 'in 'br ne .podpiralo sedanjega pravnega ■reda, npsiti posledice svojega slabega dela. O1'.« 6 V k; po sirili Katoliška cerkev. - > lo Cerkev- v posameznih državah. V Avstriji ima brezverski socijalist veliko besedo, pa tudi katolicizem ne spi in pripravlja močno armado proti socialističnemu valu. V Nemčiji kaže katolicizem lepe uspehe. Državni kancler (ministrskki predsednik) je katoličan,' čeprav se prišteva Nemčija bolj med protestantovske države. — V Franciji dobiva Cerkev ugled. Redove kličejo nazaj, duhov-ništvo uživa spoštovanje, mesta se vračajo tcumoma pod zastavo božjo.- — V Angliji se zadnjih 25 let množi število spreobrnjencev. — Slovaki Slave letos 11 stoletnico po-kristjanjehja. Slovaški narod prištevajo med najbolj verne v Evropi. — V Italiji dobiva Šola katoliški značaj. — Misijonstvo po drugih delih i sveta zelo lepo uspeva. V Indiji se nekoliko boje radi zadnjih nemirov. (V indiji' imajo tudi' naši slovenski misijonarji svoje pblje.) Na kitajskem Cerkev hudo trpi radi'neprestanih bojev in banditske nadlege. V Afriki je delo za Cerkev polno žrtev, v zgornji Afriki so imeli veličasten katoliški shod, ki je napravil silen utis tudi na tamošnje iriohamedance... k Katoliška akcija v Mehiki. Mehikanski duhovniki so uvedli v Cerkev Katoliško akcijo. Organizirajo može v »Apostolstvo moz«, katoliške žene, v »Krog katoliških žena«, fante v »Mladeniško društvo«, dekleta pa v »Dekliško'društvo«. Po viharju začenja v Mehiki novo življenje in nova rasf Surovi fra-mazorisld general Calles, ki je mislil, da bo Kristusa na bajonet nataknil in ga pripel na drevo za Vse večne čase, se je torej korenito zmotil. Kri mučenikov — seme krščanstva. k Irska bo prva dežela, ki jo bo papež obiskal. Tako se je , kot poročajo, izrazil sv. Oče zastopniku Cerkve na Irskem. k Kapelo bodo postavili na najvišji gori Evrope. Na Montblanku, kamor je tudi sedanji papež večkrat poromal, je nekdaj stal križ, ki ga je dal postaviti sam Napoleon, toda tekom stoletja je izginil; postavili bodo na onem mestu majhno cerkvico v spomin velikega turista preteklih dni, papeža Pija XI. k Tri finske katoliške sestre so zopet umorili kitajski boljševiki. Zopet tri nove mu-čenice. Največje muke so morale prestati, potem so jih vrgli v bližnjo reko. Tako si boljševizem »utrjuje« svoje kraljestvo. k Radio-oddajna postaja v Vatikanu bo kmalu getova. Sveta Stolica se živo zaveda, kolikega pomena je radio za širjenje Kristusovih idej. Zato tako živo priporoča verni, kom, da se zavzamejo zato najnovejše sredstvo katoliške propagande. Novo postajo v Vatikanu bodo otvorili in blagoslovili tja do oktobra meseca. k Dve novi škofiji je dal sv. Oče zopet v oskrbo v Kitaju kitajskim škofom. Cerkev zelo dela na to, da prevzamejo vsa odgovorna mesta po misijonskih škofijah domačini. Z veliko večjim zaupanjem se potem narodi oklenejo Cerkve in duhovnikov. Stara resnica: Tujec je tujec. Kdor je na§e krvi, nam je najbližji, še do Boga je bližja pot po domači krvi. k Med gobavci. Na Fiji otokih je umrl duhovnik Nicole.au, ki je žrtvoval vse svoje življenje duhovnemu pastirstvu med gobavci, nazadnje je sam podlegel tej grozoviti bolezni. Nova žrtev in nov junak krščanske ljubezni. Komaj je umrl, se je že oglasil nov duhovnik, ki bo prevzel njegovo mesto, eno najstrašnejših dušnopastirskih mest v Cerkvi. k Prostozidarji, najsrditejši nasprotniki vere in Cerkve, so izdali svoj koledar s statistiko svojih društev. Po tej statistiki je na svetu 26 tisoč framazonskih društev. Članov je nekaj blizu 4 milijonov. Zedinjene države imajo 3 milijone in pol. Torej je v Ameriki največ framazonov. Si bodo glave razbili, kakor si jo še vsak, ki je butal ob Petrovo skalo. Kalifa. s Kako je sedaj v potresnem ozemlju, V krajih, kjer je divjal nedavno potres, se je zopet začelo več ali manj redno življenje. Prebivalstvo se vrača k svojemu delu, upajoč, da bo skoro imelo svoj dom in svoje ognjišče. Kmetje zopet delajo na polju. Služba božja se vrši pod milim nebom. Vojaštvo, milica in gasilci pridno razkopujejo razvaline, inženirji in zidarji pa že delajo načrte in pripravljajo gradiva za nove hiše. Nova poslopja bodo narejena tako, da jim potres ne bo mogel škodovati. Mesto Aquilonia, ki je bilo čisto porušeno, bodo zgradili 2 km proč od sedanje lege. s Razno. Toča je hudo oklestila Šte-verjan, Oslavje, del Furlanije in Vipavsko dolino, kjer je zlasti grdo gospodarila po dornberških gričih ter uničila polovico poljskih pridelkov, zlasti grozdje in turšico od Batuj do Lokavca. — V grad Miramar se naseli družina apuljskega vojvbde. — Iz Julijske krajine se je letos odpeljalo v Kje naj naložim svoj denar? Samo v Ljudski posojilnici v Novem mestu kjer bp najvarneje naloien in najbolje obrar stovan. Obresti po 7*/„. Hentni davek plačuje posojilnica. njegove srajčke, jopice, po* voji in pleničke, potrebujejo zanesljivo razkuže valne Persilove nege! Persii napravi vse čisto in sveže, mehko in fino. Perite vse s Persilotn! Vaš malček se počuti gotovo 4obro v pe* rilu, opranem s Persilomt Lurd 40 bolnikov, ki so zaman poskusili že vsa naravna zdravila. — V vinogradu je zadel ob granato 30 letni Josip Janežič na Oslavju nad Gorico. Granata se je razletela in Primožič je poškodbam podlegel. — V Ajdovščini so spremili k zadnjemu počitku 65 letno Uršulo Pilon. — V Sp. Idriji so pokopali Janeza Kavčiča iz Čekovnika. __ V Vojskem je umrla Marija Felcova. — V Zagorju pri 5t, Petru na Krasu sta Janez Fatur in njegov sin nakladala les. Jelo ;e treskati in liti kot iz škafa. Hotela sta izpreči konja,, a takrat je udarila strela in oba konja ubila. Oče in sin pa sta ostala i nepoškodovana. — V Kazljah so pokopali 82 letnega Ivana Seražina. — V Tolminu je odšla na drugi svet Ivanka Krajnik, roj. Uršič. — Hiša je pogorela posestniku Francu Pirihu v Lokovcu. — Istotam je umrla mati 9 otrok Ana Podgornik, — V Prapetnem sta umrli Marija Poljak in Jera Vogrič. — V nedeljo 28. septembra bodo po vsej Italiji praznovali dan grozdja, ki ima za cilj, da se povžije čim več svežega grozdja in se tako nekoliko omili vinska kriza. Nemčija. s Vrvenje ▼ nemških strankah, Z razpisom novih volitev za državni zbor, ki bodo letos septembra, se je pričelo v Nemčiji tudi neobičajno premikanje in združevanje raznih strank. Na kratko povedano, je iz tega premikanja in združevanja razvidno sledeče: desničarsko narodnjakar-stvo se krepi in na novo organizira, a v njem pridobivajo zmernejše in mlajše sile na moči. Demokratična sredina se drobi, na sredi ostaja samo še katoliški centrum, ki skuša združiti ideje ljudske demokracije z načelom o močni, oblastni državi. Levičarji - socijalisti gredo svojo pot. Brezposelnost žene delavstvo v komunizem, česar se podjetniki, ki slede le svojim ra-čunarskim nagonom, premalo zavedajo. Francija. s Delavci štrajkajo. V severni Franciji stavkajo delavci že več časa. Število se je v zadnjem času zvišalo na 135.000. Zahtevajo večje plače. Nekatere tovarne so ponudile povišek in socialisti so se hoteli vrniti na delo, toda komunisti, ki imajo večino, so jim to zabranili. Komunisti hočejo izrabiti stavko v svoje politčne namene in delavstvo kar najbolj hujskajo, obenem pa stavljajo lastnikom tovarn nesprejemljive in nemožne zahteve. V Roubaseu |e n. pr. tovarna za barvanje volne delavcem ustregla in se je delo vršilo v polnem teku. Pa je naenkrat eksplodiral motor za olje v kleti in z njim več posod olja, radi česar je velika tovarna pogrela d9 tal. Kakor se torej vidi, stoje v ozadju štrajka temne sile, ki jim ni do izboljšanja in sporazuma, ampak žele — boljševiške revolucije in tej sledečega groznega razdejanja. Rus*ja. s Rusija še vedno ruši cerkve, čeprav ie svet v ogorčenju zavpit nad njo. Kdo se bo zadnji smejal? Bog ali boljševiški kolovodja Stalin? Sovražniki vere in Cerkve vseh tisočletij, so morali kloniti pred Bogom. Tako bo tudi v Rusiji. Stalin pa bo šel k Julijanu Odpadniku in Neronu Krvavemu bratovščino pit... Takrat, ko bo šlo za Odrešenje po ruski deželi, bo katoliška Cerkev poklicana, da privede verni rod ruski nazaj h Kristusu in Petru. Kllaiska. s Komunisti ropajo. Kitajski boljševiki, oprti na denarno in drugo pomoč ruskih sovjetov, so zadnje dni pričeli nastopati s svojimi bandami. Položaj okoli mesta Han-kov je zelo nevaren. Komunistične čete se nahajajo samo 20 km od tega mesta. Oporišče boljševikov je v Kantonu. Tja so dospeli sovjetski agenti iz Rusije, da vodijo pokolj. Mesto Čangša je v rokah komunistov, ki so tam ustanovili sovjetsko vlado ter hočejo zapreti reko Jangce s tem, da potapljajo ladje, tako da inozemske vojne ladje ne morejo več pluti po reki v boj proti boljševikom. Kamor pridejo sovjetske čete, povsod požigajo, ropajo, morijof Komunistični razbojniki so neki ujeti misijonarki odsekali prst na roki in ga poslali oblastvom, zahtevajoč odkupnino skoraj tri milijone dinarjev. Angleške protestantovske misijonarje rdečkarski banditi satansko mučijo. Splošno mnenje je, da bodo obrambo proti komunističnim roparjem vzele v ro«ce velesile, ki se jim bo pridružila tudi Fran- cija. Boljševiškega napada sami Kitajci ne bodo mogli odbiti; so od večne meščanske vojne utrujeni, pa tudi premalo organizirani in preveč — lačni. Drobne novice. Hud potres je bil na severni obali ruskega Kaspiškega morja. 500 mrtvih, 4000 ranjenih. 24 služkinj, ki so položile gimnazijsko maturo je v madjarski Budimpešti. 28 novih podmornic hoče zgraditi ameriška mornariško ministrstvo. Ministrstvo za zmernost bodo ustanovili na Danskem. Bo imelo tudi tam posla črez glavo. Domači duhovnik iz afriške Eritreje je bil te dni posvečen v Rimu za škofa. S 76 besdami je napisal zgodovino Združenih držav Amerike bivši predsednik Coolidge. 14,000 sezonskih poljedelskih delavcev iz Čehoslovaške dela v Avstriji. 210.000 eksekucij je bilo izvršenih v prvi polovici tega leta na Dunaju. 120 jezikov govore v Evropi. 500 milijonov škode je napravila letošnja vročina na poljih Združenih držav Amerike. 45.000 kožuhov je ▼ zastavljalnicah v madjarski Budimpešti ^ kaj ji n 0 i i e \ d Naš nadškof gospod dr. Jeglič ▼ Gornjem grada. V torek, dne 5. t. m. ob 5 popoldne se je prevzvišeni g. nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič pripeljal iz Celja v Gornji grad, ki si ga je izvolil za kraj svojega počitka. Visokega dostojanstvenika je pričakovala dekanijska duhovščina z g. dekanom Kranjčičem na čelu, g. okrajhi načelnik Kandrič, g. notar Košenina, celokupni mestni občinski svet pod vodstvom g. župana Mermala, uradniki in uslužbenci graščinske uprave, šolska deca in številni meščani. G. dekan je v imenu dekanijske duhovščine in vernikov izrekel prevzv. g. nadškofu prisrčno dobrodošlico, nakar ga je v imenu gornjegrajskih prebivalcev pozdravil mestni g. župan. Prevzvišeni se je v toplih besedah zahvalil za sprejem in se z navzočimi ljubeznivo razgovarjal. Na potu v cerkev ga je mladina obsipala s cvetjem. Gornji grad in vsa Savinjska dolina si šteje v izredno čast in srečo, da je smela v svoje okrilje sprejeti velikega sina katoliške Cerkve fti slovenskega naroda J ter iskreno želi, da bi se prevzvišeni g. iad- BMMI 11" IIIM 1'hli1 M HIB IIK i I 1 I II h HI m BBBMS Na Malti težak položaj med Cerkvijo in angleško vlado še ni urejen. Angleški izvoz je v primeri z izvozom lanskega leta prvega poletja, letos zelo nazadoval. Okrog 33 milijonov ljudi umre na vsem svetu vsako lete). Prvi top je streljal v francoskem Metzu leta 1324. čičerin, bivši sovjetski zunanji minister, bo najbrže imenovan za poslanika v Parizu. Dalmacija je po svojem značaju jugoslovanska ne italijanska, je izjavil te dni' v Ameriki italijanski profesdr Labriola. 50.000 mož s 103 letali je zbrala Turčija na meji proti Perziji. V Rusiji papirnat denar skoraj nič ne pomeni; živila kupiš lahko le za robo! Italijanski iašistovski časopis pišejo v ruskim sovjetom prijaznem smislu. 200 človeških žrtev je že zahtevala kolera v Afganistanu. Dva milijona brezposelnih je ta čas v Angliji. 60 oseb so zaprli v turški Angori; so hotele vreči sedanjo vlado. Zopet so se pričeli spopadi med angleškimi četami in upornimi Afridi v Indiji. Vsak dan po 30.000 obedov pripravijo v novi veliki kuhinji v ruskem Ljenin-gradu. Italijanski časopisi se ostro zaletujejo y Francijo. Volkan Asma je začel bruhati na Japonskem. Tamošnji ljudje beže. Carino na agrarne produkte je zvišala Cehoslovaška. V katoliško Cerkev je prestopila iz protestantovske belgijska prestolonasled-nica Astrida. Razmere med Turčijo in Perzijo so zelo napete. Lahko pride do vojne. škof še dolgo let veselil naravnih lepot gor-njesavske doline in užival blagodat njenega osvežujočega zraka. d šestdesetletnico rojstva in 35 letnico poroke sta praznovala le dni ravnatelj knjigoveznice Kat. tisk. društva g. Ivan Dežman in ravnatelj Slovenčeve uprave g. Ivan Ra-kofvec, oba za napredek Kal. tisk. društva oziroma jugoslovanske tiskarne v Ljubljani tako zaslužna moža. Naj Gospod nagradi njuno požrtvovalno delo in vzgledno družinsko tn javno življenje in delovanje z naj-obilnejšim božjim blagoslovom. d Pokojnemu slovenskemu pisatelju Ivanu Cankarju so preteklo nedeljo, dne 10. avgusta odkrili v njegovem rojstnem kraju na Vrhniki krasen spomenik, ki jc kiparsko delo g. Jurkoviča. Proslave so se udeležili zastopniki vlade, armade, raz-niji društev itd. Zjutraj je bila v cerkvi sv. Trojice služba božja, ki jo je opravil pokojnikov brat mons. Karel Cankar, nato je s primernim govorom odkril spominsko ploščo na Cankarjevem domu vrhniški župan g. dr. Marolt in končno je ob odkritem Cankarjevem spomeniku izpregovoril slovenski pisatelj g. župnik Finžgar. Slovesnost se je končala s pojedino v dvorani Rokodelskega doma in nato še z ljudsko veselico. d Evharistični kongres v Zagrebu. V nedeljo dne 17. avgusta bo zjutraj slovesna sv. maša na Jelačičevem trgu. Službo božjo bo opravil nadškof dr. Bauer, ki bo na koncu sv. maše tudi govoril o sv. Ev-haristiji. Govor nadškofov bodo pojačevali megafoni (posebni radijski aparati, ki bodo nastavljeni na Jelačičevem trgu, Zrinjevcu in Kaptolu. Tako bodo govornike lahko vsi udeleženci jasno čuli. d Mariborska Prosvetna zveza je napravila tudi letos zlet, združen z romanjem na Brezje. V noči od nedelje 3. na ponedeljek 4. avgusta je prispelo preko 4200 štajerskih, koroških in prekmurskih Slovencev s tremi vlaki. V cerkvi je bilo več lepih govortov, v ponedeljek je bila slovesna sv. maša, nato pa prosvetno zborovanje izven cerkve, kjer je govoril g. dr. Hohnjec. G. Janez Kalan, ki se je vrnil iz Nemčije, je tudi spregovoril prisrčne pozdravne besede. Odposlani sta bili brzojavki Nj: Veli kralju in lavantinskemu kne-zoškofu-jubilantu. d K ministru dr. Korošcu so se pripeljali oni dan k Mrzlem studencu na Gorenjskem z avtomobilom presv. g. škof dr. Rožman, g. prošt Kalan in bivši minister Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg hotela ,Union\ Obresfovanje najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t, d, dr. Kulovec. Vsi so bili gostje g. ministra dr. Korošca. Istotam se mudi že par dni belgrajski župnik msgr. Wagner. d Koroški Slovenci pri našem škoiu. Na zelo lep način so se 9. avgusta poklonili zastopniki kolfoških Slovencev škofu dr. Gregoriju Rožman u. V odposlanstvu so bili župnik g. Čarf od Sv. Danijela fri Prevaljah, ljubljanski drž. tožilec dr, ellacher, dr. Urbane, odvetnik v Ljubljani, in ožji škofov rojak jj. Kušej. Izročili so škofu zlat škofovski križec, ki je bil izdelan na posredovanje križevniškega priorja g. Učaka in velikega mojstra križevniškega reda, bivšega brnskega škofa Kleina, v Pragi. Križec so izročili g. škofu v dar kot vladiki ljubljanske škofije. Župnik g. Carf je imel pri tej priliki kratek nagovor, v katerem je prosil nadaljnje zaščite za koroške Slovence. Križec ima dvojni pomen: je znamenje trpljenja, ki preizkuša koroške Slovence, in podoba zmage pravičnosti, ki naj bi je bili koroški Slovenci deležni. G. škof se je ljubeznivo zahvalil za poklonitev in zagotovil koroške Slovence, da bo, kakor doslej pri sv. maši, tako tudi od sedaj naprej vedno molil in prosil Boga, naj podeli koroškim Slovencem lepšo bodočnost. d Ban Sernec na Dolenjskem. Dne 8. avgusta je prispel v Novo mesto ban dravske banovine g. ing. Dušan .Sernec. Pravi vzrok banovega obiska je bilo odlikovanje dvornega svetnika Frana Šukljeta. Poleg tega je ban sprejemal od 8 do 12 dopoldne tudi razne uradnike, župane in zasebnike. Ti so prišli k njemu z različnimi prošnjami. Ob 12 se je ban odpeljal v družbi z okrajnim načelnikom in svojim .tajnikom z avtomobilom v Kandijo na grad Kamen k odli-' kovancu g. Franu Šukljetu, kjer mu je po kratkem in prisrčnem nagovoru izročil odlikovanje Nj. V. kralja Aleksandra red sv, Save II. reda. G. ban je nato odšel v Višnjo goro, kjer je bil tudi prisrčno sprejet. Med drugimi so ga pozdravili župani in župan Erjavec se je zahvalil banski upravi za pomoč po zadnjem neurju, pa tudi za trud, ki ga kaže banska uprava glede izboljša-, nja cest. d Predsednik češke Ljudske stranke in minister čehoslovaške republike mons. dr. Jan Šramek je obhajal 11. avgusta t. 1, šest-desetletnico svojega rojstva. Do kakšne moči in veljave je prišla češka Ljudska stranka pod dr. Šramekovim veščim vodstvom, se vidi zlasti v tem, da je bila doslej brez Ljudske stranke na takozvanem svobodomiselnem Češkem vsaka vlada nemogoča. Ko se divimo političnemu, kulturnemu in gospodarskemu napredku bratskih čehoslovaških katoličanov, iz dna duše ča-stitamo njihovemu voditelju dr. Šrameku ob šestdesetletnem jubileju in mu kličemo prisrčni: Bog ga živi! d Stare polkovne zastave bodo zamenjali z novimi. Na rojstni dan prestolonaslednika Petra 6. septembra se bo na zelo slovesen način izvršila zamenjava vseh polkovnih zastav z novimi jugoslovanskimi zastavami. Proslava sama se bo izvršila z?-lo svečano in ni izključena možnost, da na ta dan pridejo v Belgrad najuglednejše zavezniške osebnosti. T^ga dne se bo v Banjici izvršila parada Čet ia aro?)'« vaek vrst' Kakor se čuje, se bo sprevoda udeležilo oktog 12 polkov iz Belgrada in okolice, vse konjeniške enote, motorna artiljerija, veliko število aeroplanov in tako dalje. Prvič bodo nastopili tanki. Polki iz vse države bodo poslali odposlance. Te svečanosti se bodo poleg tega udeležili vsi bahi in banski svetniki. Kakor se govori v poučenih krogih, bi se teh svečanosti udeležil tudi romunski kralj Karel. V vojnem ministrstvu se vršijo poslednje priprave, da se zamenjajo zgodovinske polkovne zastave z novimi, jugoslovanskimi na čim sve-čanejši način. d Pri »Delavskem domu« v Kranju so zidarska dela že skoro končana. V domu stanuje že 70 oseb. Slovesna otvoritev bo dne 14. septembra. Mogočna, daleč vidna stavba bo v kras in ponos mesta, pa tudi vseh onih pogumnih in požrtvovalnih ljudi, ki so stavbo omogočili. d Odposlanca mariborskega okrajnega cestnega odbora načelnik Franjo Žebot ter član dr. Pavel Strmšek sta obiskala bana inž. Serneca in pomočnika dr. Firkmajerja. Podala sta poročilo o delovanju okrajnega cestnega odbora. Odppslanca sta dobila navodila, kako je postopati pri novih zgradbah, ter zagotovile), da pojde banska uprava cestnemu odboru pri njegovem delu za zboljšanje cestnih in prometnih zvez na roko. Tudi je banska uprava odobrila dobavo tovornega vozila in cestnega valjarja. d Evharistični kongres in radio Ljubljana. Veličastna slavlja evharističnega kongresa v Zagrebu se bodo oddajala tudi po radiu. Tistim, ki ne pojdejo v Zagreb, bo mikrofon poskušal pričarati navzočnost pri teh slavnostnih dneh jugoslovanskega kato-ličanstva. V č e t r t e k ob 17 se bo prenašalo najprej slavnostno zvonenje, ob 17.30 pa se bo oddajal sprejem apostolskega delegata. Ob 18 sledi Veni Creator iz stolnice. V petek zjutraj ob 8 se še prenaša pontifikalna sv. maša, a ob 10 prvo slavnostno zborovanje. Zvečer se v okviru slavnostnih prireditev prenaša koncert »Branimira«. V soboto se prenaša ob 10 drugo slavnostno zborovanje, ob 20 pa se oddaja koncert oratorijskega društva sv. Marka. d Pomoč po neurju prizadetim, V Bel-grad je prispelo poročilo o veliki škodi v savski banovini radi poslednjega neurja. Prosi se za odobritev podpore 25 milijonov dinarjev, ki bi jih savski ban razdelil med oškodovance. d Angleži nas hvalijo. Te dni je prinesel angleški časopis »Times« članek, v katerem hvali finančno stanje Jugoslavije, ki s? je znatno izboljšalo. To dejstvo je posebno zadovoljivo, zlasti zato, ker je Ju- goslavija ona balkanska država, ki je po vojni dobila najmanj podpore iz inozemstva in ki je iz lastnih sredstev v nekaj letih ustalila dinar. Sedanje povoljno finančno stanje je nagrada za dobro gospodarstvo v Jugoslaviji. d Delo za nov most preko Sore pri Medvodah in dohodna cesta k temu mostu sta bila po ministrstvu oddana Ljubljanski gradbeni družbi za izlicitirano vsoto 912 tisoč 731 Din. d Mestna občina ljubljanska je odpovedala z avgustom stanovanje 50 strankam v mestnih hišah. Ljudje pravijo, da ne morejo plačati najemnine. d Podpore občinam za gradbo novih šol. Prosvetni minister Maksimovič je dobil kredit 200 milijonov Din za gradnjo šol v vsej državi. Predvsem se bo podpirala gradnja tistih šol, katere so pričele občine graditi iz lastnih sredstev. d Z ozirom ua notico na str. 402, prvi stolpec v št. 32. našega lista priobčujemo sledeči popravek: Ni res, da bi se bila poročila na Brezjah g. Ivan Smrekar z gdčno Cilko Tonij iz Utika. d 26 posebnih vlakov bo vozilo katoličane na evharistični kongres v Zagreb. Doslej je bilo izdanih 60.555 legitimacij. Udeležba bo torej ogromna. d S službenega potovanja iz Belgrada se je vrnil ljubljanski podžupan profesor Jarc. V marsičem je njegovo posredovanje za napredek Ljubljane uspelo in so dotični odloki že podpisani, drugi pa bodo v najkrajšem času. d Nova enonadstropna šola je dograjena v Zaplani nad Vrhniko. Slovesna blagoslovitev se bo vršila 24. avgusta. Vrhniška občina je s tem zgradila že četrto šolo po vojni. Za Bevkami, Zažarjem in Li-gojno je prišla na Vrsto Zaplana. In kako lepe so vse te šole I Ča6t občinskim odbornikom in njih županu, ki samo ne zdihu-jejo, ampak tudi delajo. d 80 gojencev bo sprejela vojaška obrtniška šola v Kragujevcu. Šolali se bodo na državne stroške. d Važno zborovanje jugoslovanskih škofov se bo vršilo v Zagrebu ob priliki evharističnega kongresa. Razpravljali bodo o- raznih perečih cerkvenih vprašanjih, predvsem o vprašanju sporazuma (konkor-data) naše države s sv. stolico. d Društvo črevljarjev v Belgradu je i vložilo protest proti temu, da bi češki ve-| letovarnar Bata sezidal tudi v Jugoslaviji novo veliko tovarno za obutev. d Dve novi državni tovarni za izdelovanje olivnega olja hočejo zgraditi in sicer v Makarski in pri Dubrovniku. Tako upajo preprečiti špekulacijo z dalmatinskimi olivami. Neuralgicne bolečine nastale vsled prehlajenja, prepiha, trganja v glavi (zobeh) itd. odpravi Vam naglo »ALGA« Imejte torej vselej in povsod pri sebi ALGO in naglo boste rešeni bolečin. ALGA v lekarnah in drogerijah Din 16--. d Na Bledu se bodo sestali v drugi polovici avgusta zastopniki Jugoslavije, Čeho-slovaške in Romunije. Glavna točka je posvetovanje o vzajemni čimbolj koristni prodaji poljedeljskih proizvodov. d Za jugoslovansko sveže sadje kaže sedaj največ zanimanja Poljska; doslej je odšlo na Poljsko nad 90 vagonov raznih vrst sadja. d Zagreb šteje že 170 tisoč prebivalcev, s predkraji pa celo 190 tisoč. Tako pravi zadnje uradno poročilo. d Sporazum med Jugoslavijo in Romunijo je bil te dni podpisan. Stopi v veljavo meseca septembra. Sporazum ureja gospodarska vprašanja med obema državama. Bolj natančno o vsej zadevi časopisi za enkrat še ne poročajo. d Plitviška jezera nameravajo urediti. V ta namen je potreben kredit 100 milijonov dinarjev. V ministrstvu je tozadevni načrt že gotov. d Ob priliki vseslovanskega gasilskega kongresa v Ljubljani je bila razstavljena na gasilski razstavi takozvana Magirusova motorna lestev. Višina lestve znaša 30 m; šest-cilinderski motor ima 70 konjskih sil. Na razstavi je omenjena lestev, ki stane okoli 500.000 dinarjev, zbujala vseobčo pozornost. Nabavo te najmodernejše lestve je omogočila mariborskemu gasilnemu društvu mariborska mestna občina, ki je stavila v to svrho v proračun posebno postavko. Mariborski gasilci so "na to praktično gasilsko napravo lahko ponosni. d Nova važna avtobusna proga. Avto-: podjetje Pečnikar namerava v kratkem otvo-riti novo avtobusno progo in sicer Ljubljana —Sušak. Proga je dolga 150 km. Vožnja v eno smer stane 120 Din, približno toliko kot vlak. d 19 družin z 80 stanovalci je pod oboki državnega mostu črez Dravo pri Mariboru našlo svoje zasilno bivališče. Kaj bo pa po zimi? d Za delavce. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani se pogaja za nakup vile »Jan« na Bledu, kjer namerava urediti okrevališče. Ta vila je bila do vojne last tedanjega ruskega poslanika v Rimu, ob izbruhu vojne pa so jo avstrijska oblastva zaplenila. irf prodala, i d Avtomatsko?telefonsko centralo za 7000 naročnikov ddBi .Belgrad. Dobavila jo bo berlinska tvfdkic Siemens—Halshe. V Ljubljani, jo že imalaoi; d i Dom Kristusa Kralja« v Brotnju v Hercegovirti je te dni slovesno blagoslovil mostarski škof prevzv. o. Alojzij Mišič. Dom je stal nad 2 mjlijona dinarjev. Pri slovesnosti je bilo navzočih mnogo tisoč ljudi. po d o n OJLLM Pismo iz Alzacije. Ouebwiller, 4. avgust«. Iz Guebvvillerja v Alzaciji, kjer je večja kolonija Slovencev, nam piše prijatelj našega tista: Dne 23. julija je umrl v mestni bolnišnici v Oueb-wil!eru naš dragi tovariš in prijatelj Valenlm Ven-gust iz Dramelj pri Celju. Star je bil 28 let. Bil je dober kristjan, mirnega značaja, pameten in trezen fant. Sestre usmiljenke so mu preskrebele duhovnika, ki je znal slovanske jezike. Lepo se je spo-vedal in se spravil z Bogom. S pomočjo Ivana Rečnika s Ponikve sem poskrbel, da smo mu dne 25. julija priredili rojaki veličasten pogreb. Delo smo pustili ves dan in odhiteli s 1600 metrov visoke planine, kjer delamo. 6 ur daleč v meslo Gueb; viller, da spremimo pokojenga Vengusta na zadnji poli. Kupili smo lepe, drage umetne vence, naš delodajalec g. Seutier pa je dal napraviti belo krsto in hrastov križ z vencem. Naši venci, za katere smo zbrali skupno, so imeli napise v treh jezikih. Naš gospodar je protestant, pa je dober človek in delodajalec. Sprevodu je prisostvovalo na tisoče ljudi, ker je bil ravno tedaj sejem v mestu. Vsi so vedeli, da pokopavamo mladega človeka, ki je v tujini našel smrt in marsikomu se je zasolzilo oko Pozdrave vsem bralcem »Slovenca« in «Lo-moliubn« Rudolf Hvaleč, Markstein p. I.inthal Hatit P h in France. Novice. (Utik pri Vodicah) Po.l Icm naslovom je bil v zadnji številki pri-občen dopis, v katerem so nekatere vesti, ki ne odgovarjajo dejstvom. Neki dopisnik se je hotel maščevati nad svoiimi sosedi. Razume se, da tak človek obso'a sam sebe. Uredništvo obžaluje to neo-kusnost in izjavlja, da ni imelo namena s tem kogarkoli žaliti. Popravek. Ni res, da bo začel sedaj Janez Kranjc zidali enonadstropno hišo, ki bo kras cele Planinska kapela. (Krvavec.) Dne 17. avgusta bo leto dni, odkar ie „Bi prevzvišeni škof g. dr. Rozman blagoslovil kauel« Matere božje na Krvavcu. Krvavec, ta nailens! razgledna točka kamniškega predgorja, je bil fe nrete bosnto obtekao — odkar pa stoii kanal. .. — ------------to- j <1, Qj| j preje bogato obiskan — odkar pa stoji kapela t, je žtevilo izletnikov in turislov šc povečalo. Tako n. pr. je bilo dne 30. julija branih v kapeli na Krvavcu 06em sv. maS. Dne 17. avg., t0 je v ne deljo po Velikem šmarnu bo na Krvavcu obletnica hTnffnaJnvifve k« neto in »žecmnnipr. tin t/tf«\w« i. ""f v --. ... ... .u.^u vuiemioa blagoslovitve kapele m »zegnanjer, na katero k danes opozarjamo in vabimo vse prijatelje planin Nov zvon. (Sv. Križ pri Litiji.) V nedeljo 27. julija je bila pri podružnici m Gori lepa slovesnost. Ta dan je bil blagoslovljen nov bronast zvon. Zvon je bil vlit v zvonarni * Št. Vidu nad Ljubljano in tehta 415 kg. Stane pa 18.000 Din. Da je dobila revna gorska soseska tako lep in velik zvon, je glavna in največja zasluga cerkvenega ključarja Anlo.na Rennika, posestnika na Gori in pa njegovega brata Franceta Hcsnika, posestnika na Tlaki. Nekoliko so jima pomagali tudi drugi dobri možje. Naj jima ves trud poplaia Bog. seseščani pa .jima bomo zato vedno hvaležni. Gorska cerkev ima sedaj dva zvonova, oba bronasta. Prizadevali si bomo, kolikor bo v naši m da bomo v kakih letih še tretjega dobili. Pismo iz Kanade. Prosim vas, g. urednik, da bi mi dali malo prostoru, da napišem par vislic. Vaš list-mi je zvest prijatelj. Zahvaljujem se Vam, ker mi gu redno pošiljate. V Kanadi so sedaj prav slabe razmere. Delo prav težko dobi, pa še kdor ga dobi, je slabo plačan. Vsak, ki gre od doma, misli, v Kanadi bom dolarje zl«lika služil, n so juko moti, ker se tu prav trdo služijo. d Tabor so priredili v nedeljo 3. avg. Krekovci pri Sv. Magdaleni v Savinjski dolini. Zbor je prav lepo uspel in je bila res dostojna manifestacija krščanskega delavstva. d Vino za armado. Državna uprava namerava kupiti za armado večje količine vina. Zahteva se zdravo in naravno vino, ki odgovarja zahtevan zakona o vinu. Prednost imajo dalmatinska in hercegovinska vina vinarskih zadrug. d Za stradajoče rudarske otroke so poslali: slovenski delavci društva sv. Barbare v Hochheide na nemškem po gosp. Andreju Brezniku 260 Din. Najlepša hvala! d Slovenski izseljenci iz Francije pridejo na obisk. Kakor smo že poročali, pridejo naši izseljenci iz Francije dne 26. avgusta pod vodstvom našega izseljeniškega duhovnika g. Ant. Hafnerja na obisk v domovino. Na Jesenice dospejo okoli 10 dopoldne in se vozijo do Otoč, od koder se podajo na romanje k Mariji Pomagaj na Brezje. Ob 15 se nadaljuje vožnja iz Otoč do Ljubljane, kjer se jim pripravlja slovesen sprejem. — Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev vabi že danes slavno občinstvo k udeležbi. Društva, kakor posamezne osebe naj blagovolijo svoje sodelovanje naznaniti v pisarni družbe sv. Rafaela za varstvo izseljencev na Miklošičevi cesti št. 24. Naša dolžnost je, da pozdravljamo požrtvovalnost naših izseljencev, ki svoje težko zaslužene pare žrtvujejo zato, da vidijo zopet svojo rojstno grudo, našo domovino in svoje sorodnike, znance in prijatelje. Dckažemo jim, da vemo ceniti to njih ljubezen. Pevska zveza priredi skupno s Cec. društvom pevski tečaj, ki se bo začel v ponedeljek, dne 25. avgusta ob 3 pcp. in končal v četrtek, dne 28. avgusta opoldne. Tečaj je namenjen vsem pevovodjem, vsem organistom in vsem onim ljubiteljem petja, ki se hočejo v vsej tvarini pevske umetnosti dodobra poglobiti. Predavali bodo sledeči gg.: Bajuk, Gašparšič, dr. Kimovec, dr. Ploj, Premrl. Primožič in Tome. tečaj se bo vršil v Marjanišču. Priglase sprejemamo sama do 20. avgusta na naslov Pevska zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5. Pri prijavi naj vsakdo tudi naznani, ali želi prenočišče (postelj) in hrano ali ne. — Za pevsko zvezo: Marko Bajuk. Za Cec. društvo: St. Premrl. Trebanjski prosvetni doin, ki se po pravici imenuje največji in najlepši dom na Dolenjskem, bo posvečen 24. avgusta. Za ta dan se pripravlja ne samo Trebanjska župnija, temveč cela dekanija in vsa Dolenjska. Poleg prosvetnih dni 23. in 25. avg. bo ta dan velik kulturni tabor, na katerem bosta navzoča oba škofa. Slavnostni govornik pa bo vseuč. prof. dr. Viktor Korošec. Vsa društva naj se udeleže tega tabora v čim večjem številu. Zlasti pevci in pevke, dalje narodne noše ne smejo ostati ta dan doma. d V mašnika je bil posvečen v Rimu učenec gregorijanskega vseučilišča g. Alojzij Tome z Blok. Prvo sv, mašo bo opravil na Rakovniku pri Ljubljani na Veliki šmaren, 15, avgusta ob pol 10. d 84. rojstni dan je slavil I. avgusta kotorski škof prevzv. gosp. Fran Uccellini. d 25 letnico mašništva je obhajal dne 6. avgusta župnik v Begunjah pri Cerknici, gosp, Matej Ježek. Še mnogo blagoslovljenih let! 6l d V St. Vidu nad Ljubljano je zaspal v Gospodu profesor risanja v škofovih zavodih, gosp. svetnik Gašper Porenta. Daj mu Gospod večni mir! d V Žicah je umrl tamkaj bivajoči vpo-kojeni župnik g. Jožef Florjančič. Naj počiva v miru! d Prišel je pod težki voz Anton Kavčič, p. d. Zerovc, zemljak na Godešiču pri Škofji Loki, je v soboto dne 2. avgusta ob 21 peljal mlatilni stroj strojne zadruge na Godešiču na svoj dom, da bi v ponedeljek na njem mlatil. Vsled ropetanja železnega voza sta se konja splašila, gospodar ju je hotel obdržati, a vajeti so se mu odtrgali in prišel je po nesreči pod težki voz, tako da mu je kolo šlo čez prsi po dolgem mimo vratu in je v par minutah izdihnil. d S prvega nadstropja je padel pri gradnji novih stanovanjskih hiš v Kranju 28 letni Franc Velkavrh iz Cerkelj pri Kranju. Nalo-mil si je rebra. Ponesrečen je šele 14 dni poročen. d V Savinji je utonila pri kopanju Berta Plazarjeva, uslužbena pri kemični tovarni v Hrastniku. d Radi razbojnišlva je bil obsojen na dve leti težke ječe Kodja Janez, tovarniški delnvec v Mojstrani. d Tečaj za konserviranje na dr. Krekovi gospodinjski šoli v Zg, Šiški pri Ljubljani, se vrši od 18. do 23. avgusta t. I. d Gospodinjska šola v šmihelu pri Novem mestu razpisuje sprejem gojenk v devet- mesečni gospodinjski tečaj, ki se prične dne 15. septembra 1930 in traja do 15. junija 1931. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesno in duševno zdravje, nravstvena neo-porečenost in dovršena ljudska šola z dobrim uspehom. Ostale pogoje sporoči na željo vodstvo zavoda. Prošnje za sprejem je poslati zavodu do 1. septembra. d Na Planinski gori je običajni shod Veliki šmaren ob 10. Prehod je dovoljen pod pogoji, kakor pri zadnjih shodih. Romarji se oglasijo pri župnih uradih in gredo v skupinah. Odslej je dovoljena tudi pot mimo podružnice sv. Duha, po stari romarski cest/. Zadnjič so puščali tudi posamezne, brez skupin. d Zobozdravnik dr. Tone Furlan, dosedanji družabnik dr. Verčona v Ljubljani, se preseli v Novo mesto, kjer prične ordi-nirati koncem tega meseca. d Gospa, dobre lastnosti terpentina so Vam znane! Ker milo Gazela vsebuje veliko količino te koristne snovi, boste pn-svojem trgovcu zahtevali samo Gazela milo. d Hudo zaprtje, katar debelega črevesa, napenjanje, motenja v želodcu, odva) nje krvi, lenivost jeter, zlato žilo, b0'60'1! v kolku, odstrani naravna »Franc-Josei grenčica — zjutraj in zvečer majhen koz rec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo,^ »Franz-Josef« voda učinkuje brez bol celo pri dražljivosti črevesa. »Franz-J grenčica se dobiva v leka»»»*. in spečerijskik trgovinah. Nekateri delajo po rudnikih in imajo res po 2 do 3 dolarje nu dan. To je Se dosti dobro, b koliko p« jih je, ki delu ne dobijo, ker je preveč ljudi. Pisal mi je eden mojih tovarišev, da je pruv slabo; delal je 10 mesecev, sedaj pa ge je delo ustavilo. Išče dela na fa rini. A žalii-!«)(; je na farmi ravno tako, ker že vse delajo s stroji. Fantje, ostanite doma, nikar ne hodite v tujino, ker v tujini mi vse zlato, kar se sveti. Pošiljam vsem bralcem in bralkam »Domoljuba« srčne pozdrave, posebno mojim rojakom iz Mirne pe6i, o katerih večkrat čitam v časopisih, da sc še vedno po stari navadi pretepajo. Ali nimate nič lepšega sporočiti svetu, kakor (o? — L. Marke!j. Zborovanje Marijinih družb za šmarsko dekanijo. (Šmarje pod Ljubljano.) Veliki šmaren bo pomenil za vso dekanijo in še posebej za Šmarje slovesen in znamenit dan. Na lepi Marijin praznik se bodo zbrale v Marijinem svetišču dekliške družbe iz deltanije, da se znova skupno navdušijo za njihovo Vzornico in da si napravijo novih načrtov za bodoče življenje in delo. Šmarja jih bo veselo pozdravilo in samo želi, da bi vse prišle polnoštevilno in pripravljene, da bo uspeh zborovanja zagotovljen. Spored tega dne bo otvorilo jutranje skupno sv. obhajilo domače Marijine družbe. Glavlio pa se vrši popoldne, po prihodu vlakov. Ob pol treh se prične opravilo v cerkvi s slavnostnim govorom, ki ga bo najbrž imel stolni kanonik in znani ljubitelj Mar. družb ter izvrsten govornik, kanonik dr. Tomaž Klinar. Po govoru bo sprejem novih družbenic. Ker bo s tem zborovanjem združena tudi proslava 100 letnice sčudedelne svetinje«, se bodo te svetinjice, dospele iz Pariza, v cerkvi ob priliki darovanja razdeljevale. Nato so pa slovesne litanije in po iitanijah blagoslov novega kipa Brezmadežne, nakar se izvrši slovesen prenes kipa v Marijino znamenje pred cerkvijo. Znamenje je prenovila in kip kupila domača družba. Po cerkvenem opravilu se bo vršilo vdruštveni dvorani zborovanje družb z važnim govorom o delu Marijinih kongregacij. Na zborovanju bo poleg drugega tudi skupno petje in potem skioptično predavanje o Lurdu in njega ču- dežih. Krasne slike bodo ponazorovale upravičenost vere in zaupanja v nebeško Mater. Z gotovostjo pričakujemo na zborovanje novega škofijskega voditelja Mar. družb, dr. Cirila Potočnika. Z Marijino pomočjo bo lepo zborovanje uspelo, vse družbe naj storijo le svojo dolžnost in naj ne zamudijo prevažnih prireditev. Romanje h Kozmijanom na Krko. (Krka.) >Kozmijani«, to čudno ime je skovala ljudska govorica iz imen dveh bratov, svetnikov, sv. Kozma in Damijana, ki sta bila v Arabiji nekdaj zdravnika. Največ za zdravje se jima zato pridejo priporočat romarji na božjo pot na Krko. Starodavna je ta božja pot, nič manj stara kot samostan »belili menihov« v Stični. Ti so dolgih 500 let oskrbovali to božjo pot, sezidali lepo cerkev, ki ima osem oltarjev in je takrat imela 22 podružnic. Opešala pa je ta božja pot, ko je cesar Jožef menihe iz Stične pregnal. Romarski shodi so na Krki vselej po Vel. Šmarnu, prve tri nedelje po vrsti: prvo nedeljo pridejo nemški Kočevarji; drugo nedeljo pridejo Gorenjjci, teh pride največ; tretjo nedeljo pridejo Dolenjci in iz okolice. — Z vlakom gredo romarji iz Ljubljane ob eni ali ob sedmih zvečer do Stične (14 Din), od tu pa s poštnim avtom do Krke, ali pa gredo poldrugo uro peš do Krke, če gredo iz Ljubljane ob štirih. Spotoma si ogledajo starinsko cerkev na Muljavi in Jurčičev dom. Nazaj v Ljubljano pridejo z vlakom ob sedmih in tričetrt zjutraj. Tudi s tovornim avtom, ki si ga romarji sami naročijo, se jih pripelje več skupaj naravnost od doma pozno zvečer na Krko in zjutraj zgodaj nazaj. Veliko jih gre na Krki pogledat tudi prostorno jamo nad izvirkom Krke.. Večinoma gredo romarji vsi na Krki k sv. obhajilu. Kateri pa pridejo »na božjo pot Bogu napot«, takih romarjev si mi Krko ne želimo I Gasilska prireditev. (Sv. Ana pod Ljubeljem.) Tukajšnjo prostovoljno gasilno društvo bo imelo prireditev dne 15. avgusta, v slučaju slabega vremena pa 17. avgusta. Igrala bo godba koroških Slovencev iz Roža. Prireditev se vrši ob 3. uri popoldne na vrtu tov. Ivan Ankeleta. Avtobusne zvez® iz Ljubljane, Kranja in Tržiča ter iz Celovca so ugodne. Vsakdo bo imel mali trud bogato poplačan. Za izletnike lepa prilika za obisk Karavank, Nori zvonovi. , (Smrečje nad Vrhniko.) t Dne 15. avgusta na praznik bo posvetitev no vega zvona pri naši podružnici in kakor običajno cerkveni shod. Ob pol 10. uri bo posvetitev zvona, ob 10. uri slovesna sv. maša s cerkvenim govorom in darovanjem za zvon. Sedaj imamo štiri zvonove: C 1500 kg iz 1. 1890., E 700 kg iz 1. 1929., G 480 kg iz 1. 1725, A 388 kg iz 1. 1980. Za izletnike so naši kraji najbolj priljubljena točka, ker nudijo krasen razgled na pol ure oddaljeni Vrh Sv. Treh Kraljev in slovenske kraje v Italiji ter proti Ljubljani. Pridite, izletniki, od vseh krajev ta dan v Smrečje, kjer bodete lahko deležni naše lepe »večanosti Za okrepčila bo dovolj preskrbljeno. Smrtna koga. (Trebnje.) V Brezi št. 9 je po kratki bolezni — pljučnici — umrl v nedeljo 3. t. m. in bil 5. t. m. pokopan na farnem pokopališču v Trebnjem samski posestnik Alojzij Urbančič, p. d. Režkov Lojze. Ni dosegel visoke starosti, rojen je bil namreč 30. decembra 1861 na Iglenku, župnije Trebnje, toda njegovo življenje je bilo vzor drugim: kot kristjan se je zgledno udeleževal cerkvenega življenja — živel je res« cerkvijo — kot gospodar si je znal iz primeroma majhnega posestva s svojo pridnostjo in umnostjo priboriti dovolj sredstev, da je tudi v Smrtna nesreča. Šenčur pri Kranju.) V petek 8. avgusta je peljal posestnik Peter Krničar po domače Kapovec iz Luž s par konji voz, naložen z deskami Na poti od Visokega proti Šenčurju pa je privozil avtobus, kateremu se je Krničar izognil, kakor tudi avtobus. Ker pa je ccsta zelo ozka, je Krničar za-vozil nekoliko preveč na njivo, kar je moral poplačati s smrtjo. Ker konji niso mogli speljati, je šel potiskat voz, vajeti pa je izročil nekomu afntu. Konji so potegnili, težki voz pa se je zvrnil na Krničarja, ki je dobil težke notranje poškodbe, katerim je podlegel v soboto. 21 razno Iz I. 1772. Svet napreduje. Ne samo v znanostih in tehniki marveč tudi v obliki. (Cesto (udi na škodo pravi srčni omiki.) Neke bukvice o lepem vedenju, ki so izšle i. 1772. v Hamburgu, uče mlade ljudi dostojnega vedenja pri mizi. Med drugim pravijo: Počeši se, predno greš v družbo k mizi. Med molitvijo pred jedjo ne zijaj okrog in ne skušaj kakega kosa potice skrivaj v žep smukniti; to je neolikano. V skledi ne lovi samih ocvirkov, pusti tudi drugim kaj. Ce si se prste omastil, ne poliži si jih z jezikom, marveč obriši se skrivaj pod mizo ob hlače. Ko si kost obral, ne zalučaj jo po mizi, marveč položi jo lepo h krožniku. Kruha ne odgrizuj, marveč si ga lepo odreži. Ne pij preveč, da se ti ne "leti in ne bruhneš v soseda. Prav lepi nauki. Bog ve, kako se pa bodo «z 100 let naši oliki smejali? Zanimivosti velemesta "ew York. Prvo nagrado »a odgovor na vprašanje: Hector Malot: Brez doma. Roman. Pri tem je z naučeno kretnjo povzdignil roke, potem pa jih je nenadoma spustil, da so glasno plosk-nile ob bedra. Jolis-Coeur, ki je rad oponašal vse, kar mu je ugajalo, je napravil isto kretnjo. Ker pa je bil pri pouku vedno prisoten, je vsakokrat, ko sem se zmotil v mojo veliko nevoljo vzdignil roke proti nebu in jih spustil na bedra, da so plosknile kot Vitalisove. »Že Joli-Couer se norčuje iz tebe,« je vzkliknil Vitalis. Če bi se bil upal, bi odgovoril, da se ravno lako norčuje iz učitelja kot iz učenca, toda spoštovanje in pritajen strah sta mi k sreči vedno ustavila ta odgovor; zadovoljil sem se s tem, da sem si tako mislil le sam zase, kadar je Joli-Coeur zaploskal s posmehljivim obrazom. In to mi je olajšalo ponižanje. Tako smo prekoračili prve težave in imel sem zadoščenje, da sem znal zapeti melodijo, ki jo je Vitalis napisal na list papirja. Tistega dne ni ploskal z rokami, temveč prijateljski me je pobožal po obeh licih in izjavil, da postanem še velik pevec, če bom tako napredoval. Seveda te moje študije niso trajale le en dan, temveč cele tedne in mesece sem neprestano prenašal v žepih one majhne lesene kvadratke. Razen tega moje delo ni bilo vedno kot delo otrok, ki hodijo v šolo, ker me je gospodar uoil le v prostih trenutkih. Vsak dan smo morali prepotovati daljšo ali krajšo pot, kakršna je bila pač razdalja med vasmi. Povsod smo igrali, kjer je bilo kaj upanja na dobiček. Ponavljati smo morali vloge s psi in s Joli-Couer jem; sami smo si morali pripraviti večerjo in kosilo in šele potem je bilo misliti na pouk čitanja in glasbe in to najčešče pri počitkih pod kakim drevesom ali na kupu gramoza, kjer nam je za mizo služila trava ali cesta, da sva lahko razložila svoje lesene kvadratke. Ta vzgoja nikakor ni bila taka kot jo uživa večina otrok, ki jim je treba le delati in ki se vendar pritožujejo, da nimajo časa za svoje naloge. Priznati moram seveda, da je treba za delo razen časa še nekaj drugega — namreč pozornosti. Uspeh namreč ni odvisen od časa, ki ga rabimo za učenje, odvisen je bolj od dobre volje. K sreči sem znal obvladati svojo voljo, ne da bi me dogodki okrog nas preveč raztresali. Kaj neki bi se tudi naučil, če bi mogel delati le v sobi, si tiščal ušesa z dlanmi in bulil predse v knjigo, kot to delajo nekateri učenci. Ničesar se ne bi naučil, ker soba nismo imeli in na dolgih potovanjih sem moral bolj paziti na svoje noge, da nisem prevečkrat telebil na nos. Naučil sem se pa končno le nekaj, obenem pa sem se navadil na dolge pohode, ki mi niso manj koristili kot Vitalisev pouk: bil sem namreč precej šibak otrok, dokler sem živel pri materi Barberini, kar jasno izpričajo besede, s katerimi so me označili: »Mesten ctrok je,« je rekel Barberin in Vitalis je pristavil: »S prešibkimi rokami in nogami.« Z novim načinom življenja pa pri novem gospodarju se je stvar izpremenila: V naporu so se mi oja-čile roke in noge, pljuča so se mi razvila, polt mi je 6' leh težkih Časih primeroma dobro Izhajal; bil je Iskren prijatelj duhovnikov, kater« je smatral za namestnike božje, živo se je zanimal za vrvenje sveta in je zato »Domoljub«, Tuiterega naročnik je bil ves čas izhajanja, prebral od prve do zadnjo vrstice tako natančno, da ga je skoraj znal na pamet, kritično je poslušal tako cerkvene govore kakor izvencerkvena predavanja in si vse zapomnil. Razen Domoljuba je imel naročene še sledeče liste: Bogoljub, Cvetje, Salezijanska poročila, Odmev iz Afrike, knjige družbe sv. Mohorja in Glasnik pre-svetega S. J. S sestro sta živela v lepi, snažni hiši zgledno ter po reku moli in delaj molila in delala. Kako lepo je bilo slišati, ako si šel zvečer mimo njune hiše, ko sta molila skupno in na glas sveti rožni venec! Vsak prvi petek ozir. prvo nedeljo v mesecu si ga videl pri obhajilni mizi, kjer je prejel Njega, ki ga je ljubil, ki mu je služil, ki ga, kakor upamo, zdaj gleda in uživa v svetih nebesih. N. v m. p.! Romanje na Sv. goro. Sv. Peter pod Sv. gorami. Na Sv. gori se bo letos Trši! velik romarski tridnevni shod 6., 7. in 8. septembra. Romarske slovesnosti se prieno že v petek, dne 5 septembra. V sredo, dne 9. septembra je ob 10 sejmska sv. maša. V nedeljo 14. septembra je poi.no sv. opravilo ob desetih. Drugi dam, 15. septembra pa več sv. maš in slovesen sklep romarskih polmžnosti. Od> priliki tridnevnice 6., 7. in 8. septembra in potem celi osmino do 15. septembra so podeljeni popolni odpuBtki. Vsi prijatelji svetogorske Matere božje ste iskreno vabljeni. Pnsijonske igre. (Polzela.) Nenadoma so se pokazali plakati, v veselje našim prijateljem, ki so se čudili, da od tako živahnega društvenega delovanja prejšnjih let iti čuti ničesar, v razočaranje onim, ki so smatrali to delovanje samo površnim. Dolgoletno tiho delo je rodilo uspeli, zakaj v dneh od 14. do 24. avgusta priredijo igralci prosvetnega društva na Polzeli »Kristusovo trpljenje in sin rte — Pasijon. Že več let nazaj je šlo naše delo v tej smeri, da vzgojimo igralce, zbe- remo potrebno število ljudi, tako da nami mogoče-nastopiti s to dramo. Predstavo Pas jo-na se bodo vrfilc v sledečem redu: \ Mrtek, dne 14. avg. ob 8 /večer; v petek, na pia/.uik, dne 15.; v nedeljo, dne 17. m drugo nedeljo, dne 24 avg.. vedno ob treh popoldne. Sode uje okrog 60 oseb. Društvo si je nabavilo popolnoma nov oder za te predstave. Ig« se vrši vedno v prostorih zgornje dvorane VI i ud no vabimo vse naše prijatelje k udeležbi. Na svidenje! Listnica uredništva. Mošnje. Dopisov brez podpisa ne moremo priobčevati. Radio. Vsak delavnik: 12.50 Plošče. 15 Časovna napoved, borza, plošče. 15.50 Iz današnjih dnevnikov. 22 Poročila. Četrtek, 14. avg.: 18.50 Slovenski sramel kvartet. 19.50 Otroška ura. 20 Klasična orke-stralua glasba, izvaja zagrebška vojaška godba (prenos). 22.15 Prenos z Bleda. Petek, 15. avg.: 8 Pontifikataa sv. masa v stolni cerkvi v Zagrebu (prenos). 10 Prenol zborovanje zagreb. zbora. 11 Koncert radio-kvarteta. 15 Plošče. 15.50 O nalezljivih bo ez-nih domačih živali. 16 Jalern: »Srenja*. — drama 17 Kuharjev šrainel kvartet. 20 Prenos iz zagrebške katedrale cerkvenega koncerta pevskega društva »Branimir«. Sobota, 16. avg.: 18.50 Danilo Bučar poje kuplete. 19 Duet: citre. in kitara. 19.50 Predavanje. 20 Cerkveni koncert zagrebškega orato-rijskega društva sv. Marka (prenos). 22.15 Prenos z Bleda. Nedelja, 1?. avg.: 9.50 Prenos cerkvene glasbe iz Zagreba. 10.20 O nalezljivih boleznih donutčih živali. II T tunini raški zbor iz Trbovelj. 15 Prenos iz Zagreba. 16.50 Trnovski cerkveni /bor. 20 Koncert godbe Dravske divizije. 22.15 Prenos z Bleda. Ponedeljek, 18. avg. 18.50 Sramel tercet »Sneberje«. 19.50 Predavanje. 20 Pevski koncert zbora »Gorenjci«. 21 Prenos 7. Bleda. Torek, 18. avg.: 18.50 Samospeve poje Andrej Zega. 19 Citre: g. Loške. 19.50 Nevv Orle- ans — ameriški Pariz. 20 Prenos iz Zatrdi« 22.15 Prenos z Bleda. guH,a' Sreda, 19. avg.: 18.50 Klavirski koncert « Marjana Lipovšku. 19.^0 Ura dobre knjige $) Prenos i/. Proge._ j. V.: Novi kazenski zakon. (Nadaljevanje.) Kazen. 1. O kazni sploh. — Posledica kazni, vega dejanja je kazen. Vsako kaznivo dejanje, katero je krivdoma storjeno po prišle, vitem storilcu, se mora kaznovati z zakonito kaznijo. Kazen je prav tako stara kot človek — saj nam je znano iz svetega pisma, da je že prva človeka v raju zadela kazen radi nepo-koršcine. Prvotno je izvajal kazen vsak člo-ček sam; čim je kdo komu kratil kake pravice, povzročil kako škodo itd., je oškodovani moral sam skrbeti za to, da se csveti, ako je hotel za bodoče odvrniti od sebe po-dobno krivico, t. j. da je vspostavil pri drugem spoštovanje do tega, kar ni njegovega. Ta osveta pa je dokajkrat prekoračila meje pravičnosti, ker pri tej osveti navadno ni govorilo le pravično zadoščenje, temveč tudi strast in jeza. Zato je taka osveta mnogokrat rodila še hujšo protiosveto in ta zopet obratno, brez konca. Ta »pravica osvete« se je razširila pozneje na cel rod; tako imamo še danes v Albaniji ostanke takozvane »krvne osvete«. S stopnjevanjem kulture pa je kazen vedno bolj prehajala v cblast širših udru-ženj; kaznovalno oblast je dobil rodbinski ogorela in prenašal sem zlahka i mraz i vročino i solnce i dež, trpljenje, pomanjkanje in napore. Ta šola je bila zame prava sreča, ker me je utrdila, da sem prenesel hude in težke udarce, ki so me večkrat zadeli, v moji mladosti. VIII. Če« hribe in doline. Prehodili smo del južne Francije*. Auvergue, Ve-lay, Vivarais, Quercy, Rouergue, Cevennes in Lan-guedoc. Način našega potovanja je bil kar najenostavnejši, hodili smo naravnost naprej na slepo srečo, in kadar smo našli vas, ki se nam od daleč ni zdela pre-ubožna, smo vse pripravili za zmagoslaven pohod. Oblekel sem pse, počesal Dolcea, napravil Zerbina, položil na Capijevo oko obliž, da je mogel igrati vlogo starega godrnjavca in končno sem prisilil še Joli-Coeurja, da se je oblekel v svojo generalsko unilor-mo. Toda to je bil najtežji del mojega posla, zakaj opica, ki je zelo dobro vedela, da je pomenila zanjo ta obleka pripravo za delo, se je branila kolikor je le mogla in je iznašla najsmešnejše načine, da bi onemogočila, obleči jo. Tedaj sem poklical na pomoč Ca-pija, ki je s svojo čuječnostjo, s svojim nagonom in s svojo prebrisanostjo skoraj vedno prekanil opičjo porednost. Ko je bila četa svečano oblečena, je prijel Vitalis za piščal, nas lepo uredil, da smo v sprevodu korakali skozi vas. Če je bilo število radovednežev, ki smo jih za seboj privlačili, zadostno, potem smo zaigrali, če pa jih je bilo premalo, da bi smeli upati na dohodek, smo nadaljevali pot. 5' Le v mestih smo ostali po več dni in potem sem bil zjutraj prost, da sem se mogel sprehajati, kamor sem hotel. Vzel sem s seboj Capija, — Caplja, pri-prostega psa, umeje se, brez njegove igralske obleke, in sva pohajkovala po ulicah. Vitalis, ki me je sicer tesno drža', pri sebi, je takrat rad popustil uzdo. »Ker ti že naključje dovoljuje prepotovati Francijo v starosti, v kateri so otroci splošno v šoli ali v gimnaziji, odpri oči, opazuj in se uči. Kadar boš v škripcih, kadar vidiš kako stvar, ki je ne razumeš, se brez skrbi obrni name, če me imaš kaj vprašati. Mogoče ti ne bom znal vselej odgovoriti, ker si nikakor ne domišljujem, da vse vem, toda mogože bom vendar včasih zamogel zadostiti tvoji radovednosti. Nisem bil namreč vedno ravnatelj čete učenih živali in učil sem sc kaj drugega kot to, kar mi je v tem tre-notku potrebno, da namreč predstavljam Capija ali g. Joli-Coeurja cenjeni družbi.« »Kaj torej?< »Kasneje bova govorila o tem. Za trenotek znaj le, da ima lahko tudi kazač psov kakšno veljavo v svetu. Istočasno pa umej tudi, da čeravno si sedaj na najnižji življenski stopnji, polagoma vendar lahko prideš na višjo, ako le hočeš. To je namreč nekoliko zavisno od okolnosti, največ pa od tebe samega. Slu-šaj torej moje nauke, slušaj, otrok, moje nasvete in kasneje, kadar boš velik, se boš, kakor upam, ginjen in s hvaležnostjo spominjal ubogega godca, ki ti je vzbujal tolikšen strah, ko te je odvedel od tvoje redi-teljice; mislim, da ti bo naše srečanje še v srečo.« Kakšna je mogla biti pozicija, o kateri je moj gospodar govoril dovolj pogosto z očividno vzdržnostjo. To vprašanje je vzbujalo mojo radovednost in me sililo k premišljevanju, če je bil kdaj v svojem »Kaj je Nevv York«, ki ga je zastavil list »New York Herald svojim čila-teljem, je dobilo sledeče kratko pismo: »Nevv York pomeni šest milijonov prebivalcev in med njimi nad dva milijona tujcev. V, Nevv Yorku je več Italijanov nego v Rimu, več Ircev nego v Dublinu, vec Nemcev nego v Bremenu in več Zidov nego v Palestini. Nevv York ima vec telefonov nego London, Pariš, Berlin, Rim in Pfr trograd skupaj. Ima 2000 kinomatogralov in gledališč ter 1500 cerkva in svetišč vseh ver na svetu. Letno plača Nevv York državni blagajni osem milijard 500 milijonov dolarjev osebnih in imovinskih davkov. Dnevno prihaja v Nevv York 300.000 ljudi. Vsakih 52 sekund prisopiha nov vlak na postajo. Vsako šesto minuto pn-joka na svet novo dete, Vsakih 10 minut se ustanovi nova tvrdka m vsakih 50 minut se dovrši zgradba nove hiše. To je New York. Vest ne spi. V neld italijanski vasi je doma i župnik pridiga o Po pridigi je sel K vednico. Med za« spovedanci )e P"50/? nekdo, ki se je speve aj da je ukradel že pred «• 40.000 lir; današnja P"" glavar, nato glavar celega rodu ali občine; slednjič je prišla ta oblast popolnoma v roke države, katera jo je izvajala po svojih, za to postavljenih organih. Danes je kazenska oblast izključno v rokah države, ki po svojih sodiščih, stoječih nad obteženo in tožečo stranko, brez pristranosti presodi, ali je v resnici podano kaznivo dejanje oz. ali ga je v resnici storil obtoženec in tako storil, kot ga tožitelj obtožuje, kolika je stopnja krivde in kolika kazen za to pritiče storilcu. V čem obstoji kazen. V tem, da se učini obsojencu neko zlo, nekaj, kar on občuti kot hudo v tem, da se prikra*jša ena njegovih dobrin primerno njegovemu krivdtiemu prikrajšanju tuje dobrine. Kakšen namen ima kazen? Že iz naravnega pojmovanja kazni sledi, da mora imeti ta gotov namen, da je to le sredstvo, ki se ga poslužuje država v dosego gotove svrhe. Katera je torej ta svrha? O tem so bili pravniki raznih časov različnega mnenja. Nekateri so rekli, da ima kazen le ta namen, da se povrne učinjeno zlo z istotakim zlom — zato ker pravičnost tako zahteva. Kdor je storil zločin, je vedel, kaj ga za to čaka — on se je takorekoč sam obsodil. Ker je storil kaznivo dejanje, zato naj se kaznuje in sicer z istctako kaznijo, kakršno je bilo kaznivo dejanje: umor s smrtjo, razžaljenje z javnim sramotenjem itd. Drugi so menili, da je namen kazni aplašiti in svariti druge pred posnemanjem; zato so zahtevali, naj se kazen vrši javno in čim najbolj okrutno, da se s tem povzroči strah pri gledalcih in na ta način odvrnejo morebitna bodoča kazniva dejanja (n. pr.- javno trpinčenje z natezalnico ali odsekanje udov pri živem telesu.) Tretji so zopet rekli, da je namen kazni aplašiti in poboljšati zločinca samega, da ne bi ponovil oziroma storil novega kaznivega dejanja. Ce se obsojenec med kaznijo poboljša, naj se kazen ukine in kaznjenec spusti na svobodo, še preden je prestal kazen. V novejšem času so nekateri trdili, da je kazen sploh nezmisel, češ, da je pravi zločinec že rojen kot zločinec in da ga nobena kazen ne more izpremeniti. Kar dela zločinec, dela po svojem notranjem nagonu, kateremu se ne more upreti; zločinski nagon da je ostanek živalskega nagona v človeku, kateri poleg tega tudi nima svobodne volje. Zato, so rekli, je vsaka kazen krivična; ker pa je tak človek nevaren svoji okolici, naj ga državna oblast izloči izmed ostalih ljudi ter ga vzdržuje v posebnih, za to odločenih krajih ozir. zavodih, vendar ne kot kaznjenca, temveč kot človeka posebnih lastnosti, radi katerih, mora živeti ločeno od ostale družbe kot n. pr. norci. Drugi trdijo, da zločinec dokajkrat ni sam kriv svojega zločina, temveč druge okoliščine, v katerih je zrastel (družba, slaba vzgoja itd.) Kdor je Slabo vzgojen, po svoji naravi ne more delati drugo, kot slabo; nekateri da so že po svoji prirojeni, drugi pri-; vzgojeni naravi nagnjeni k slabemu in takih niti kazen ne poboljša. Zato tudi ti zahtevajo, naj se .taki zločinci, mesto da še kaznujejo, izločijo iz ostale družbe in pošljejo v zavode kot sem jih ravno zgoraj omenil. Pač pa naj se kaznujejo tisti, pri katerih more kazen kaj doseči (poboljšanje ali vsaj strah pred novo storitvijo). Kdor praktično gleda v življenje, ne bo mogel popolnoma pritrditi ne enim ne drugim, pač pa bo našel pri vsakem nekaj resnice. Kazen je torej v resnici sredstvo, ki ima namen, očuvati pravni red s tem, da z ustrahovanjem povrača zlo za storjeno zlo, poboljšanje in svari zločinca, na drugi strani pa tudi svari in plaši ostale pred morebitnimi nameravanimi kaznivimi dejanji in slednjič, da zavaruje družbo pred takimi, ki so v resnici trajno nagnjeni k izvrševanju kaznivih dejanj (ker so v resnici taki, ki jih nobena kazen ne poboljša in učinjajo kazniva dejanja, tudi če nimajo nobene koristi od njih, t. j. učinjajo jih v resnici po nekem notranjem zločinskem nagonu, dasi ne bcmo trdili, da je to ostanek »živalskih nagonov« v človeku. So to gotove duševne napake v človeku, ki omejujejo tudi njegovo svobodno voljo kot marsikake druge duševne napake). Študent s kmetov piše tovarišu v mestu. Peto pismo. Delač, na Magdalenino 192... Ledeno zrnje v setve vsuje oblak teman! S Gregorčič. Dragi! Zopet Te bo presenetilo moje nepričakovano pismo, ali znaj, da Te nikdar ne bo tako kakor je nas dogodek, ki Ti ga hočem orisati.,. Gotovo se še spominjaš iz predzadnjega pisma, kako je pri nas 22 diga pa, je nadaljeval spo-vedanec, mu je vzbudila spečo vest. Po spovedi je je prinesel župniku ukradeno vsoto in ta jo je oddal okradencu. Zelen zakon. Nekje na Erdeljskem v Romuniji sta se s privoljenjem staršev ter vseh gosposk vzela 17 leten fant in 14 letna deklica. Sprva sta oba menila, da živita v. sedmih nebesih. A glej, spaka! Cez dva meseca se mladi ženi stoži po mami, po njenih punčkah in po domači mucki. Lepega dne je izginila iz moževega stanovanja in je prijokala domov k maini. Eno leto je razočarani mož med prošnjami in grožnjami čakal, kdaj se mu žena vrne. Potem se je -pa naveličal svojeg zelenega zakona in se je dal tudi pred postavo ločiti. Hude ose. Pred kratkim se je v vasi Kiskorosu na Madjarskem pripetilo, da so ose usmrtile konja in človeka. Kmet Sehdula je sel s konji orat na p61je, tor začno ose pikati kohjk. Orač je mahal po osah, da bi ubogo žival obranil, Pa so se ose še nadenj spravile, da se je od sjl-jjih pikov zgrudil poleg '»onja na tla in ie pozneje Umrl, v življenju na tako visoki stopnji kot je trdil, zakaj je sedaj na tako nizki. Trdil je, da se lahko povzdignem, če hočem, jaz, ki nič nisem, ki nič ne znam in ki nimam svoje rodbine in nikogar, da bi mi pomagal. Zakaj je torej on sam tako globoko padel? Ko smo zapustili Auvergue smo prišli na quer-coske planjave. To so ogromne valovite poljane, kjer ne vidiš drugega kot neplodno zemljo in borne hoste. Ni ga bolj pustega in žalostnega kraja. Ta vtis se potniku, ki jih prehodi, še bolj vsili, ker nikjer ne vidiš vode: ne reke, ne potoka, niti luže. Le tu pa tam je suha struga hudournika-, vode so poniknil« v podzemna žrela, kjer so izginile, da bolj daleč zopet pridejo na dan, da tvorijo studence in jeke. Sredi te planjave, vse ožgane od suše v času, ko sino jo prehodili, je bila velika vas Bastide-Murat. Tukaj smo prenočili v skednju neke gostilne. Zvečer, preden smo legli k počitku, mi je Vitalis pripovedoval: »Vidiš, v tej deželi, menda celo v tej gostilni, se je rodil mož, ki je vodil v smrt tisoče vojakov in ki se je povzpel od priprostega konjskega hlapca do kralja. Bil je to Murat. Junaka so napravili iz njega in vas so imenovali po njem. Poznal sem ga in dostikrat sem se razgcuvarjal zinjim.« ■Nehote mi je ušel'vzkliki »Ko je bil hlapele, ne?« . »Ne,« je smeje odgovoril Vitalis, »ko je bil kralj. Prvikrat namreč sem tukaj v Bastipli> spoznal pa sem ga v Neapolju. -redi; njegovega dvora.« »Kralja ste poznali?« Najbržc je bil jiaglas. mojega vzklika precej smešen, ker se ie mpj: gospodar glasno zakroliotal m se še dolgo ni iiehal smejati. Sedela sva na klopi pred Usxm, ».aaMena m aid, Jji je m ftd B^eta? toplote. V velikem drevesu, ki nas je obsenčil, je na tisoče čričkov pelo svojo enolično pesem. Pr«d nami pa se je čip polagoma dvigal iznad streh. »Ali greš spat,« me je vprašal Vitalis, »ali hočeš rajši, da ti pripovedujem o kralju Muratu?« »Oh, rajši povest o kralju, prosim vas.« Tedaj mi je na dolgo pripovedoval to povest in več ur sva ostala na klopici. On je pripovedoval, jaa pa sem svoje oči upiral v njegovo obličje, obžarjeno od blede lunine svetlobe. Kajl Da je vse to bilo mogoče! Pa ne le mogoče, temveč res! Dosedaj nisem imel pojma, kaj je to zgodovina Kdo naj bi mi bil tudi o njej govoril? Mati Barberina gotovo ne, saj še niti vedela ni, kaj je to. Rojena je bila v Chavanonu in najbrže bo tudi tam umrla. Njen duh ni segal dalje kot njene oči. Videla pa ni dalje kot sega obzorje do anduožkega grebena — to je bil njen svet__ Moj gospoda« pa je videl kralja in kralj je z njim govoril. Kaj je bil tedaj moj gospodar v mladosti? In kako je postal to v svoji starosti, kar je sedaj! Dovolj povoda je bilo v tem, da se je vzbudila v otroški domiselnosti radovednost po čudovitih dogodkih. Kmetovo ci Gorenjske! Svojo pšenico najboljše zamenjate za moko v Elek-trovaljčnem mlinu »TRATA«, Školja Loka, kolodvoru, in Vam ni potreba delati dvojnega pota. — Istotam so na zalogi vedno sveža krmila za živino, kakor tudi prvovrstne moke iz I a banaške pšenice in vsi ostali mlinski izdelki po jjajnižjih senah. razsajala silna nevihta in koliko škode so napravile voda in jarkovi. Pa vse to m bilo niti senca proti temu, kar nas je zadelo te dni. Kar je zadnjič ostalo vodi, to je sedaj uničila toča! Na vse zgodaj je prižgalo solnce. Saj veš kaj je julijsko solnce, ki žari ko razbeljeno železo. Kot bi Ti na hrbet pritisnil gorečo faglo (bakljo). Na vsem obnebju ni oblačka. Nobene sapice od nikoder kot bi bil pod pokrovom v razbeljenem kotlu. Ob devetih se že vse zelenje zvija in vene. Koruza je zvita ko sprženi olupki, drugo pa visi zvenelo in pohlapljeno. V ozračju kuha, soparica migota, zrak tišči ko svinec. Človek bi zadahnil... »Boš videl, da to ne bo prineslo nič dobrega,« omeni sosed, ki gre kosit in pride mimo soseda, kateri grabi. »Seveda ne bo!« se ta opre na grab-lje. «Saj sem ves moker od nekakove muke. Samo Bog nas očuvaj česa porednega!« »Nič se ne ve! Pasji dnevi so naj-gorji!« Ko poparjen odide naprej po svojem opravku. Nobenemu se ne da prav de- j lati. S strahom in tesnobo v srcu se vsak ozira na nebo, kje se bo prikazala prva gruča oznanjevalcev vojske v oblakih. Pa se je zgodilo ravno tako kakor zadnjič, ko so na nas izlivali cele koble vode. Preden bi bil obrisal koso, se je že pripodila črna zavesa in se razprostrla nad nami, za njo pa je bil »bič prikrit, oj | bič iz zrn ledenih zvit«. Niti grmelo ni dosti, samo prigromadilo se je in obstalo nad našo dolino. Vsi smo stali v nemi grozi in se nismo upali ganiti kakor da nam nad glavami visi velikanski oster meč, ki se bo zdaj zdaj odtrgal... Vse čaka ko okamenelo kakor bi nas izza zavese pogledala velikanska kača in nas začarala s svojim srepim pogledom. Samo čakali smo, kdaj bo padlo na nas! ... Tedaj se je zagrinjalo vžgalo, se z grozovitim pokom razparalo na vse štiri strani — in bič se je iztegnil po naših glavah in hrbtih! ... Zavesa se je pretrgal ko v jeruzalemksem templju in potem je bilo in sekalo ... Plink! Plink! Plink! ob okna. »Jezus i Marija, pomagaj!«.,. Samo to se izvije bledi in tresoči se materi. Stoji in gleda ko Lotova žena in ne verjame sami sebi. Ali je res, kar vidi? Ali ie ne varajo oči? (Dalje sledi.) D O M O L J U B ■i i m—ii iin ■ ■ n i........... knjige. n »Pomoč novorojenčku in dojenčku«, knjiga onegi, vzgoji, prehrani, higieni otroki o •prvi pomoči otroku v nezgoduh in boleznih, se dobi proti nizki ceni v vseli knjigarnah. •I lesom se pečaš? Koliko jeze, časa in napak si prihraniš pri računanju, če si nabaviš za malenkosten denar Kubično račuulfo za okrogel, rezan in tesan les, ki jo je sestavil Mirko Logar. Samo pogledati ti je treba v knjižico, pa že imaš številko, ki jo potrebuješ in radi katere se časih ubijaš ali zapravljaš svoj dragoceni čas: na podlagi premera in dolžine najdeš takoj kubično mero za vsako število hlodov (do 100) in tramov. Pri tramovih je navedena kubična mera v metrih, čevljih in colah. Lična in priročna knjižioa velja le 45 Din; lahko pa naročiš tudi posamezne kubične računice za okrogel les (velja 20 Din) ter za rezan in tesan les (velja 80 Din). Knjižice naroči takoj pri Jugoslovanski knjigami v Ljubljani. Mladinska matica v Ljubljani, ki ima nalogo za primerno ceno izdajati knjižice za šolsko mladino, je ravnokar izdala 8., 9., 10. in 11. zvezek, to je »Kresnice«, letnik III., uredil V. Mazi, R. Rehar: Vijolica Vera, pravljična povest iz življenja cvetlic, Fran Erjavec: Pod grajskim jarmom, zgodovina slovenskega kmeta in Mizica, pogrni se, Grinunove pravljice, poslovenil J. Slapšak. — Današnja mladina ne mara knjige. Vsa se iz/;ivlja v športu. Zalo tako manjka notranje izobrazbe, srčno kulture. Nalog« šole in naloga domače hiše je, da vcepijo mladini ljubezen do lepe knjige. Starši, dajte to lepo zbirko Vašim otrokom v roke. Knjižice se dobe v šoli. n Reja domačih zajcev. Spisal dr. Štefan Voszka. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 10 Din. Knjižica zlasti razpravlja o postanku domačega zajca, njegovi naravi in načinu življenja, o plemenskih vrstah (s slikami), o hlevih in kletkah (s slikami), o Ako me pritisne revmatizem, ako me začne po telesu trgati in žgati. ali me po kakem prehladu bolijo zob-lje, grlo in glava — tedaj vedno najdem pomoč v krepki masaži i Fellerjevim prijetno diiečim El-safluidoml Tudi notranje nekoliko kapljic na sladkorju proti slabosti, bolečinam in krčem v želodcu — večkrat čudovito pomagal Del alte tudi VI tako pomagalo bode tudi Vami Fellerjev Elsafluid, to že 33 let znano narodno sredstvo in kozmetikum, stane v lekarnah in vseh podobnih trgovinah : poizkusna stekle-ničica Din 6, dvojna steklenica Din 9, specialna steklenica Din 26. Po pošti najmanj za Din 62 pri EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stublca Donja, Elsatrg-16, >SPLIT< A. D. ZA CEMENT P0BTLAND, SPLIT ZA POKBUVAN3E ——I TREH- ZA OBLACAN1E -ITEN—- ZA ELEKTRIČNE -IZOLACIJE-- -CEVI ZA- KANALIZACIJE Oeneralno zastopstvo