delavska enotnost 20. m. 1976 - ŠT. 11 - L. XXXV - CENA 3 DIN gUvni urednik: vojko Černelč ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN G Na pragu je pomlad, vendar se 2*ma še noče posloviti, kar prid-[*0 izkoriščajo vse številnejši ljubitelji belega športa. Tudi sindikati. V minulih dveh mesecih smo bili priča najrazličnejšim sindikalnim smučar-skim tekmovanjem na vseh rav-neh. Svoja srečanja na snegu so ‘Organizirali delovni kolektivi pa občinski sindikalni sveti, da ne omenjamo številnih sindikalnih mmčarskih tekmovanj na republiški ravni. In ker zime še vedno m konec, čeprav glasno trka na wata že prvi pomladanski dan, bomo v teh dneh priča še nekaterim sindikalnim srečanjem na megu. Med zadnjimi bo verjetno republiško sindikalno prvenstvo v veleslalomu, na katerem se bodo pomerili zmagovalci dosedanjih smučarskih tekmovanj na občinski ravni. Moogb ki spreminjajo dejavnost sindikatov na športnem področju in množična sindikalna srečanja na snegu, na katerih se 1 er Afriki. blematiko zaposlovanja naših delavcev v Italiji in vprašanja v zvezi s korekcijo konvencije o socialni varnosti Predstavniki slovenskih sindikatov se bodo srečali na Koroškem še z zastopniki Avstrijske sindikalne zveze (OEGB) in delavske zbornice ter obravnavali problematiko naših delavcev, zaposlenih v Avstriji. Omenili smo le srečanja RS ZSS, o mednarodnih stikih občinskih svetov in republiških odborov pa bomo poročali sproti. KDAJ SODELOVANJE Z NEUVRŠČENIMI? V razpravi je Lojze Cepuš takole ocenil načrt mednarodnih stikov: ,.Dobro je, da razvijamo sodelovanje s sosedi. Pogrešam pa sodelovanja s sindikati neuvrščenih držav." Janez Barborič - in Andrej Šker-lavaj sta odgovorila, da Zveza sindikatov Jugoslavije že pripravlja usklajen program stikov republiških sindikatov s tovariši iz neuvrščenih držav in da bo do takšnih srečanj prišlo že v prihodnjem letu. NEKAJ SREČANJ Naj omenimo nekatera srečanja. Delegacija RS ZSS se bo sestala s Predstavniki deželneg vodstva Nem-S,ke ^eze sindikatov (DGB) za Ba-en-Wuerttemberg in obravnavala Problematiko naših delavcev, zaposlenih v ZRN. Predvsem bodo go-orili o pokojninskem in inva-oskem zavarovanju, o klubih in obveščanju ter o društveni aktivnosti naših delavcev v ZRN. Mimo ega bo obiskala predstavnike bremenske delavske zbornice in se ude-ezlla simpozija ..Humanizacija de-ovnega mesta", ki ga pripravlja ta zbornica. Letos se bodo srečale tudi dele-RS ZSS in federacija CGIL-1SL-U1L iz Emilie-Romagne ter ftt paC'Ja te federacije iz Veneta 7CC a^’ Mmto tega bo delegacija RS r,„, obiskala federacijo CGIL-bL-UIL Furlanije-Julijske krajine; na teh sestankih bodo preučili pro- ZAKAJ TOLIKŠNA ODSOTNOST Z DELA? V zadnjem času veliko govorimo o odsotnosti delavcev zaradi bolezni. Vendar pa to odsotnost z dela marsikje in marsikdaj obravnavajo zelo ozko, v luči nadomestil. Po uvodnih besedah Jožeta Tavčarja in razpravi se je izoblikovalo mnenje, da bi morali ta problem odpraviti v okviru uveljavljanja zdravstvenega varstva, kajti to je tisto področje, ki se mora temeljiteje spoprijeti z resničnimi vzroki. Dejstvo je, da je odsotnost zaradi bolezni v Sloveniji čedalje večja, lani pa je bila največja v zadnjih desetih letih. Analize kažejo, da gre za velike razlike po regijah, čeprav ne gre za velike razlike v delovnih razmerah. Ob tem ni nihče oporekal trditvi, da se samoupravne interesne skupnosti še niso začele dovolj ukvarjati z uveljavljanjem politike zdrav- stvenega varstva in da tudi odnos družbenopolitičnih organizacij -med njimi tudi sindikatov — ni takšen, kot bi moral biti, kajti marsikje je prevladalo mnenje, da smo že s formalnim oblikovanjem samoupravnih interesnih skupnosti opravili svoje obveznosti in da bodo pač za vse poskrbele te skupnosti. „ZDRAVILO“ ZA „BOLEZNI“ Tudi v mnogih delovnih organizacijah je zdravstveno varstvo deveta skrb. Na to opozarja dejstvo, da je velika razlika izostankov zaradi bolezni med delovnimi organizacijami enake dejavnosti, z enako tehnologijo in z enako kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. Celo več! V nekaterih delovnih organizacijah, v katerih so izredno ugodne delovne razmere, so že dlje zelo „strpni“ zaradi visoke odsotnosti. Niso redki primeri, da težave v proizvodnji ali na trgu zmanjšujejo tako, da pošiljajo delavce v „bol-niški stalež". Prav tako analize povedo o velikih razlikah po regijah v seštevku invalidsko upokojenih delavcev. Kot je dejal Jože Tavčar, jih je zdaj v SRS - 50.000! NALOGE SINDIKATOV Kakšne so torej naloge sindikatov? Kot doslej bodo še vnaprej varovali delavce, ki so resnično bolni, in preganjali simuiante, hkrati pa bolj odločno prispevali svoj delež k preventivnemu zdravstvenemu varstvu. Tako se bodo med drugim v samoupravnih interesnih skupnostih zavzemali za učinkovitost in racionalnost, v delovnih organizacijah pa bodo spodbudili razprave o zdravstvenem stanju delavcev in njihovem varstvu ter o pravih vzrokih odsotnosti z dela. Prav tako bodo sindikati spodbudili razpravo v zdravstvenih delovnih organizacijah, kako racionalizirati in povečati učinkovitost zdravstvenega varstva ter kako skrajšati čakanje na zdravstvene storitve. V. C. TAM V HUDI ZAGATI Sami ne bodo zmogli V žal zelo skopo odmerjenem 7oSq’. k' so S3 člani predsedstva RS SS imeli na voljo za obisk v TAM aribor, so se s predstavniki sindi-aine organizacije in samoupravnih 0rganov našega vodilnega proiz-VaJalca motornih vozil vendarle UsPeli pogovoriti o najbolj aktualnih Problemih ter se dogovoriti o naj-nuJnejših akcijah. ^ tem trenutku najtežji problem ovarne avtomobilov Maribor je, ako pred 1. aprilom do tolikšne n opoje uredtiti finančno stanje, da e bi prišli pod udar z zakonom Predvidene sanacije. Ne da bi se Puščali v podrobnosti, naj povemo, a TAM že dolgo sooča s hudo fukvidnostjo, ki ovira proizvodnjo z neurejenimi odnosi na področju en- Oboje je povzročilo neizpol-Jevanje plana in izgubo TOZD, po-ezanih v skupnosti cestnih vozil, aradi tega je kljub pozitivni bilanci f D, vključenih v skupnost tirnih oz*l, z izgubo zaključil lansko po-ovanje tudi TAM kot celota. Ob takšnih razmerah so se v TAM tako samoupravni in vodstveni organi l«yt\ družbenopolitične organizacije iz razumljivih vzrokov angažirali tako „navzven“ kot ,.navznoter". Dosedanji dogovori, predvsem z bankami, nakazujejo možribst, da se bodo 1. aprila izognili začetku postopka za sanacijo. Fronta notranjih prizadevanj pa je tudi zelo široka. Z ene strani gre za temeljito seznanjanje slehernega zaposlenega z vsemi, predvsem pa najbolj perečimi problemi posameznih TOZD, obeh skupnosti TOZD oziroma delovne organizacije kot .celote. Pred kratkim končane letne konference osnovnih organizacij sindikata so pomenile korak dlje, saj so pomenile novo opozorilo in odgovor, kako naj bi se lotili razreševanja najbolj vročih problemov. Dosledno namreč izvajajo dogovor, da bodo vsak teden sproti poimensko navedli vse TOZD, ki so kakorkoli odgovorne, da je prišlo do zastoja v končni montaži. Če je bilo prvič na se- znamu kar 33 TOZD, jih zdaj ostaja največ še deset, seveda ne vedno istih. Vse primere ,.imenovanih" nato podrobno raziščejo odbori za medsebojna razmerja in samoupravna delavska kontrola. Žal pa v TAM tudi ugotavljajo, da so zdaj znani vzroki zastojev v končni montaži, zaraui katerih vozil ne morejo dokončati in prodati, čeprav kupcev ne manjka, skoraj izključno objektivno pogojeni, saj so v prvi vrsti posledica nelikvidnosti in ravnanja kooperantov, ki ne izpolnjujejo dogovorov. Če k temu prištejemo še probleme zaradi neurejenih cen, prav gotovo ni mogoče reči, da bi bil TAM glavni ali celo izključni krivec težav, s katerimi se sooča. Zato pričakuje pomoč širše^ družbene skupnosti, ne le pred 1. aprilom, ki je sam po sebi zelo kritičen mejnik, ampak še zlasti pri hitrejšem sprejemanju ustreznejših sistemskih rešitev. M. G. Dva akcijska načrta Predsedstvo republiškega sveta ZSS je na seji 16. marca letos v Mariboru sprejelo dva pomembna akcijska načrta: za osnovno splošno izobraževanje zaposlenih in za organizacijo javne razprave o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. O obeh področjih smo obširneje pisali v prejšnjih dveh številkah Delavske enotnosti, zato naj danes opozorimo predvsem na najpomembnejše naloge ih zadolžitve sindikatov iz teh dveh pomembnih načrtov. Za širše in sistematično vključevanje zaposlenih v osnovno splošno izobraževanje se bodo morale predvsem zavzeti vse osnovne sindikalne organizacije, ki naj prek samoupravnih organov začno akcije za ureditev obveznosti, pravic in pogojev za osnovno izobraževanje v samoupravnih aktih TOZD, za pregled vseh zaposlenih do 40. leta, ki nimajo končane osnovne šole, ter za izdelavo načrta o postopnem vključevanju teh delavcev v osnovno splošno izobraževanje. Za uspešnejšo in kvalitetnejšo izvedbo organizacije osnovnega splošnega izobraževanja naj osnovne organizacije sindikata zagotove širše informiranje de- lavcev o možnostih za pridobitev te izobrazbe ter skupaj z občinskimi in izobraževalnimi organizacijami (osnovnimi šolami, delavskimi univerzami) zagotove, da bo to izobraževanje organizirano tako, da se bodo delavci lahko uspešno in nemoteno izobraževali ob delu (prilagoditev oblik in časa izobraževanja glede na izmensko delo, upoštevanje različnih zahtev in možnosti za nadaljnje poklicno izobraževanje, zagotovitev izobraževanja za delavce iz drugih republik v njihovem jeziku, ipd.). Prav tako morajo sindikati pomagati pri razreševanju kadrovskih in prostorskih problemov za osnovno splošno izobraževanje delavcev. Za večjo koordinacijo pri razvijanju osnovnega splošnega izobraževanja zaposlenih ter pri ustvarjanju pogojev zanj naj bi pri občinskih izobraževalnih skupnostih ustanovili posebna delovna telesa. Le-ta naj bi tudi poskrbela, da bodo v vsaki TOZD in občini do konca junija letos sprejeli akcijske načrte za organizacijo osnovnega splošnega izobraževanja zaposlenih. Za organizacijo javne razprave o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje je predsedstvo RS ZSS zadolžilo re- publiške odbore sindikatov. Le-ti bodo skupaj z izvršnimi odbori panog pri gospodarski zbornici organizirali širše razprave v večjih delovnih organizacijah, ki imajo razvitejšo kadrovsko in izobraževalno službo in ki prednjačijo po svoji tehnologiji in organizaciji dela v panogi. Republiški odbori sindikatov bodo predloge, mnenja in stališča iz javne razprave, ki bo v TOZD in občinah trajala do 1. maja, obravnavali na svojih sejah ter jih kot skupna stališča posredovali republiškemu svetu ZSS. Le-ta bo o njih razpravljal do konca maja letos. Posebno nalogo v javni razpravi imata sindikat delavcev vzgoje in izobraževanja ter sindikat delavcev znanosti in visokega šolstva, ki bosta razpravo vodila predvsem med prosvetnimi delavci. Prvo tako razpravo je organiziral republiški odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja neposredno pred sejo predsedstva v Mariboru in pozval člane, da se tvorno vključijo v razprave ne le v svojih organizacijah, temveč tudi v OZD gospodarstva in družbenih dejavnosti. TILKA BLAHA Z OBISKA V INTESU SINDIKAT - DOBRO! Nekateri člani predsedstva RS ZSS, ki jih je vodila generalna sekretarka Ivanka Vrhovčak, so bili na delovnem obisku v kombinatu Intes. S predstavniki podjetja, sindikata, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov so se pogovarjali o delovnih in življenjskih razmerah tega skoraj 2200-članskega kolektiva. „Led“ je skušala najprej prebiti Cilka Vogrin, tajnica samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v Inlesu: „Lani smo se organizirali tako, kot so to terjali sklepi celjskega kongresa in statutarni dogovor o novi organiziranosti in delovanju sindikar tov. V 11 temeljnih organizacijah smo ustanovili osnovne organizacije, na ravni SOZD pa deluje konferenca sindikata. Ker pa imamo 6 TOZD zunaj Maribora, smo že na začetku skušali delo sindikata ,,na vrhu" in v osnovnih organizacijah čimbolj povezati To nam je po nekaj mesecih tudi uspelo, rezultati so že vidni" V razpravo je posegel Marko Lipovec, predsednik sindikalne konference TOZD Pekatin: ..Doseženi uspehi nas obvezujejo, da še bolj okrepimo našo dejavnost. Zdaj je sindikat dejansko naš, trditi bi si upal, da je resnično postal delavski Vedno bolj postaja očitno, da so sindikalne skupine precej prispevala k temu, da so delavci že postali samoupravljavci Tega seveda ne kaže vzeti dobesedno, vendar moram priznati, da je sindikat v naši delovni organizaciji danes že povsod tam, kjer se delavci sesljajo kot samoupravljavci pri poslovnih in svojih problemih. Prav zato bomo še izboljšali delo sindikalnih skupin, čeprav smo zadovoljni tudi s tem, kar smo dosegli v enem letu." Predsednik konference OOS OZD Intes Janko Vavpotič pa je pripovedoval o „drugem delu" aktivnosti sindikata v kombinatu - o splošnem* in sindikalnem izobraževanju. ,,V zadnjih treh mesecih smo na različne seminarje poslali 32 delavcev, članov vodstev sindikalnih organizacij. Da posebej ne omenjam, kako velik premik je to v primerjavi s prejšnjimi leti,.,... Sindikalno izobraževanje je steklo, zato pa še vedno šepa izobraževanje ob delu. Vzrokov je več. Kljub temu, da si že leta nazaj prizadevamo, da bi se naši delavci dodatno izobraževali in smo takih primerov, ko jim je to uspelo, imeli kar precej, ugotavljamo, da je strokovna struktura kadrov še vedno prenizka. Morda je eden od razlogov v tem, da imamo dislocirano upravo pa nižje osebne dohodke, kakor jih imajo druga mariborska podjetja,.,.." Spregovoril je še Vlado Steblovnik, glavni direktor kombinata. Razgrnil je paleto problemov v poslovanju tega največjega živilskega kombinata v severovzhodni Sloveniji, pri tem pa posebej omenil, da so zakonske in druge obveznosti docela osiromašile ostanek dohodka podjetja „Kaj naj napravimo s 700 starimi tisočaki, kolikor nam je še ostalo, potem ko smo pokrili vse obveznosti? Da bi mislili s tem denarjem na razvoj. .,.? In ne samo Intes, vsa slovenska živilska industrija se je znašla v nezavidljivem položaja Se kako nas pestijo težki pogoji poslovanja Nekaj bo treba .ukreniti, najprej seveda na republiškem „vrhu“, saj tako ni več možno ,,žive ti". IVO VIRNIK ČLANI PREDSEDSTVA RS ZSS SO OBISKALI TOVARNO DUŠIKA RUŠE Na prvem mestu — združevanje V torek, .o. marca, je skupina članov predsedstva RS ZSS Slovenije, v kateri je bil tudi predsednik slovenskih sindikatov Janez Barborič, obiskala Tovarno dušika v Rušah. Največ so govorili o delu sindikata v tej delovni organizaciji in poudarili, da je pri njih prav sindikat najaktivnejši družbenopolitični dejavnik v delu in življenju tovarne. Njegov vpliv pa ni zaznaven le med zidovi tovarne, temveč tudi v krajevni skupnosti. Poleg političnega dela so najbolj aktivni na športno-rekreativnem ter kulturnem področju. To potrjujejo številne prireditve. Velika skrb sindikata je že več let namenjena gradnji družbenih stanovanj in sad teh prizadevanj je. da imajo pri 1500 zaposlenih kar 500 najemniških stanovanj. Med problemi, o katerih so največ govorili, je bilo v ospredju povezovanje v kemični industriji Slovenije. Sestavljena organizacija Kerna, katere član je tudi tovarna dušika, je že prebrodila začetne težave. Soočali so se in se še vedno z vprašanji, ki tudi v zakonodaji niso dorečena. Med te sodi predvsem kadrovsko vprašanje. Kako organizirati skupne službe - in to s kadri posameznih delovnih organizacij? Znano pa je, da posebno kemični industriji strokovnega kadra še kako primanjkuje. Zastavlja se tudi vprašanje, kaj prenesti na skupne službe in ali ni skoraj nujno, da se delo le-teh prekriva. Ob tem velja poudariti misel Janeza Bar-boriča, ki se je zavzel za to, da bi posamezne službe v OZD - morda okrepljene - prevzemale naloge za celotno sestavljeno organizacijo, kar bo nedvomno pocenilo in poenotilo poslovanje. Dobršen del razgovora je veljal tudi problematiki cen in politiki zveznih organov pri zahtevah po zvišanju cen. Ugotovili so, da je dosedanje urejanje cen v pretežni meri odvisno od „dobre volje" zvezne administracije in še zdaleč ne moremo govoriti o samoupravnem urejanju tega vprašanja oziroma o tem, da bi združeno delo odločalo tudi o cenah po poti samoupravnega sporazumevanje in dogovarjanja. A. AGNIC Možnosti za organiziranje prehrane med delom Sindikalna lista je dokument, v katerem so zapisana stališča o tistih vprašanjih, za katera si moramo sindikati prizadevati, da bi bila enotno urejena v družbenih dogovorih za območja in v samoupravnih sporazumih dejavnosti o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Med temi stališči, ki v letu 1976 terjajo nekoliko drugačen pristop k uveljavitvi le-teh, je regres za prehrano. Določilo v načelu odpravlja vrednostne bone za prehrano, kakršni so bili doslej. Vrednostne bone za živila bodo prejemali delavci le izjemoma, in sicer tam, kjer resnično ni možno organizirati prehrane med delom. Zato moramo sindikati bolj kot doslej terjati organiziranje prehrane med delom, s tem bomo med drugim spremenili miselnost, da je regres za prehrano sestavni del osebnega dohodka. Na osnovi določila sindikalne liste so republiški odbori sindikatov sprejeli kriterije, po katerih bodo občinski sveti Zveze sindikatov Slovenije in republiški odbori sindikatov presojali upravičenost do regresiranja prehrane med delom v obliki vrednostnih bonov, za nakup živil v izjemnih primerih. Prvi korak pri uresničevanju tega določila sindikalne liste je storilo gostinsko poslovno združenje skupaj s komisijo za samoupravni sporazum dejavnosti gostinstva in turističnega posvetovanja republiškega odbora Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije in v ta namen pripravilo pogodbo, ki jo bodo sklepale temeljne in druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti z gostinskim obratom, ki bo nudil delavcem dnevne obroke mahe med delovnim časom. Z akcijo gostinskega poslovnega združenja so sezna- njene in z njo soglašajo gostinske organizacije v Sloveniji. S pogodbo, ki jo bodo sklepale gostinske organizacije ter temeljne in druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, bodo določene medsebojne pravice in dolžnosti. Gostinske organizacije bodo nudile obroke dnevno številu delavcev, za katere bo v pogodbi dogovorjeno vnaprej, temeljne in druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti pa bodo morale organizirati odmor med delovnim časom tako, da bodo delavci dogovorjeni obrok tudi dobili. Skratka, obe „pogodbeni strani“ se bosta morali zavedati pravic in dolžnosti, da bo akcija uresničena in regres za prehrano služil svojemu namenu. Prodajne cene za malice se bodo razlikovale pri posameznih gostinskih obratih zaradi vrste obrata, izbire toplega obroka, načina postrežbe in drugih stroškov, seveda pa bodo s pogodbo le-te vnaprej dogovorjene. Pogodbe za sklenitev organizirane prehrane med delom so na voljo v vseh gostinskih organizacijah v Sloveniji in seveda ne gostinskem poslovnem združenju. Odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki usklajuje stališča sindikatov, je na eni izmed svojih sej skupno s predstavniki gostinskega poslovnega združenja razpravljal o poteku akcije — kako zagotoviti organizirano prehrano med delom. Na tej seji odbora je bilo ugotovljeno, da bodo morali občinski sveti Zveze sindikatov Slovenije v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela oziroma delovnih skupnostih preverjati naslednje: — ,ali kapacitete ,,in teme menze“ zadoščajo za organi- zirano prehrano; — ali je v ustrezni bližini gostinski obrat ali obrat internega značaja v sosednji organizaciji združenega dela, ki ima še proste kapacitete; — ah obstajajo druge možnosti za organizirano prehrano, da bodo gostinske organizacije dovažale malice, — ali je možno organizirati prehrano s trgovinsko organizacijo, ki lahko dnevno nudi maheo. Odbor je glede načina organiziranja prehrane med delom obravnaval tudi pobudo občinskega sveta ZSS Postojna, ki praktično ne bo dajal soglasij za regresiranje prehrane v obliki vrednostnih bonov za živila. V ta namen je pripravil pogodbo za organiziranje toplih in hladnih obrokov med delom. Sodi namreč, da je začasno možen tudi hladen obrok, če je primemo in dnevno pripravljen. Organizirane hladne obroke naj bi uvajale samo tiste organizacije združenega dela, ki trenutno nimajo možnosti organizirati toplega obroka med delom. Pogodbo za organizirani hladni obrok bo podpisoval tudi občinski svet ZSS in nadzoroval izvajanje take pogodbe. Glede na to, da udeleženci samoupravnih sporazumov dejavnosti usklajujejo samoupravne splošne akte z določili sindikalne liste za leto 1976 skladno s samoupravnimi sporazumi dejavnosti, odbor meni, da bi se morali občinski sveti ZSS na svojem območju čim hitreje vključiti v akcijo gostinskega poslovnega združenja in tako prispevati k doslednemu uresničevanju določila 21. točke sindikalne liste. ODBOR SINDIKATOV SLOVENIJE ZA SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE O DELITVI DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV KOLEDAR NALOG Med značilnostmi tega tedna velja omeniti zaključek razprav o sprejemanju družbenih dogovorov o razporejanju dohodka v letošnjem letu, nadaljevanje prizadevanj za uspešno uresničevanje novega sistema obračunavanja dohodka in poravnave obveznosti med uporabniki družbenih sredstev kakor tudi nadaljevanje razprav o srednjeročnem planiranju. V središču pozornosti pa bosta dva dogodka. V Sloveniji se je začel prvi obisk delegacije sindikatov Nemške demokratične republike v Jugoslaviji. V Ljubljani pa bo v ponedeljek zasedala komisija jSveta ZSJ za politični sistem, organiziranost in izgrajevanje sindikatov in med drugim obravnala izkušnje, pridobljene ob delu sindikalnih skupin v naši republiki. PONEDELJEK, 22. MARCA - seja komisije Sveta ZSJ za politični sistem, organiziranost in izgrajevanje sindikatov ter - JO RO sindikata delavcev kulture bo spregovoril o snovanju temeljnih interesnih skupnosti za posamezna področja kulture - RO sindikata delavcev kovinske industrije organizira panožne posvete o gospodarjenju za radijsko industrijo, industrijo žice in vijakov in za industrijo elektro-instalacijskega materiala. TOREK, 23. MARCA - RO sindikata delavcev tekstilne industrije v Celju organizira posvetovanje o produktivnosti dela v konfekcijski industriji - RO sindikata delavcev kovinske industrije organizira panožna posveta o gospodarjenju v proizvodnji konstrukcij in v drugi kovinski industriji - komisija za šport in rekreacijo pri RO sindikata delavcev papirne in grafične industrije bo obravnavala izhodišča o problemih oddiha in rekreacije. SREDA, 24. MARCA - MO sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Ljubljana bo razpravljal o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje in o usmerjanju mladih v vojaški poklic. - RO sindikata delavcev kovinske industrije organizira posvet o gospodarjenju v proizvodnji gospodinjskih aparatov in električnih strojev. ČETRTEK, 25. MARCA - Seminar za vodje razprav o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Pripravil ga je za sektor za izobraževanje, znanost in kulturo pri RS ZSS - RO sindikata delavcev kovinske industrije organizira posvetovanje predsednikov občinskih odborov, konferenc osnovnih organizacij in predsednikov 00 sindikata v TOZD s sedežem v OZD v drugih občinah o ekonomskem položaju TOZD, OZD in SOZD. Na posvetu bodo obravnavali tudi srednjeročni razvoj do 1980. leta ter mesto, vlogo in pogoje delovanja sindikalnih organizacij - RO sindikata delavcev bank, SDK in zavarovalstva sklicuje posvet o uresničevanju ustave na področju zavarovalstva. SOBOTA, 27. MARCA - RO sindikata delavcev kulture bo na seji v Dolenjskih Toplicah obravnaval pobudo za združitev samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke na področju kulture v enoten sporazum. Spregovoril bo še O samoupravnem sporazumu o temeljih plana razvoja kulturne skupnosti Slovenije do 1980. leta v- MARIBORSKO VISOKO ŠOLSTVO SE JE LOTILO STABILIZACIJSKIH UKREP^ Prevetritev programov Skušali bodo tudi ugotoviti, kaj vpliva na podaljševanje študijske dobe Mariborsko visoko šolstvo se je načrtno lotilo stabilizacijskih ukrepov, ki pomenijo predvsem racionalizacijo v pedagoškem procesu in v njegovi vsebini. Pedagoška akademija se je že preobrazila v dve temeljni organizaciji združenega dela, ki bosta lahko dosledneje reševali vprašanja študijskega procesa, učnih načrtov, organizacije študija in raziskovalneg dela. Na pedagoški akademiji menijo, daje bistvo stabilizacije že v tem, če bodo uspeli preobraziti, prevrednotiti in prečistiti same študijske programe. Programi so zdaj vse preveč natrpani s snovjo, ki študente ob študiju le obremenjujejo, saj gre za učno snov, ki jo vse preveč nadrobno obravnavajo ti programi. KAKO SKRAJŠATI ČAS ŠTUDIJA NA MARIBORSKI UNIVERZI? Skrajševanje študija je problem, ki pravzaprav tare vse visokošolske centre, našo družbo pa sedanja dolžina študija veliko preveč stane. V Mariboru so zato začeli temeljito preučevati vse vzroke, ki podaljšujejo študijsko dobo, ovire pri študiju v času od vpisa do diplome. Posebne strokovne komisije na posameznih šolah bodo skupaj s študenti skušale kritično analizirati in presoditi, kaj ovira študij in kako te ovire odpraviti. Ob tem pa je potrebno upoštevati tudi drugo, nemara še bolj pomembno vprašanje, to pa je, kako prenoviti študijske programe tako v smislu njihove vsebine kot ustrezne idejne preobrazbe. Na pedagoški akademiji v Mariboru bodo začeli že letos z analizo študijskih programov, da bi odpravili slabosti študijskega procesa, na drugačno osnovo pa postavili tudi raziskovalno delo, ki mora biti tudi prepleteno s pedagoškim procesom. Če bodo v tem uspeli, bo uresničen tudi široko zastavljen stabilizacijski program v celoti. V ta program sodi tudi organiziranje centra pedagoških delovnih organizacij, v katerem se pedagoška akademija neposredno povezuje z drugimi delovnimi organizacijami, to so vzgojnovarstveni zavodi, osnovne šole, gimnazije, knjižnice, založbe, ta povezava pa pomeni že neposredno sodelovanje z uporabniki. Čc bodo v tej povezanosti teorije in prakse znali obravnavati tudi študijsko problematiko, bo tak pristop prispevek k racionalizaciji in bolj življenjskemu obravnavanju vzgoj no izobraževalnega pro česa. Še na eno pomembno področje stabilizacije ne pozabljajo v Mariboru. Izdelali bodo podroben načrt kadrovskih potreb, saj je znano, da si brez smotrne dolgoročne kadrovske politike ne moremo mishti kva-Utetnega razvoja usposabljanja pedagoških kadrov. Navsezadnje je pedagoška akademije v svoji organi- ziranosti že doživela pomenrbjV spremembo v tem, daje od prejsnj1 klasičnih oddelkov prešla v orga”' I zacijo centrov za raziskovanje, pedagogiko prostega časa, za zdrav stveno vzgojo študentov. To P° meni, da so iz poprejšnje org3 ni/acije, ki je zadostila pr°. čunskemu sistemu financiranja' prešli v organizacijo, s katero mnogo bolj uspešno vključujejo združeno delo, se združujejo z up0 rabniki, uresničujejo njihove P°' trebe in interese in na takih osnova gradijo študijske programe za kadra’ ki so potrebni za delo na vzgoji'0 izobraževalnem področju. V knjižnici SINDIKATI, ki jo izdaja CZP Delavska enotnost, bo izšla ta teden brošura št. 8 pod naslovom: LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA - TEMELJNA NALOGA SINDIKATOV. V brošuri so zbrani prispevki JANEZA BARBORIČA, predsednika RS ZSS (Sindikati v pripravah na ljudsko obrambo), MILORADA BOGDANOVIČA, polkovnika, namestnika predsednika komisije za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu sveta ZSJ (Povezovanje organizacij združenega dela delovnih, interesnih in krajevnih skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite po poti samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja), generalpolkovnika FRANCA POGLAJENA-KRANJCA, predsednika koordinacijskega odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito RK SZDL (Družbenopolitične organizacije v obrambnih pripravah), generalpolkovnika RUDOLFA HRIBERNIKA-SVARUNA (Uresničevanje koncepta splošne ljudske obrambe in nadaljnje podružbljanje obrambnih priprav), STANETA KOTNIKA, namestnika republiškega sekretarja za ljudsko obrambo (Obrambne priprave v OZD in upravnih organih), HINKA BRA-TOŽA-OKIJA, svetovalca republiškega sekretarja za notranje zadeve SRS (Varnostne razmere v Sloveniji) ter JULIJA PLANINCA, sekretarja sektorja za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito RS ZSS (Usmeritev dela sindikatov v pripravah na ljudsko obrambo in v družbeni samozaščiti). V brošuri sta objavljena tudi osnutka družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v Ljubljani in v občini Ljubljana-Center. Cena brošure je 30 dinarjev, v ceni je vračunana poštnina, naročate pa jo neposredno pri ČZP Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4. Brošuro bomo pričeli pošiljati naročnikom v petek, 19. marca. F r r I j I j •1 Na podlagi statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji ter pravilnika o podeljevanju priznanj in nagrad samoupravljavcem je odbor za priznanje samoupravljavcem na seji 15. marca 1976 leta sprejel SKLEP O OBJAVI pogojev in roka za predlaganje kandidatov za podelitev priznanj in nagrad samoupravljavcem v letu 1976 Priznanja in nagrade samoupravljavcem bodo podeljena ob 27.juniju 1976. leta in to: A) do pet priznanj temeljnim in drugim organizacijam združenega dela ter drugim organizacijam in B) do deset priznanj in nagrad posameznim delavcem. A. Priznanje samoupravljavcem se podeli temeljni ali drugi organizaciji združenega dela ter drugi organizaciji za izjemne dosežke pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenih odnosov. Predlog za podelitev tega priznanja obsega zlasti: — naslov organizacije združenega dela ali druge organizacije, kije predlagana, — število zaposlenih delavcev, — elemente, ki dokazujejo družbeno in ekonomsko učinkovitost delovanja, — opis notranje samoupravne organiziranosti zlasti glede dosežene neposrednosti v odločarju, — delovanje samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, — utemeljitev razlogov za podehtev priznanja, — naslov organa, ki predlaga podelitev, ter datum, ko je o tem sprejel svoj sklep. B. Priznanje se podeli posameznemu članu samoupravnega organa oziroma družbeno- političnemu ali drugemu delavcu za uspešno organiziranje in uresničevanje samoupravljanja v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela. Obenem s tem se podeli tudi denarna nagrada. Denarna nagrada je nedeljiva. Predlog za podelitev priznanja in nagrade posameznemu delavcu obsega zlasti: - osebne podatke kandidata (ime in priimek, rojstni datum, naslov stanovanja, poklic, delovno mesto in delovna organizacija, članstvo v ZK in v drugih družbenopolitičnih organizacijah, dosedanja odlikovanja in druga priznanja), - dosedarge funkcije v organih samoupravljanja ter kdaj in kako jih je opravljal, - utemeljitev razlogov za podelitev priznanja in nagrade, opis njegovih prizadevanj in dosežkov. Predlog za podelitev priznanja in nagrade samoupravljavcem lahko vloži organ samoupravljanja temeljne in druge organizacije združenega dela, osnovna organizacija sindikata ali vodstvo sindikata oziroma zveze sindikatov. Predlog pošlje predlagatelj pismeno v dveh izvodih najkasneje do 10. maja 1976 leta na naslov: Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije — Odbor za priznanja samoupravljavcem, Ljubljana, Dalmatinova 4. Z vsebino predloga seznani predlagatelj tudi občinski svet Zveze sindikatov. O podelitvi priznanj in nagrad samoupravljavcem bo odločal odbor na podlagi posebnega pravilnika, ki ga je sprejel republiški svet Zveze sindikatov Slovenije 4. H. 1974 leta, ter skladno s svojimi posebnimi sklepi. O podelitvi priznanj in nagrad bo odbor poročal republiškemu svetu Zveze sindikatov Slovenije, članstvo in organizacije sindikatov pa bo s tem seznanil v posebnem obvestilu, ki ga bo objavil v časniku Delavska enotnost. Številka: 95-5-3-Ve 15. marca 1976. leta po sledeh dogovarjanja Žb v prejšnji številki smo Podrobneje govorili o nekaterih rezultatih ankete Raziskovalca centra za samoupravljanje Pjt ° S ZSS in o izkušnjah, ki si Ph ob vrednotenju le-teh utegne Phdobiti pozornejši bralec. Naj . enkrat povemo, da je raziskava vključila v krog svojega Proučevanja deset delovnih 0rganizacij tekstilne, kovinske IPji^njarske dejavnosti, in sicer MTT Maribor, LABOD Novo Pjesto, ALMIRA Radovljica, WJRa Murska Sobota, ELEK-rROMEHANIKA Kranj, EMO Ce, GORENJE Velenje, PEKO Tržič, PLANIKA Kranj ln UTOK Kamnik. Omenjene delovne organi-zacije imajo skupaj več kot 30.000 zaposlenih, od tega kar 63 odstotkov žensk. V anketi je sodelovalo 1020 delavcev, od tega 407 moških in 613 žensk. V današnjem sestavku bomo C^ali usmeriti pozornost na izredno zanimiv zorni kot pogledov na položaj delavca v ruzenem delu in v družbi. Mislimo na strokovno izobrazbo m usposobljenost zadelo in poklicno uveljavljanje. Seveda žensk! NIZKA RAVEN Avtoiji ankete so že pred Chn delom domnevali, da se Pri nas ženske zaposlujejo v ve-djni brez ustrezne poklicne iz-°brazbe. Kasnejša proučevanja j*0 to domnevo ne samo potrga, temveč celo presegla. Med ^aP0slenimi delavkami v anke--rranih desetih delovnih brgani-zacijahjih skoraj polovica ali 47 °dstotkov nima poklica, četrti-na jih ne dela v poklicu, za kakega so se izobraževale, in le odstotkov jih dela v poklicu, Za katerega so se izšolale. Polo-zaj je še slabši za delavke v pro-^vodnji, kjer jih je kar 55 odstotkov brez poklica in le dobrih 16 odstotkov jih dela v po-kjjcu, za katerega so se usposo-tete. Podrobnejše raziskave bi Prav gotovo dale zanimive odgovore ha vprašanje, zakaj je aho. Po vsej verjetnosti se ne bi Uspeli ogniti ugotovitvam, da 8re za napačno poklicno usmer-ianje ženske mladine in za ne- ustrezno izobraževanje, kar vse pomeni veliko neracionalnost in gospodarsko škodo z narodnogospodarskega stališča, kakor tudi s stališča ženske in njenega prizadevanja za enakovredno vključevanje v. proizvodno in družbeno delo. Posebej bi se veljalo zamisliti ob podatkih, da je med delavkami, ki nimajo poklicne izobrazbe, več kot polovica mlajših od trideset let, dve tretjini je poročenih in tri četrtine jih ima že otroke. Po izobrazbi je med njimi 45 odstotkov brez dokončane osnovne šole in polovica z osnovno šolo. Med anketiranimi delavkami, ki še niso stare dvajset let, jih le šestina dela v poklicu, za katerega so se šolale, 26 odstotkov se jih je zaposlilo v drugih poklicih. Dobra polovica pa nima poklicne izobrazbe. TUDI OSEBNI DOHODKI Seveda ne preseneča, da kot posledico slabe poklicne usposobljenosti srečamo med našimi delovnimi organizacijami" sorazmerno nizke osebne dohodke, ki so v precejšnji meri odvisni od stopnje izobrazbe oziroma poklicne usposobljenosti za delovno mesto. Delavke brez poklicne izobrazbe praktično „ne vidijo" čez mesečni osebni dohodek 3000 dinarjev. Najslabša poklicna sestava anketiranih delavk je v delovnih organizacijah kovinske in elek-tro stroke, kjer med podjetji tudi ni večjih razlik (dobra polovica anketiranih delavk nima poklica, dobra četrtina — v Gorenju skoraj tretjina - ne dela v poklicu, za katerega se je izšolala). Nekoliko boljša je poklicna sestava anketiranih delavk v delovnih organizacijah usnjarske in tekstilne panoge, vendar prav pri njih zasledimo tudi precejšnje razlike. ZANIMANJE Vsi ugotavljamo, da so zaradi neustrezne poklicne usposobljenosti in obenem hitrega tehnološkega razvoja potrebe po stalnem izobraževanju vseh zaposlenih — še posebej delavk - izredno velike. Drugo vprašanje je, koliko gre pri tem za, denimo, družbeni interes in koliko si ženske same žele izobraževanja. Anketa kaže dokaj razširjeno željo po izobraževanju, saj 45 odstotkov odgovarja z „da“ in le tretjina izjavlja, da se ne želi izobraževati. Največ zanimanja je seveda med najmlajšimi delavkami (v starosti do 20 let 61 odstotkov in od 20 do 30 let 58 odstotkov). Zanimivo je, da ni videti bistvenih razlik, kar zadeva želje po znanju med samskimi delavkami in delavkami brez otrok, krivulja pa po pričakovanju precej upada z leti starosti, številom otrok ter pri poročenih, ovdovelih in ločenih delavkah. Po svoje preseneča, da je najmanj želja za nadaljnje izobraževanje pri delavkah z najnižjo izobrazbo in da prihaja vse bolj do veljave z že doseženo stopnjo izobrazbe. In kako vpliva na izobraževalne želje višina osebnega dohodka? Očitno je njegov vpliv sorazmerno majhen. Res je, da jih je nekaj manj pri nižjih plačah in več pri višjih, vendar je - odgovore treba ocenjevati v povezavi z drugimi sestavinami,ki vplivajo na višino osebnega dohodka. Vseeno pa nas sorazmerno majhno zanimanje za izobraževanje pri nizkih osebnih dohodkih opozarja na to, da delavke v prizadevanjih za povečanje svoje izobrazbe in za pridobitev višje poklicne usposobljenosti ne vidijo dovolj možnosti za napredovanje. OVIRE Posebej zanimivo si je ogledati, kaj delavke navajajo za vzrok, da se ne žele dodatno izobraževati in kaj jih ovira pri vključevanju v posamezne oblike strokovnega in družbenega izobraževanja. Največ — 30 odstotkov — jih omenja prezaposlenost doma in v delovni organizaciji, petina se izgovarja na pomanjkanje zanimanja za iz obraževanje in — kar je morda pri odgovorih najbolj presenetljivo — le 8,6 odstotka opozarja na neurejeno otroško varstvo in prehrano. Seveda je razumljivo, da je prezaposlenost z delom doma in v delovni organizaciji naj po , gostejša ovira pri poročenih ženskah (36 odstotkov), pri starejših od 30 let (40 odstotkov) in pri delavkah z dvema ali več otroki (od 36 do 47 odstotkov). Prezaposlenost v delovni organizaciji je pogostejši vzrok pri tistih delavkah, ki so na zahtevnejših delovnih mestih. Delavke z večjim številom otrok so seveda bolj „usmeijene“ na dom in imajo zaradi največkrat manjših materialnih možnosti manj upanja na pomoč pri gospodinjskih delih. Omenili smo že presenetljivo dejstvo, da je neurejeno otroško varstvo sorazmerno majhna ovira za izobraževanje. Vsekakor manjša kakor pa bi pričakovali po prejšnjih ocenah. Videti je, da žen4:e- o otroškem varstvu ne govore kot o „oviri“, če so dovolj zainteresirane za izobraževanje in tudi dovolj spodbujene k temu. SPODBUDE In kako se prav v zvezi z omenjenim vedejo delovne organizacije? Po mnenju anketirank delovne organizacije ne nasprotujejo izobraževanju delavk, vendar je treba povedati, da njihovi odgovori niso videti dovolj prepričljivi, če jih primerjamo z nekaterimi drugimi pogledi. Predvsem bi se kazalo vprašati, zakaj sta se v času ankete od 613 anketiranih delavk strokovno izobraževali le dve, kar je v primerjavi z zatrjevanjem, da je zanimanja za izobraževanje sorazmerno veliko, v precejšnjem razkoraku. Vsekakor gre za ,/iesporazum", ki si ga le težko pojasnimo. Morda se precejšen del resnice skriva v domnevi, da delovne organizacije le niso tako razumevajoče ali pa da je sicer želja po izobraževanju eno, ko pa je treba res začeti in se pri tem marsičemu odpovedati, se začne druga pesem. Spodbude smo že omenili. Videti je, da pri delavkah največ veljajo možnosti za boljši zaslužek, višje vrednotenje delovnega mesta, sprememba poklica, napredovanje v stroki itd. Nikakor pa ne gre zanemariti tudi moralnih učinkov, kot so pridobitev formalne izobrazbe zaradi boljšega občutka in enakosti v delovnem kolektivu in v družini. NAPREDOVANJE Lahko bi se vprašali, kako zaposlene ženske ocenjujejo možnosti za napredovanje na osnovi pridobljenega znanja. Posredno lahko iz njihovih odgovorov tudi sklepamo, ali višje znanje res omogoča enakopravno napredovanje žensk v poklicu oziroma na delovnih mestih. Povedati je namreč treba, da so v svojih odgovorih predvsem ocenjevale svoje možnosti v primerjavi z moškimi in ne možnosti nasploh. Za takšno enakopravnost se je v poprečju, ki velja za vseh deset OZD, opredelilo le 48 odstotkov anketirank. Pri ocenjevanju možnosti- za direktorje ali vodje sektorjev pa je bil kar 100-odstotno naslednji odgovor: moški imajo več možnosti. Naj še dodamo, da so do možnosti svojega napredovanja precej bolj kritične delavke iz uprave in vodstvene delavke. Zanimivo je, da le 15 odstotkov delavk iz proizvodnje meni, da ženske odklanjajo kakršnokoli napredovanje. RAZPISI Ustavimo se še pri razpisih. Za odgovore, da imajo moški večje možnosti za napredovanje na delovna mesta, ki so razpisana (vodja oddelka, direktor službe, računovodja, vodja TOZD ipd.), so se raje odločale delavke iz upravnih služb in tiste s srednjo in višjo izobrazbo, pa tudi tiste več kot dvajset let stare ter z višjimi osebnimi dohodki. Mnenje, da imajo izključno prednost na razpisana delovna mesta moški, pa v večji meri izražajo delavke iz proizvodnje, samske delavke, delavke z nižjimi osebnimi dohodki, z nedokončano osnovno šolo, mlajše od dvajset let ali pa delavke s tremi in več otroki. Po vsej verjetnosti tak sestav odgovorov zato, ker je informiranost delavk dokaj različ a, in ne nazadnje tudi zato, ker le izražajo razmere, ki jih same v resnici čutijo. Veljalo bi poudariti, da je za hitrejše spreminjanje izobrazbene strukture zaposlenih poleg spodbujanja interesov in želja po pridobivanju višje izobrazbe (ta je zlasti značilna za mladino in samske ženske ter brez otrok), treba spremeniti tudi prakso. Delavke morajo v svojih prizadevanjih po višji izobrazbi in usposobljenosti na vsak način dobiti stimulacijo tudi v kadrovski politiki. Le tako bomo lahko premagali še zelo razširjeno prepričanje, „da imajo moški tako ali drugače več možnosti" in da se zato pač ne splača prizadevati ter se spustiti v premagovanje dokaj hudih ovir na poti do večjega znanja. Ker je opredelitev za poklic in zaposlitev dolgoročna, življenjska usmeritev, je treba z načrtnejšim poklicnim usmerja njem v družini, v šolah ter v mladinskih organizacijah spodbujati in razvijati pri mladih dekletih nagnjenje za tiste poklice, v katerih bodo lahko v polni meri uveljavile svoje sposobnosti in se tudi ustrezno zaposlile. Posebna pozornost pa bo vsekakor morala veljati izobraževanju ob delu kot enakovredni sestavini vzgojnoizobra-ževalnega sistema. Ze ob vključitvi v proizvodno družbeno delo moramo ženske bolj seznaniti s pogoji in zahtevami proizvodnje, z organizacijo dela in upravljanja ter z možnostmi za njihovo uveljavljanje in napredovanje v proizvodnem, samoupravnem in političnem delovanju. Naj za konec opozorimo še na nujnost, da morajo samoupravni akti delovnih organizacij opredeliti pravice, dolžnosti in pogoje za izobraževanje ob delu. Mimo splošnih je treba opredeliti tudi tiste posebne pogoje, ki naj bi jih zagotovili ženskam glede na njihove specifične možnosti za izobraževanje. I.T. ODMEVI RAZVREDNOTENA DELOVNA MESTA Delavska enotnost je 28. februarja 1976 iz glasila Zveze sindika-°v Jugoslavije RAD povzela in objavila članek „Razvrednotena delovna mesta", v katerem je z navajanjem osebnih dohodkov za redni in nadurni delovni čas nekaterih direktorjev zdravstvenih °fganizacij prikazovala neupravičenost zaslužka za nadurno delo, ^ da v navedenih primerih in v družbenem sektorju sploh neupra-^deno prerašča v velik del dohodka tu zaposlenih delavcev in teanjša vrednost dela v rednem delovnem času. Ker pri tem članek" uporablja neresnične podatke o osebnih dohodkih direktorja Splošne bolnišnice Trbovlje, ki so v celoti detočni, daje samoupravna delavska kontrola po obravnavi zadeve J® delavskem svetu Splošne bolnišnice Trbovlje naslednje uradno, toje na podlagi finančne dokumentacije preverjeno pojasnilo: , Ni točna navedba citiranega članka, daje poprečni osebni do-dodek direktorja Splošne bolnišnice Trbovlje v prvem polletju '975. leta znašal 14.604,00 din, in netočna je navedba, da je od te?3 nadur za 7.562,00 din ali 52 %. Točen pa je podatek, da je 'drelctor Splošne bolnišnice Trbovlje v prvem polletju 1975. leta ^služil za redni delovni čas poprečno na mesec 8.518,35 din (z vštetim- 20-odstotnim dodatkom, ki so ga prejeli vsi delavci bolnišnice), za povprečnih 21 (!) nadur na mesec — kar pa niso direktorske nadure, ampak delo v specialistični kirurški ambulanti — pa 813,95 din ali le 8,74 %, skupaj na mesec torej poprečno 9.333,95 din. V tem skupnem mesečnem zaslužku je nadur za 8,74% (!), rednega dela pa za 91,26%. Ta nadurni zaslužek je izveden iz osnove 38,80 din na uro za podaljšani delovni čas, kot je ovrednotena nadura v specialističnih ambulantah za vse enotno. PREDSEDNIK odbora samoupravne delavske kontrole Splošne bolnišnice Trbovlje FILIP LAJMIŠ V osmi številki Delavske enotnosti z dne 28. 2. 1976. je bila na strani 12 pod naslovom »Razvrednotena delovna mesta" med dru-gim objavljena tudi ugotovitev oziroma trditev, da sem kot direktor Splošne bolnišnice v Novem mestu v prvih šestih mesecih leta 1975 zaslužil poprečno 15.754 din, od česar odpade na nadurno delo in „po drugih osnovah" 7.364 din ali 47 % mesečnih prejemkov. Takšna trditev pa ni točna, niti resnična. Ugotavljam, da že od 1. avgusta 1972- leta nisem imel nobenega dela v podaljšanem delovnem času in zato nisem iz naslova nadur nega dela niti ne iz kakšnega drugega naslova mimo rednega dela prejemal ničesar. Prejemam (in tako je Bilo tudi v letu 1975) le osebni dohodek iz rednega dela, ki pa je v prvem polletju lani znašal v poprečju 8.822,95 dinaijev mesečno. Iz plačilnih list našega zavoda pa je razvidno, da je bil moj osebni dohodek šele na petnajstem mestu! Prepričan sem, da razumete mojo reakcijo, saj objava take netočne vesti o mojih osebnih dohodkih v tako resnem časniku, kot je vaš, lahko tudi škodi - ne samo meni - temveč omjge tudi verodostojnost celotnega članka, ko bralci na osnovi takih podatkov in iz njih izvedenih napačnih sklepanj podvomijo v sicer resno in angažirano pisanje. Prof. dr. Oton Bajc Splošna bolnišnica Novo mesto PRETRGATI TESNE SPONE Vse kaže, da se ponekod organi delavske kontrole še vedno ubadajo z „otroškimi“ boleznimi, čeprav bi morali glede na pretečeni čas od njihovega konstituiranja že zdavnaj tudi preiti dobo pubertetnih zmešnjav. Kaže namreč, da še marsikje kot najvažnejše ovire pri uspešnem nadzoru naštevajo zlasti nekakšno „osamljenost“ teh organov oziroma premajhno zanimanje samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij za njihova prizadevanja,‘pomanjkanje strokov- Komunist ** DE nega znanja, s katerim bi si lahko ustvarili jasnejšo podobo in ne le zaupali mnenju strokovnih služb, zapiranje v ozke okvire delovnih organizacij in podobno. Žal je res, da so se vodstva družbenopolitičnih organizacij marsikdaj zadovoljila predvsem s tem, da so predlagala v organe delavske kontrole ljudi, ki jim zaupajo in imajo ugled v delovni organizaciji, nato pa prepustili njim samim, da delajo naprej. Pri tem smo nemalokrat slišali izjave, da se v njihovo delo ne sme nihče vtikati in da morajo biti povsem samostojni. Toda ta samostojnost velja predvsem za ukrepanje, nikakor pa ne za začetek nekega postopka. Če bi namreč bilo tako, potem ne bi neprestano poudarjali, da morajo tesno sodelovati z njimi vsi člani delovne skupnosti, opozarjati na primere in jim tudi pomagati. Člani delavske kontrole so seveda samo ljudje,, ki jim zaupamo, zato tudi ne smemo pričakovati od njih, da bodo strokovnjaki za vsa vprašanja. Lahko sicer ocenjujejo tiste zadeve, ki jih lahko ocenijo kot ljudje, za vsa strokovna vprašanja pa jim moraj o obvezno pomagati vsi tisti, ki se na posamezna področja bolje spoznajo. In prav tu nemalokrat prihaja do zapletov. Pri posameznih primerih se organi delavskega nadzora vse pre- več ukvarjajo s podrobnostmi in zavoljo tega zanemarijo bistvo. Pri zapletenih zadevah pa je verjetno res, da nekateri preveč verjamejo obrazložitvam njihovih lastnih strokovnjakov in da v hujših primerih pride resnica na dan šele takrat, ko se v probleme vključijo organi nadzora in pregona izven delovne organizacije. Prav pri teh in podobnih organih pa bi morali člani delavske kontrole iskati pomoč, zlasti takrat, ko sumijo, da obrazložitve niso na trdnih temeljih. In prav pri tem bi morali nekateri organi zunaj delovnih organizacij mnogo več kot doslej pomagati delavskim kontrolam, jih opozarjati in usmerjati. Prav tu pa se pojavljajo največje težave. Stara podjetniška miselnost je namreč še marsikje tako močna, da teh spon nikomur ne uspe z lahkoto pretrgati. Niso ravno osamljeni primeri, ko so člani delavske kontrole sumili, da pri njih nekaj ni v redu, in to tudi povedali. Toda z različnimi zavajanji in pritiski je krivcem uspelo zatreti govorice in jih zadržati v ožjih krogih, še posebej zato, ker so opozarjali, da bi lahko sleherno vtikanje koga zunaj delovne organizacije povzročilo kolektivu politično in gospodarsko škodo in mu vzelo ugled na trgu. Toda po navadi se tako utišane zadeve razpasejo naprej in potem se morajo čez čas vključiti prav tisti organi, pred katerimi so skrivali neljube zadeve. Politična in materialna škoda za kolektiv je potem mnogo večja, kot bi bila na začetku. In najbolj žalostno je, da se potem sprašujemo, kaj so delali organi delavske kontrole in ugotavljamo, da taki primeri zmanjšujejo ugled teh organov v družbi. Ob vsem tem je očitno, da posamezni seminarji za te organe, navodila iz višjih forumov in podobno še zdaleč ne zadoščajo. Jasno je namreč, da bi morali mnogo bolj uveljavljati najrazličnejše ideje, ki jih žal še vedno nismo uresničili. Verjetno se premalo zavedamo, da je najvažnejša naloga organov delavske kontrole preventiva pred neljubimi posledicami, ne pa prevzemanje nekaterih nalog, ki izključno sodijo v delovanje družbenih organov nadzora in pregona. JANEZ KOROŠEC OB ZAKLJUČKU REDAKCIJE Seja predsedstva sveta ZS J BEOGRAD, 18. marca-Predsedstvo sveta ZSJ je na današnji seji obravnavalo izvajanje družbenih dogovorov o pridobivanju in razporeja-. nju dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke (uvod v razpravo je posredoval sekretar sveta ZSJ Andrej Grahor), sprejelo družbena dogovora o kadrovski politiki v federaciji in o racionaliziranju stanovanjske gradnje, obravnavalo življenjske in delovne razmere učencev poklicnih šol, sklepalo o organiziranosti in delovanju članov sindikata, zaposlenih pri določenih delih v tujini, sprejelo program ukrepov in akcij za postopno vračanje zdomcev in njihovo vnovično zaposlitev doma, sejo pa sklenilo z imenovanjem Radeta Galeba za predsednika izdajateljskega odbora časopisa Sindikati. Zaradi zaključka redakcije bomo podrobneje o seji predsedstva ZSJ poročali prihodnjič.. M. G. DELAVSKI TURIZEM DOMOVI ZA KOGA ? čedalje večje zanimanje za solidarnostno reševanje probjemov oddiha in rekreacije — Sindikati obsojajo pojave odtujevanja počitniških domov Obisk iz BiH LJUBI JANA, 18. marca — Na štiridnevni delovni obisk v Slovenijo je prispela delegacija sindikatov Bosne in Hercegovine, ki jo -vodi predsednik republiškega sveta ZS BiH Raif Dizdarevič. Predstavniki . slovenskih sindikatov bodo s svojimi gosti izmenjali izkušnje o organiziranosti sindikatov, o samoupravnem sporazumevanju pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter dohodkovnih odnosih med temeljnimi organizacijami združenega dela. O teh vprašanjih se bodo pogovarjali tudi v nekaterih naših delovnih organizacijah. M. H. V razpravi na seji komis je za življenjske in delovne razmere predsedstva Sveta ZSJ so med drugim ugotovili, da iščemo nova pota tudi pri širjenju počitniških domov in zbiranju denarja iz virov regresa in od drugod. Razveseljivo je, da so se marsikje že sporazumeli o uporabi komercialnih turističnih objektov za potrebe delavskega oddiha po zmernih cenah. Ob tem pa se pojavlja problem, kako te objekte razbremeniti dajatev, kadar jih dejansko uporabljajo za oddih delavčev. Nekateri obmorski kraji, denimo - Ulcinj, so se zadnje čase posvetili gradnji objektov delavskega turizma, s srednjeročnim planom pa celo obetajo razširitev gradnje novih objektov. Vendar je treba pri tem pripomniti, da delavci v organizacijah, ki ne ustvarjajo dovolj dohodka, niso deležni te skrbi iz preprostega razloga, ker ne dobijo regresa za letni oddih in so v teh primerih precej prikraj- šani. Za vse tiste delavce, ki so letovanj ob morju najbolj potrebni, vendar pa sami ne zmorejo stroškov ali pa ne dobijo regresa, skrbijo občinske sindikalne organizacije in sindikati v regijah. Toda ta skrb mora postati širša. Zato so na seji še posebej pozorno prisluhnili izkušnjam iz Slovenije, kjer skušajo sindikati zagotoviti prednost pri izrabi dopustov zunaj stalnega bivališča vse dotlej, dokler ni na razpolago dovolj objektov in organizacij za delavski turizem Na drugi strani pa so ugotovili, da nekatere sindikalne organizacije v OZD in občinah še vedno ne priznavajo programa sindikatov na področju letnih oddihov, rekreacije, regresov in počitniških domov. Pri razreševanju teh problemov bodo morali sindikati v bodoče aktivneje sodelovati, komisija za življenjske in delovne razmere pri predsedstvu Sveta ZSJ pa naj bi poslej posvetila več pozornosti konkretnim razpravam o posameznih' problemih. Zato ne preseneča dejstvo, da so prav na zadnji seji komisije obsedili odtujevanje počitniških domov, kakor se je zgodilo s počitniškimi domovi 10 delovnih in dveh sindikalnih organizacij na Hvaru. K. I. REKU SO MARIJAN ROŽIČ, sekretar ZK SZDL Jugoslavije, na sestanku o uresničevanju resolucije o družbenoekonomskem razvoju države v letu 1976: Na podlagi sprejetih političnih stališč bi morale organizirane socialistične sile v slehernem okolju, od TOZD do federacije, pripraviti kritično analizo uresničevanja stabilizacije v svojem okolju ter sprejeti rešitve, ki naj pripomorejo k doslednejšemu izvajanju sprejetih nalog. Nedopustno je čakati na nove razgovore in odločitve, zahtevati bolj celovite analize, saj že zdaj vemo, da je treba hkrati s tem, ko oblikujemo srednjeročne plane in nove sistemske rešitve, stabilizacijsko politiko uresničevati vsak dan sproti Problemi gospodarjenja in razvoja morajo biti v ospredju pozornosti vseh družbenopolitičnih organizacij, njihova aktivnost pa mora biti usklajena in osredotočena na bi- stvena vprašanja. Zato moramo v SZDL Jugoslavije nadaljevati z dosledno bitko za družbeni in razredni pomen stabilizacije; akcijo varčevanja moramo spremeniti v najširše gibanje delovnih ljudi in občanov, prakso sporazumevanja in dogovarjanja pa nenehno dograjevati in jo redno analizirati skupaj s poslovnimi rezultati. MUHAMED BERBERO-VIČ, predsednik zveznega komiteja za informacije, v razgovoru za Tanjug: Pravočasno smo se lotili ukrepov, da bi lahko tudi na informativnem področju na ustrezen način spremljali peto srečanje neuvrščenih v Colombu. Po razgovorih, ki smo jih imeli v glavnem mestu Sri Lanke, smo tudi prepričani, da bodo možnosti za informativno delo zelo dobre. Seveda bodo morah gostitelji opraviti še veliko organizacijskega in drugega dela. Še posebej pomembni so napori, ki jih Sri Lanka in druge neuvrščene države vlagajo, da bi zagotovile neposreden televizijski prenos petega sumita. Vendar pa že zdaj lahko rečeni, da z optimizmom gledam na že opravljene priprave in na potrebo, da bi vse neuvrščene dežele pomagale Sri Lanki luc,‘ pri naperili za uspešno informativno spremljanje dela konference v Colombu. KADROVSKA STANOVANJA CELJSKI ZGLED S samoupravnim sporazumom o združevanju, upravljanju in uporabi sredstev za gradnjo stanovanj za delavce širšega družbenega interesa, ki so ga podpisali v Celju, so se OZD, delovne skupnosti in SIS iz te občine sporazumeli za svojevrstno namensko združevanje sredstev. Odločili šo se namreč, da bodo po 0,2 % sredstev, kijih izločajo za stanovanjsko gradnjo, združevali za to, da bi gradili kadrovska stanovanja in s tem ustvarjali možnost za večji,.dotok umskega potenciala'* v občino. Da ga tudi potrebujejo, je več kot jasno, ne da bi navajali podatke o sedanji kadrovski strukturi zaposlenih. Gre preprosto za to, da v Celju nastaja zametek visokega šolstva, katerega hrbtenico pomenijo honorarni predavatelji, ki prihajajo od drugod. Če bi bili ..domačini", za to pa potrebujejo stanovanja, bi najbrž drugače čutili s krajem oziroma regijo, za katero vzgajajo nove kadre. Naložba v njihova stanovanja bi se že zaradi tega večkratno obrestovala. In še drug primer: v Celju imajo razvojni center, ki se že začenja utrjevati Če naj bi ustregel vsem zahtevam in pričakovanjem, teh pa ni malo, bo potreboval več strokovnjakov. Naj jim ponudijo še tako visoke osebne dohodke, bi ali bodo potrebovali tudi stanovanja Takih in podobnih interesov, katerih skupni imenovalec pa so tudi stanovanja za ljudi ki naj bi opravljali povsem določene posle ali naloge širšega pomena, je nedvomno še veliko. Z namenskim združevanjem sredstev smo take probleme že reševali tudi v preteklosti vendar je o porabi zbranih sredstev in o dodeljevanju stanovanj odločal zelo ozek krog odgovornih oseb. Značilnost ..celjskega zgleda" pa je, da odločujočo besedo prevzemajo tisti, ki tudi združujejo sredstva. Sporazum namreč predvideva, da stanovanja, zgrajena z namensko združenimi sredstvi, na predlog organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih zainteresiranih dodeljuje poseben odbor, sestavljen iz podpisnikov sporazuma. Odločitev je dokončna, če z njo soglaša tudi IS občinske skupščine. Drugače povedano: do ..kadrovskih stanovanj" bodo lahko prišli resnično tisti delavci, ki po najširši presoji izpolnjujejo pogoje, zapisane v ustreznem pravilniku. To pa med drugim pomeni odločujočo vlogo združenega dela, ki bo pač znalo presoditi, kakšne profile kadrov v občini trenutno najbolj potrebujejo, da bi družbena skupnost kot celota od njih tudi imela največ koristi. M. G. OD SOBOTE T DO SOBOTE Od načel k dejanjem V kadrovski politiki imamo dovolj dobrih načel in jasnih stališč pa tudi že precej izkušenj in doseženih rezultatov. Vendar, ko gre za praktične učinke kadrovske politike, ne moremo biti zadovoljni. V Sloveniji na splošno precej zaostajamo glede izobraževanja in obnove kadrov, še posebej v gospodarstvu. To pa je izrednega pomena za nadaljnji srednjeročni gospodarski razvoj. Vse preveč obotavljivi smo tudi pri rotaciji in reelekciji, zlasti pa tedaj, ko bi morali zaradi nesposobnosti in različnih nesamoupravnih postopkov in vedenja nekatere hitreje zamenjati s sposobnejšimi in bolj zavzetimi kadri za razvoj samoupravnih odnosov. To bi bila v grobem stališča, ki so bila izrečena te dni na seji IK CK ZKS. V kadrovski politiki ne moremo ostajati samo pri načelih in dogovorjenih stališčih, ki so že znana, je bilo poudarjeno na seji. Čas je, da začnemo ta stališča uporabljati v vseh okoljih in na vseh ravneh, kajti od ustrezne kadrovske sestave sta odvisna naš bodoči gospodarski in družbeni razvoj. Med pomembne naloge ZK in vseh družbenopolitičnih sil zato sodi sprotno preverjanje kadrov in doslednejša uporaba načel o zamenjavi, posebno pa na tistih področjih, kjer so doslej kadrovsko politiko obvladovali nesamoupravni odnosi, različne oblike privatizacije, znanstva in zveze, privilegiji in zapostavljanje sposobnih in samoupravljanju predanih delavcev. Lahko rečemo, da je bilo v minulem tednu glede kadrovske politike izrečenih precej podobnih ocen in sprejetih dovolj odločnih sklepov tako v naši republiki kot v drugih. S podobnimi vprašanji se je namreč ukvarjalo tudi predsedstvo CK ZK Hrvatske, pa več odborov republiških in zvezne skupščine. V zveznem zboru so se znova lotih kadrovskih vprašanj naših delavcev v tujini. Glede zdomcev, je bilo rečeno v zveznem zboru, ne moremo ostajati samo pri splošnih ocenah in načelnih 'poživih. Potrebno je z ustreznim občutkom za realnost pripraviti programe, ki bodo vsebovali dejanske možnosti postopnega vračanja zdomcev in njihovega vključevanja v združeno delo. To pa po- meni, da morajo biti takšni programi sestavni del družbenoekonomskega načrtovanja v vseh okoljih, v delovnih organizacijah, občinah, regijah in v republikah. Lahko bi torej rekli, da smo v minulih dneh ponovno osvežili nekatere praktične aspekte kadrovske politike. Tudi pred zveznim sekretariatom za narodno obrambo je naloga, da z letošnjim vpisom v vojaške šole doseže ustrezen odziv med mladino'v šolah. Ta paloga se še posebej kritično zastavlja v Sloveniji, kjer kljub zboljšanim gmotnim pogojem šolanja in ob dobri organizaciji vojaških šol in internatov ne dosegamo zaželenega odziva. Kadroviki menijo, da tudi ni dovolj, če ob razpisih sprožimo občasne kampanje, pač pa bi bilo potrebno tudi za vojaški poklic in vpis v vojne šole načrtno pripravljati naraščaj. In to mnogo prej, ne šele ob koncu osemletnega šolanja Prav gotovo se tukaj postavljajo obsežne naloge tudi pred družbenopolitične organizacije, zlasti še pred zvezo borcev, rezervnih vojaških starešin in pred specializirane mladinske interesne organizacije. V središču zanimanja so bile v minulih dneh tudi okrepljene akcije za ustanovitev informativnih dokumentacijskih centrov v občinah, ki naj bi kot središča obveščanja neposredno služili zboljšanju delegatskih odnosov in v obveščanju delovnih ljudi nasploh. V teh dneh bo tem vprašanjem posvečen poseben seminar v Podvinu na Gorenjskem. Zelo obsežen tridnevni posvet v Portorožu so konec tedna pripravili v okviru mednarodnega leta žensk. Posvet je ob udeležbi več kot stopetdesetih strokovnjakov s tega področja skušal odgovoriti na mnoga vprašanja o družbenem položaju žensk in razvoju družine v socialistični samoupravni družbi. Organizatorja sta marksistični center pri CK ZK Slovenije in center za idejno-teoretično delo CK ZK Hrvatske. Na dnevnem redu je 52 referatov znanih jugoslovanskih teoretikov in praktikov s štirih glavnih tematskih področij, ki zadevajo položaj ženske in družine v samoupravni družbi. -gok Ilovica tekstilne industrije se ukvarja z »lohnarbeit« posli Zbledeli čar zanesljivega zaslužka Tekstilna industrija postaja za zahodne partnerje predraga, zato se bo morala počasi preusmeriti z »lohnarbeit« poslov na klasično proizvodnjo in klasični izvoz - Potrebna je modernizacija Proizvodnje, za katero pa OZD same ne bodo zmogle zbrati dovolj sredstev________ Bodočnost večjega dela jugoslovanske tekstilne industrije ni brez temnih oblakov. To velja predvsem za tiste tekstilne tovarne, ki se ukvarjaj0 s tako imenovanimi ,,Iohnarbeit“ posli, ali izvozom čistih Moritev za tujega, zahodnoevropskega naročnika, ki pošlje ves material, od sukanca in gumbov do blaga, po njegovih krojih sešijejo, 0ziroma izdelajo srajce, bluze, nogavice. .. S tem delom je zasede-Približno polovica proizvodnih zmogljivosti jugoslovanske konfekcijske industrije. Ne samo recesija, pač pa tudi konkurenca manj razvitih dežel zmanjšujeta možnosti naše tekstilne industrije, da še naprej na tak način sodeluje z zahodnoevropskimi partnerji. Vsekakor bo treba sorazmerno naglo poiskati druge oblike sodelovanja, Predvsem pa - v čimvečji meri izvažati ne samo delo, pač pa tudi naše blago. so možnosti za prodor na vzhodnoevropski trg, kjer bi lahko zavoljo velikih proizvodnih serij tako izdelovalci metrskega blaga kot konfekcionarji znižali proizvodne stroške in stilne industrije, da se prilagodi tamkajšnjim zahtevam, bi lahko del proizvodnje izvozili tudi v dežele tretjega sveta. Vsekakor pa se brez temeljite modernizacije ne „klasična“ tekstilna in- lastne cene. Danes proda jugo- dustrija ne tista, ki se ukvarja z >,Lohnarbeit" ali dodelava, ^t pri nas pravirrfb tem po-slom, nima daljše bodočnosti Zavoljo dveh vzrokov. Najprej zavoljo sorazmerno visokega z‘vljenjskega standarda pri nas, ki seveda terja — za razliko od nekaterih vzhodnoevropskih de-H zlasti pa dežel v razvoju, kjer se tekstilna industrija razvija — znatno višje stroške za delo. Zavoljo tega naša podjetja Počasi, vendar zanesljivo izgubljajo „bitko“ s tekstilno indu-strijo v drugih deželah. Drugi razlog je rececija, ki je pred ča-som zajela svetovno gospodarstvo in so se morale jugoslovanske tekstilne tovarne tako rekoč z vsemi sredstvi bojevati za dodelavo, mnoge pa pogodb sploh niso več mogle obnoviti. Tako je, denimo, od slovenskih tovarn Tekstina iz Ajdovščine, ki se je pred leti tudi s pomočjo pogodbe za dodelavo izvlekla iz gospodarskih težav, konec mi-ttulega leta na željo zahodno-rremškega partnerja prekinila Pogodbo. Novi partner, s katerim je podjetje nameravalo v ratkem skleniti nov dogovor o odelavi, pa si je v zadnjem hipu še vzel čas za premislek. Tujim partneijem in seveda našim tovarnam pa povzročajo nemalo težav tudi naši predpisi, ki posle dodelave obravnavajo kot storitev in ne kot čisti iz-v°z, pa so temu primerno zapleteni tudi postopki ob začasnem “vozu tkanin in izvozu izdelkov. Tudi ti postopki odvrnejo marsikaterega zahodnoevropskega partneija od sklenitve pogodbe z našimi tovarnami. Posli, s katerimi se je v preteklosti marsikatera tekstilna tovarna reševala iz gospodarskih težav in ki so še danes glede irr vesticijskih vlaganj najcenejša proizvodnja na zaposlenega, počasi, a vztrajno izgubljajo čar malega poslovnega rizika in zanesljivega, čeprav ne velikega zaslužka. Počasi se bodo morale TOZD, ki ,,dodelujejo“ izdelke, preusmeriti v klasično proizvodnjo. Ker pa že danes proizvodne zmogljivosti tekstilne industrije presegajo kupno moč domačega ^ trga — v poprečju kupi Jugoslovan le dve srajci na leto - je jasno, da bo treba novo proizvodnjo prodati na tuje - ali pa odločno zmanjšati njen obseg. Slovenska tekstilna industrija se je odločila za modernizacijo tehnologije, ki naj bi dala dvojno korist: preprečila nadaljnje močno zaposlovanje v tej panogi, hkrati pa dvignila kakovost izdelkov, kar naj bi panogi pomagalo v izvozu. Kljub temu pa bo treba več kot doslej prodati na tujem trgu. V Muri, kjer izvozijo skoraj polovico svoje proizvodnje, petina izvoza pa je tako imenovani klasičen izvoz, sodijo, da bi slovenska tekstilna industrija zavoljo kakovosti izdelkov in relativno nižjih proizvodnih stroškov lahko več prodajala tudi na zahodnem trgu. Problem pa predstavljajo modnost, kakovost ter cene domačih tkanin, na tujem trgu pa visoke carinske zaščite. Mnogo večje pa VELENJE Rekordni izkopi premoga Tudi letos velenjski rudarji nadaljujejo s prakso, da že na začetku leta zastavijo vse sile za izpolnitev proizvodnih nalog. Proizvodni načrt — za letos so predvideli izkop 4,350.000 ton lignita - so presegli tako januarja kot februarja. Januarja so bili velenjski rudarji nakopali 367.000 ton lignita, februarja pa 384.000 ton. Ob tem pa je treba posebej poudariti, da so 19. februarja velenjski rudarji dosegli tudi rekordni dnevni izkop lignita, saj so ga ta dan nakopali 18.800 ton. Letošnja proiz- vodnja lignita v temeljnih organizacijah združenega dela Rudnika lignita Velenje pa bi bila še večja, če ne bi imeli težav pri uvozu opreme, zaradi česar vsi mehanizirani odkopi niso ves čas obratovali s polno močjo. Tako uspehi velenjskih rudarjev že na začetku leta vzbujajo upanje, da bodo nakopali predvidenih 4,350.000 ton lignita (lani so ga nakopali 4,265.000 ton) in da bodo nemara letni delovni načrt celo presegli. P. O. DELAVCI NAJ VEDO, KAKO GOSPODARIJO Služba družbenega knjigovodstva ho na osnovi zaključnih računov za ntinulo leto pripravila seznam druž-heno-ekonomskih kazalcev po dejav-n°stih, na podlagi katerih bo lahko vsaka TOZD takoj vedela, na katerem mestu je po gospodarskih uspehih. V svetu Zveze sindikatov Jugoslavije so sklenili, naj bi ne bilo ne preveč ne premalo, temveč ravno to-hko kazalcev poslovnosti, da bi lahko vsak delavec ugotovil, kakšen je hil rezultat njegove TOZD. Devet- slovanska tekstilna industrija v Sovjetsko zvezo za kakih 40 milijonov dolarjev izdelkov, lahko pa bi že sedaj izvoz več kot podvojila. Rešiti je treba le vprašanje, v kdlikšni meri lahko tekstilni izdelki prodro na sezname blagovne menjave s SZ in drugimi vzhodnoevropskimi deželami. Po temeljitih raziskavah trga in oceni možnosti tek- dodelavo, ne bosta mogli dovolj naglo in zadovoljivo prilagoditi spremenjenim potrebam trga. Ali bodo OZD te panoge zmogle ob akumulativnosti, ki jo dosegajo, ne ravno majhna investicijska sredstva — to je vprašanje, ki zasluži posebno pozornost in presega okvir tega zapisa — zato več o njem prihodnjič. B. RUGELJ *** SUMIH....... .... •> ••... 1' / mgf......- -— - - *** ....................................................irriifiiiiiii .............. Modernizacija tehnologije je za mnoge tekstilne tovarne v Jugoslaviji edini izhod iz sedanjih in bodočih težav, vprašanje pa je, ali bodo to breme zmogle same. (Foto: A. Agnič) Zaton nekega sporazumevanja Komajda dobrega pol leta je minilo od uveljavitve dopolnila odloka o oblikovanju tržnih cen, po katerem se mora vsaj dvotretjinska večina proizvajalcev izdelkov dogovoriti za ceno izdelka, in dobiti soglasje zvezne gospodarske zbornice, pa je že stekla akcija, s katero naj bi odlok ukinili. Čeprav bo do dejanske ukinitve dopolnila odloka še treba počakati - do odločitve zveznega izvršnega sveta -pa so razlogi, ki govore v prid ukinitvi, takšni, da se jim zvezna vlada najbrž ne bo mogla upirati. Praksa je namreč ovrgla utemeljenost postopka sporazumevanja o cenah. Nekateri proizvajalci so se želeli držati starega pomorskega načela, da konvoj pluje tako naglo, kot to zmore najbolj počasna ladja. Z drugimi besedami: cene izdelkov so hoteli naravnati po stroških, ki jih je imel s proizvodnjo najslabši proizvajalec. Proizvajalci z modernejšo tehnologijo, boljšo organizacijo dela, bi tako sicer pridobili v strukturi cene več tako imenovanega manevrskega prostora, slabši proizvajalci pa zaradi svojih šibkih točk v poslovanju ne bi bili prav nič prizadeti. Hudo pri tem pa je, da bi s tem podpirali pravzaprav proizvajalce, katerih izdelki po kakovosti ne dosegajo drugih in bi po zakonitostih trga slej ko prej izpadli iz konkurence. Poleg tega pa ima takšno dogovarjanje vse značilnosti monopolnega vedenja ... Pri tem sistemu imajo prednost tisti proizvajalci, Id ne posvečajo dovolj pozornosti kakovosti izdelkov. Zato so razumljive želje nekaterih proizvajalcev, da hkrati s sporazumevanjem oblikujejo ceno no- vih izdelkov. Ob nekaterih drugih značilnosti našega trga, denimo politike poslovnih bank, ki dajejo sredstva za potrošniške kredite direktno proizvajalcem, ne pa potrošnikom, so se mnogi proizvajalci „obdali z debelim zaščitnim ovojem", ki jih varuje pred neugodnimi posledicami zakonitosti trga. Vendar so se dobri gospodarji prepričali, da so v tem „oklepu“ razpoke, da ta sistem sporazumevanja ni najboljši način za uravnavanje tržnih razmer in krotenja cen in da ni v prid ‘pridnim. Izkazalo se je tudi, da je postopek za sporazum neverjetno dolg - hkrati pa povezan z velikimi stroški.. Prav časovna stiska pa ne dovoljuje, da . bi se podjetja dovolj naglo prilagajala spremembam pogojev gospodarjenja in razmeram na trgu. To praktično pomeni, da je učinkovitost sporazumevanja zavoljo dolgotrajnega psotopka močno zmanjšana, včasih celo nična . .. Prednosti sistema sporazumevanja so tako kmalu zbledela ob težavah, ki jih je ta sistem prinesel. Ob tem velja omeniti še nekatere značilnosti, 'zavoljo katerih poseben sistem sporazumevanja o oblikovanju cen za izdelke, ki jih je odlok zajel, ni potreben. Predvsem je proizvodnja teh izdelkov večja od porabe na domačem trgu, založenost domačega trga je torej dovolj dobra in tudi konkurenca med podjetji je velika. In slednjič, za večino teh izdelkov se tudi cene surovin in reprodukcijskih materialom oblikujejo svobodno. Zavoljo tega je razumljiva težnja, da bi tudi pri oblikovanju cen izdelkov, ki jih je zajela dopolnitev odloka o oblikovanju tržnih cen, upoštevali zakonitosti trga: konkurenco, proizvodne zmogljivosti, stopnjo odvisnosti od uvoza, razmerje med ponudbo in povpraševanjem in drugo. B. RUGEU URESNIČEVANJE USTAVE V ORGANIZACIJAH PROMETA IN ZVEZ Razvrednotene interesne skupnosti Železnica, PTT in cestni pramet edini, ki so v dejavnosti storitev ustanovili SIS • Samoupravne interesne skupnosti naj rešujejo sistemska vprašanja, ne le pokrivajo izgube_ najst družbenoekonomskih kazalcev o produktivnosti, ekonomičnosti, rentabilnosti, ustvarjenem dohodku, dajatvah za davke in samoupravne interesne skupnosti, o izplačanih OD itd. naj bi torej predstavljalo ogledalo pravega dela in poslovanja kakor tudi skrbi za življenjsko raven delavcev in razvoj sleherne TOZD. Primerjanje rezultatov dela med sorodnimi proizvajalci naj bi mimo tega pokazalo, zakaj nekdo pod enakimi pogoji posluje odlično, drugi pa slabo. v. B. Železnica, PTT in cestni promet so trenutno edini, ki so v dejavnosti storitev pričeli z ustanavljanjem SIS. O izkušnjah teh skupnosti je Milojko Milutinovič, predsednik zveznega odbora sindikata delavcev prometa in zvez Jugoslavije za beograjsko ,,Borbo" izjavil naslednje: „SIS je v vseh republikah in pokrajinah doslej ustanovilo samo cestno gospodarstvo, z izjemo Slovenije, kjer je ustanovljena tudi skupnost železniškega prometa. Drugi so zatajili, kar zadeva obliko organiziranja, vlada velika raznolikost: ponekod oblikujejo SIS kot dvodomne skupnosti, ki vključujejo uporabnike cest in vzdrževalce, drugje so enodomne - vključujejo le uporabnike. Tudi pri oblikovanju PTT in železniškega prometa je temu tako. Ustanavljanje SIS je v nekaterih republikah zakonska obveznost, ponekod pa je prostovoljno." Pri oblikovanju SIS v železniškem prometu je največ razprav posvečenih možnostim prevoza blaga in potnikov. Pri vsem tem pa na železnici niti približno ne poznajo potreb gospodarstva po teh storitvah in tudi sami uporabniki nimajo pregleda svojih potreb. Zato se izgublja osnovni cilj za ustanavljanje SIS železnic. Najlepše dokazuje to primer iz Slovenije. Železniško gospodarstvo Ljubljane posluje z izgubo, interesna skupnost pa se je usmerila predvsem v to, kako pokriti izgube. Tak pristop je razvrednotil celotno vsebino dela interesne skupnosti. Družbi pa niso potrebne skupnosti, ki bodo le pokrivale izgubo. V SIS železniškega prometa bi morali iti tudi proizvajalci opreme železnice in družbenopohtične skupnosti, ki oodo reševale sistemska vprašanja železnice ter prevzemale del skrbi za potnike - kot uporabnike storitev. Preiti moramo na oblikovanje SIS po železniških vozliščih in prograh oziroma po teh-noloikem načelu. To, da nimamo teh temeljnih SIS, je glavna pomanjkljivost akcije pri oblikovanju SIS po republikah in pokrajinah. V PTT prometu so izbrali dobro pot: sklenili so, da bodo najprej organizirali SIS v krajevnih skupnostih, občinah in regijah, nato pa še na republiški in zvezni ravni. Sindikat sodi, da bi bilo treba za vso državo, vsaj za sedaj, organizirati SIS v železniškem in zračnem prometu. Po republikah in pokrajinah bi morali ustanavljati skupnosti, v katere bi se združevala letališča, prevozniki, turistično gospodarstvo in družbenopolitične skupnosti. Doslej je bilo najmanj storjenega v zračne, i prometu. Kot kaže, ne vidijo pravil, interesov in načinov združevanja zaradi doseganja dohodka. To potrjuje tudi zahteva delovnih ljudi letališča Brnik, naj bi pristopili k SIS cestnega prometa Slovenije ** le.j£vr*to melbrosia i .»runi Menda tudi sami gradijo in imajo ceste. V bodoči SIS železniškega prometa za vso državo bi morali reševati tudi nekatera vprašanja enotnosti prometnega sistema, medsebojnih ekonomskih odnosov vseh petih ŽTP, razvojno politiko in drugo. 'J. B. DE ljudje med ljudmi marec 1976 6 PB ljudje med ljudmi 20. marec 1976 stran 9 llll>lllllllllilllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllll!llllllllllllllll!lllllllllillllllllll!lllllll!llllllllllll!llllllllllllllll!lll!llllllll!llllll!lllll!llllll!lllll!lllllllllll!l!llll!l!!l!lillllll!llll!lllll|||||||||||!lll!lll|||||||||||||||||g Še o »popru za osmi marecu V zvezi z objavljenim prispevkom v vašem tedniku Delavska enotnost št. 8. od 28/2 - 1976 pod naslovom POPER ZA OSMI MAREC, naslovljen na „Drage tovarišice, samo-upravljavke v DROGI“, želimo reči tole: Imeti hrabrost napisati obtožbo in se ne podpisati je bolj primitivno, kot pa je bila naša reklama za kolekcijo začimb, ki jo je predvajala RTV Ljubljana v propagandnem programu. ‘ Ne moremo mimo tega, daje nepodpisana ..novinarka41 po vsej verjetnosti mlada, morda celo začetnica, ali pa ni imela priložnosti gledali televizije že dve leti nazaj, ko je bila .reklama enaka kot letos. Naj povemo odkrito, da so šli naši komercialisti v to reklamo zato, ker so dobili idejo od različnih kolektivov oziroma.osnovnih organizacij sindikata, ki so pri nas že nabavili te kolekcije začimb in obdarili svoje tovarišice - delavke. Menimo, da ti sindikalni delavci, ki so našo komercialno službo k temu spodbudili, niso imeli zahrbtnega namena, kako bi svojim sodelavkam „popoprali44 njihov praznik. Vse nas preseneča, da novinarka ne vidi, kako že nekaj let, tako tudi letos — organizirajo draga potovanja v inozemstvo in napolnijo večino hotelov na obali za 2 do 3 dni ob 8. marcu celo ženske iz drugih republik (Beograda, Niša, itd.). Ali je to prava vsebina in pomen praznika žensk, osmega marca? Menimo, da se novinarka ni zavedala, da obtožuje ravno nas, delavke — samoupravljavke, ki si prizadevamo, kako bi 8. marec praznovale manj hrupno, a s tmliko več pozornosti do žena, mater in deklet. Naj še dodamo, da je prav med nami vzklila ideja in bila posredovana občinskemu sindikalnemu svetu Piran, da namesto zakuske ob dnevu žena namenimo sredstva za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki, obenem z željo, da se pridružijo ženske v vseh kolektivih na obali. Naj poudarimo, da vlada ogorčenje in zgražanje v celotnem kolektivu zaradi takšnega obrekovanja in poziva, da nemudoma ukrepamo in odstranimo to žaljivo trgovsko reklamo s televizije. Trdimo, da to ni nobena „nemarna trgovska špekulacija44, prej bi lahko rekli, da je pisanje novinarke ne: varno in škodljivo za naš kolektiv, ki s poštenim delom in solidnim poslovanjem daje kruh mnogim našim družinam. Delavke — samoupravljavke v Drogi želimo in pričakujemo, da se bo tovarišica „novinarka“ opravičila, saj smo prepričane, da naši potrošniki te reklame niso tako razumeli, kot jo je prikazala novinarka pod geslom: „Stare čudi v novi koži44!. ŽENE „DROGE44 Pripis „NOVINARKE“: Moje ime je Sonja Gašperšič, letos bo trideset let, kar delam kot novinarka. S podpisom „novinarka“ sem hotela poudariti, da gre za reakcijo zaposlene žene, zaposlene v poklicu, kjer je potrebno imeti iztanj-šan posluh za nekatere naše „družbene iztirjenosti44. Kot vidite, nisem mlada, sem mati odraslih otrok (celo babica že!), stara torej toliko, da še pomnim, kako drugače, „bolj politično44 smo včasih praznovale ženske ta mednarodni praznik. Pravite, da so vaše komercialiste spodbudili k taki reklami (tud! že lani!) tisti kolektivi ali osnovne sindikalne organizacije, ki so z vašo kolekcijo obdarovali svoje tovarišice. Prav, verjamem, verjamem toliko bolj, ker so tudi v mojem kolektivu pred leti z dobrim namenom, a brez slehernega premisleka, ženske obdarovali za dan žena s paketom proizvodov Paloma (in največ je bilo v njem toaletnega papirja). Ni kaj, tak papir se porabi, toda grenak občutek, kije ostal po tem dogodku, je še vedno živ. Verjamem vam — to tudi Vem — da niste edini, ki ste za dan žena reklamirali takšne ali drugačne predmete — darila: veliko jih je, denimo vsa serija proizvodov Iskre. In vendar so tako kot pri vas, kjer ste ženske dale pobudo, naj bi denar namesto za zakusko namenili za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki, tudi v Iskri v Ljubljani za 400 žensk ob dnevu žena priredili imenitno kulturno prireditev:' nastopila je „Lizika“ v interpretaciji mariborske igralke Milene Muhič; Lizika, kije tako trpko spregovorila o medsebojnih človeških odnosih. To je Iskra v Ljubljani storila za svoje ženske, za druge pa je reklamirala svoje kavne mlinčke in sušilce las. Tako je torej to. Trudimo se, da bi dnevu žena vrnili prvotni značaj praznika — toda marsikaj gre kljub temu svojo pot. Jaz sem jo poimenovala „nemarna trgovinska špekulacija44. In pri tem še vedno ostanem. Strinjam pa se z vami, da tudi tisto odhajanje žensk za dva do tri dni na obalo (ali veste da tudi v Pariz!) za dan žena nima nobene zveze s praznovanjem 8. marca! Opravičila torej ne more biti. Zelo pa me veseli, da ste kmalu po objavi članka „Poper za osmi marec44 spremenili reklamo na TV in začeli reklamirati svojo Jzpopolnjeno kolekcijo44 začimb. To je zdaj reklama - nasvet gospodinjam, izziv, ponudba. SONJA GAŠPERŠIČ POPULARNI MONTAŽNI VRTCI Manj denarja — več prostora Petletne izkušnje smotrnega združevanja sredstev republiške zveze skupnosti otroškega varstva in Marlesa za gradnjo industrijskih vzgojnovarstvenih ustanov Izkušnje iz mnogih držav so tudi pri nas pokazale, daje industrijska gradnja vzgojnovarstvenih ustanov najbolj smotrna. Studio za otroško varstvo pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva v Ljubljani se je že pred leti lotil izdelave projekta tipa vzgojnovar-stvene ustanove, ki bi najbolj ustrezala našim razmeram, ne nazadnje pa tudi glede na razpoložljiva sredstva za gradnjo vrtcev. Ostalo je še samo vprašanje proizvajalca Samo Marles je pred kakimi petimi leti pokazal med vsemi proizvajalci v Sloveniji dovolj razumevanja, zato je sodelovanje med njim in republiško zvezo skupnosti otroškega varstva steklo naravnost zgledno. „Prednost industrijskih montažnih vrtcev je v dokaj hitrejši gradnji v primerjavi s klasično in v naglem obračanju sredstev, ki so na voljo zvezi skupnosti otroškega varstva. Najbolj je spodbudno, da ostane pogodbena cena trdna, gradnja pa ne traja več kot pol leta, medtem ko pri klasični sploh ne moremo govoriti o trdnih cenah. Zdaj že petletne izkušnje ka- žejo, da se je zavoljo naše ponudbe na trgu bistveno zmanjšala tudi cena klasično grajenih vrtcev,44 pripoveduje Vlado Jurančič, glavni direktor mariborske lesne in pohištvene inudstrije Marles. „Poudaril bi rad, da predstavlja na področju industrijske gradnje vzgojnovarstvenih ustanov največji problem velikost trga. Marles izdeluje montažne vrtce za vso Slovenijo, nekaj malega tudi za druge republike, vendar v Mariboru venomer opozarjamo na to, da imajo drugi različne normative od naših. Zato si skupaj z zvezo skupnosti otroškega varstva prizadevamo, da bi tudi v druge republike prodrli z našimi normativi, ki so za jugoslovanske razmere najbolj skromni pa so zato naši vrtci kljub temu boga-teje opremljeni, kot - denimo -švedski,44 pravi Jurančič. Če bi sprejeli za vso državo enotne normative, bi tako mariborskim proizvajalcem omogočili nižje proizvodne cene montažnih vrtcev, bržčas pa bi dosegli tudi osnovni cilj - čimbolj učinkovito, smotrno porabo razpoložljivih sredstev. Odgovorne v vseh tistih delovnih organizacijah, ki investi- rajo gradnjo vrtcev, bo treba pač prepričati, da je glavno zgraditi čimveč vrtcev, zlasti še, ker je iz leta v leto večje pomanjkanje teh objektov. Prepustimo spet besedo našemu sogovorniku: „Iz stiske seje potemtakem porodila akcija za pospešeno gradnjo vrtcev, cilj pa je bil sporazum med našo delovno organizacijo in zvezo skupnosti otroškega varstva. Skupnost otroškega varstva je že pred leti sklenila z nami tudi sporazum o normativih za vrtce ter za posojila, ki nam jih vsakokrat odobri za čas enega leta. Obenem smo v Marlesu prevzeli obveznost, da se tam, kjer investitorji nimajo dovolj sredstev (gre predvsem za manj razvite občine), ne vedemo zgolj poslovno.44 Po lanskem sporazumu bo za uresničitev gradnje objektov otroškega varstva zagotovila republiška skupnost 7.5 milijona, Marles pa 3,75 milijona dinarjev. Pri financiranju gradnje uporabljajo Mariborčani tudi bančni kredit v znesku 20 milijonov dinarjev. Obe pogodbeni stranki združujeta sredstva za dobo petih let in pol, zveza skup- nosti otroškega varstva po 6-od-stotni, Marles pa po 11-odstotni obrestni meri. • „Iz združenih sredstev,44 nadaljuje Vlado Jurančič, „dajemo skupno posojilo neposredno investitorjem gradnje vrtcev. Vendar bi rad pripomnil, da naš sporazum natančno določa namensko porabo združenih sredstev. Porabiti se smejo samo za kreditiranje investitorjev z manj razvitih in mejnih območij ter investicij, za katere investitorji zagotavljajo sredstva s samoprispevkom. Kredite iz združenih sredstev dajemo investitorjem za dobo do treh let po 8-od-stotni obrestni meri. Pri odobritvi posojila upoštevamo .skupno s skupnostjo otroškega varstva nujnost gradnje vrtca, ki mora biti v občinskem programu razvoja otroškega varstva Potem gre še za racionalnost in funkcionalnost načrtovanega objekta in njegovo usklajenost s celotno mrežo vzgojnovarstvenih ustanov na območju skupnosti otroškega varstva, seveda pa še nekatere druge zahteve.44 Po predpisih mora imeti vsak investitor pred začetkom gradnje zagotovljena vsa investicijska sredstva. „Ker pa je to pri investitorjih, ki kupujejo naše montažne vrtce, težko izvedljivo, smo se s skupnostjo otroškega varstva odločili za tak način financiranja, ki gradnje ne zavira, pač pa jo le pospešuje.44 Tako smo torej v Sloveniji po skoraj petletnih izkušnjah (prvi montažni vrtec je Marles postavil jeseni 1971 v Mežici) dosegli glavni namen financiranja gradnje vzgojnovarstvenih ustanov na industrijski način: da z racionalnim koriščenjem združenih sredstev republiške zveze skupnosti otroškega varstva, Marlesa in s pomočjo bančnih kreditov postopno, a vendar zanesljivo rešujemo prostorsko stisko v naših vzgojnovarstvenih ustanovah. IVO VIRNIK POBUDE BO TREBA PODKREPITI Z AKCIJO TOVARNIŠKI NEMIR V ČRENSOVCIH • 423 delavcev je podpisalo izjavo, da bodo dol svoj denar za gradnjo tovarne - prvo v zahod' nem delu lendavske občine ZAKAJ DREMAVICA V SDK Kako pisati o pojavu, ki si ga stalno spremljal? Del tebe je in z njim si rasel. Dobro se ti zdi, če se zbere skupina delavcev, ki ne zahteva le svoje tovarne, temveč želi vložiti vanjo tudi svoj z znojem prigarani denar in še celo delovne ure. Gre za primer v lendavski občini, kjer so se zdomci in drugi iz krajevnih skupnosti Črenšovci, Odranci, Polana in Bistrica odločili za gradnjo tovarne. 423 delavcev je podpisalo izjavo, da bodo prispevali najmanj 4 milijone dinarjev za gradnjo in poleg tega še opravili 33.000 delovnih ur zanjo. Na podoben način je že nastala tovarna v Radljah ob Dravi, vendar poznamo še več primerov v drugih republikah. Za marsikoga so lahko podatki o zdomcih le gole številke. Najdejo se taki, ki ne poznajo življenja, ne poznajo želje Po-murcev za delom. Lahko bi rekli, da gre za lakoto. Sodoben industrijski nomad, kot pravi zdomcem slovenski pisatelj Ferdo Godina, pa ni številka. To je človek, ki želi morda tudi manjši kos kruha doma, kajti generacije njegovih prednikov so morale odhajati na sezonsko delo, služiti tujim gospodarjem .. . Nekoč se mora nehati. . . V takih razmerah ni nič čudnega, če se ljudje in predvsem delavci, ki že več let delajo v tujini, oprimejo vsakega'upanj a Govoriti samo o upanju na kruh je premalo, ker gre za nujo in jasno izraženo željo, da bi radi delali za kruh doma. Morda bo rezina tanjša, vendar bo slajša. Delavci v omenjenih krajevnih skupnostih so se sami organizirali ter so najprej ustanovili „odbor za gradnjo tovarne44. 14ato so se zbrali na sestanku ter izbrali svet delavcev, ki sedaj ob pomoči območne gospodarske zbornice in drugih išče možnosti za naložbe v novo tovarno. Sami so začeli zbirati podatke po vaseh o tem, koliko se kdo obvezuje vložiti lastnih sredstev v novo tovarno. Številka, ki smo"jo povedali v uvodu, ne pove dovolj. Ko bodo ljudje videli, da tovarna raste, bodo tudi prispevki večji in vse več se jih bo odločil0 ^ Ivanje sredstev in za delovne prispevke. ^ , V akcijo C.//jhčeni le zdomci in ta čas nezaposleni' ,. 0vcih in okolici. Za zaposlitev v novi tovaf1".^. Prijavilo tudi lepo število dijakov in študi4y jjr kaže, da tudi ti želijo ostati na „svoji 0 osvoboditvi je mnogo pomurske inte‘‘L ^ od9o zdoma Zaposlili so se po vsej repu".:e tudi drugje. Nova tovarna pa bi gotovo ^mere izboljšala, saj bi ljudje videli resnid!1^ ^ost za delo v svojem kraju. Ko sem sfif? s predsednikom sveta delavcev AntoAL aboto, ki je sicer izučen za vodovodnega.1*, j^rja, sem lahko ugotovil, da je tudi pri aj ’■ kot pri vseh zdomcih, čutiti željo, da bi0 [a ,0s.tari doma ,,Koliko trpljenja se skriva z*'Rženimi markami in šilingi. Kovčki, ki J .proti Nemčij1 ji^i^ji, so v resnici kovčki grenkobe in brid^j' Tako nam je dejal tudi Ferdo Godina, ede$ P°budnikov za gradnjo nove to- vsak čas vidimo na cestah-so v resnici kovčki gren- vame. Zbor delanj’ jj1 ie bil v januarju, je pokazal, da se delavci- vl®Sajo svoja sredstva v gradnjo nove tovarne, e/ajo, da dajejo zase in za bodočnost svoji* rol<- Ob tem pa ^ 0v° ne moremo mimo resnice, da sedanja ^ v ”c'rensovskem kotu44 ni prva. Občani samis e organizirali in zgradili vodovode in drugf J.fkte. Ni potrebno še posebej govoriti o ^ domovih, kjer so bili samoprispevki že slcoraj 30 leti glavna oblika za organiziranjeKjJnJe- Največji rezultat samoorganiziranja pa j;/ most čez Muro med Bistrico in - - K1 R že ' ' ' ' Razkrižjem * . •— padel v vodo - ‘JOdje z obeh strani Mure organizirali odbof4 gradnjo, napisah protestna vse kazalo, „da bo most pisma, zborov • )udi zavarovali svojo gradnjo pred različni^in nekaterimi nepotrebnimi zmešnjav Tudi ta izkušnja je spodbuda ljudem. Hočejo tovarno... poznajo primere, kjer so takšne akcije uspele in kjer so delavci prav tako združili sredstva za gradnjo. To njihovo pobudo podpirajo gospodarska zbornica in drugi. Že mnogo sestankov je bilo zaradi te tovarne. Tudi vroče krvi, vendar pa je vseskozi prevladovala želja po delu doma. Pa vendarle . ... Nekje se je zataknilo. Kdo je odgovoren za kratek stik in ne nazadnje tudi za to, da je občinske forume prehitela ideja. Kaže, da so jo v začetku podcenjevali, kasneje pa ji niso bili kos. Ali je v tem vzrok za nezaupanje, ki ga je bilo moč videti po zboru delavcev? Predstavniki občine so bili seznanjeni z vsebino sestanka, prav tako tudi z željami Zakaj se niso odzvali vabilu? Prav gotovo bodo morali odgovoriti na to vprašanje na zborih občanov. In če se že sprijaznimo z njihovo odsotnostjo, se gotovo teže sprijaznimo s kasnejšim dogajanjem. Milica je spraševala bobnarja v Črenšovcih, kdo je naročil bobnanje za sestanek in tudi odnesla listek, ki ga je bobnar vaščanom razglašal. Komu se je zdelo bobnanje na sestanek delavcev škodljivo? Če je ta ali oni v občini imel pomisleke, bi lahko prišel do organizatorjev zbora. Saj za nikogar niso neznanci. Takšne metode delovanja po nepotrebnem razbuijajo duhove, škodijo in ustvarjajo malodušje. Ko smo se pogovarjali o bodoči tovarni z nekaterimi predstavniki v Lendavi, so nam vsi zatrjevali, da podpirajo idejo o gradnji tovarne. Zadnje čase so se celo nekoliko bolj vključili v prizadevanja, predvsem v iskanju partnerjev za gradnjo. Zaviranje bi bilo škodljivo, kajti ljudje so dokazali, da se znajo organizirati in da so tudi marsikaj pripravljeni žrtvovati Kakšna tovarna bo, kaj bodo v njej proizvajali in kaj bo tudi zagotavljalo ugodne razvojne možnosti, še nihče natančno ne ve. To bo, kot vse kaže, uredila gospo- Primer Janevski 15 LET BREZ DELA Osma ura je že minila, ko je daktilografinja poklicala stranke: Janevski, Pescara ... Med krajšim odmorom sem zaprosila Etelko Bognar, namestnico predsednika sodišča združenega dela v Subotici, če lahko prisostvujem prvi razpravi: — Kakor lahko sami vidite, zaenkrat še nimamo primernih prostorov, soba je tesna ... Toda kar zadeva razpravo, vam moram povedati, da so javne. Kakor hitro sem mogla, sem sedla na prvi prosti sedež pri oknu in takoj zabeležila: — Ime? - Vaško Janevski. - Zaposlen? — Ne ... Že petnajst let! Skoraj nemogoče. Petnajst let živeti brez službe! Od česa je ta človek pravzaprav živel, če ni delal, in zakaj ni delal? - Nihče me ni potreboval. Kot vrtnar se nisem mogel zaposliti. Nihče se ne ukvarja z vrtnarstvom. Zato tudi na trgu ni zelenjave. Toda koga sploh to zanima? Na srečo ne pijem, ne kadim, če pa je potrebno, mi vsak dan zadostujeta dva krompirja — je z žalostjo povedal med razpravo. In povedal je, kaj ga je pravzaprav prisililo k temu, da je poiskal pomoč pri sodišču združenega dela. Počutil se je oguljufanega, prikrajšanega.. . Obljubili so mu delo, toda po dvanajstih dnevih so ga obvestili, da ga komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij ni sprejela — Ali se lahko tako igramo s človekom? , je vprašal na razpravi. Avgusta sem odšel na občinski komite ZK na pogovor z namestnikom sekretarja. — Zakaj ste se hoteli z njim pogovarjati? , mu je „vzel“ sodnik besedo. — Da najd^ ^Poslitev .. Od tu sem šel v zadružni kombi”3 escare in se pogovarjal z direk-torjetn Vladi”11™ Jurcem. Obljubil mi je, da bom sprejet ”” ®0 •.. Pogovarjala sva se celo o podrobnostih 8 e zaposlitve. Omenil mi je, da bom meseč”0 1500 dinarjev. Če pa bodo posli uspeli, b° 'zadrugi dobil še dobiček. Odgovoril sem n111’ j3 ^ najprej pogledal zemljišče, predvsem zah” a bi lahko potem dal dokončen Dva hektari3^aric, ki so jih v kombinatu določili za vrt, soom z meter visokim plevelom in travo. Po m””’1) danevskega bi to zemljišče bilo primemo za V1^ri še, ker so v bližini našli globok vodnjak, h 0r nalašč za zalivanje ... Odločil se j® Za delo. Medtem je poskrbel za potrebne dok” en*e. Za zdravniški pregled mu je sindikat odobf P°moč 300 dinarjev, od kombinata je dobil ne za toplo prehrano in 170 dinarjev za Potne inn^2’ Saisam ni imel niti dinarja! Potem se je ^ 3 dela. Naročil je orodje in kemična sredstvi ra,-unal in načrtoval je, kje bo posadil čebulo, kje Krompjr.. . Toda v obr” ^ zadružnega kombinata Pescara na Paliču je riel”1 e ~ dni. Obvestili so ga, da je komisija za spG61” in odpoved delovnih razmerij zavrnila njegov0 Proanjo za sklenitev delovnega raz-meija, ker teI1lJna 0rganizacija združenega dela niti sedaj, kaj 53 6 jntri, ne misli na vrt. Zato jim tudi ni P°treb”naelavec take stroke. O pritožbi J evskega so govorili tudi na zboru delovnih ljudl ,, h*ZD, toda tudi tu so zavrnili njegovo o pht0 s0, dejansko so le potrdili odločitev komisij6 za Prejem in odpoved delovnih raz- mp ni Vaško Janevski je spet ostal brez zaposlitve. — Toda direktor Junic mi je obljubil, da bom zanesljivo dobil službo. Pripomnil je le, da bp o mojem sprejemu na delo odločala komisija. Vseeno pa sem upal, da bo zadevo direktor osebno uredil... — Kaj niste vedeli, da o teh vprašanjih ne odloča direktor, ampak pristojni samoupravni organi, se je oglasil sodnik. — Ali zahtevate odškodnino? — Ne zahtevam odškodnine, samo delo bi rad! Želel bi delati. Naj mi to tudi omogočijo.. . Končno želim, da zaslužim svojo skorjo kruha, je odgovoril. Odvetnik zadružnega kombinata Pescara je zavrnil pritožbo z obrazložitvijo, da so z Janevskim opravih predhodne pogovore vodilni delavci TOZD Palic. Takrat niso sklenili nobenega dogovora. Direktor Juruc je opozoril Janevskega, da o njegovem sprejemu na delo ne odloča sam, temveč komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij in da lahko o končni odločitvi da svoje mnenje samo komisija Potemtakem so o zaposlitvi Janevskega odločali samoupravni organi. Prošnjo so mu zavrnili, odločitev komisije pa je potrdil zbor delovnih ljudi TOZD Palic. Zavoljo vseh teh okoliščin Janevski ne more skleniti s kombinatom delovnega razmeija V tem primem je vseeno, kakšno stališče je imel direktor delovne organizacije, je dejal advokat. — Toda Juruc je dbljubljal... — Toda delavci vas niso hoteli sprejeti... Sodišče je sprejelo odločitev o primera, vendar je še ni objavilo. UTEMELJENE PRITOŽBE DELAVCEV IK predsedstva PK ZK Vojvodine je ugotovil, da je večina pritožb na njihovo komisijo za prošnje in pritožbe upravičenih, kar dokazuje, da v mnogih okoljih probleme delovnih ljudi še premalo odgovorno rešujejo. Člani ZK in drugi — od 498 pritožb je 198 pritožb delavcev — se največkrat pritožujejo zaradi zlorabe položaja, bogatenja in kriminala, nedelavnosti pravosodnih organov in nepravilnosti v delovnih organizacijah. — IK je ocenil, da je reševanje pritožb zelo pomembna naloga ZK in drugih dejavnikov. Izhodišče za to delo pa morajo predstavljati besede tovariša Tita v Vjesniku, v pogovoru z Daro Janekovič. S. R. Stranski tiri delavske kontrole darska zbornica, seveda v sodelovanju s svetom delavcev in občinskimi organi. Čimprej bi bilo potrebno najti delovno organizacijo, ki je pripravljena primakniti svoja sredstva, kajti z dobro voljo delavcev se ne bi kazalo igrati. Ideja o tovarni ni nova. Stara je že nekaj let. Kljub njeni starosti pa je ne smemo zavreči. Še manj sedaj, ker so delavci pokazali pripravljenost vložiti vanjo svoje ,,žulje44, ki so si jih prigarali v tujini. Ljudje na črenšovskem in bistriškem področju so zagreti_ in - kot pravi predsednik sveta delavcev Anton Žabot — se ne bodo ustavili. Le v trmi, vztrajanju in organiziranem pristopu k delu vidijo možnost, da bodo slednjič le dobili svojo tovarno. Seveda pa je bilo zapisov o prizadevanjih občanov v tem delu Pomurja mnogo. Vseh ni mogoče našteti in opisati. Srečujemo se tudi z diskvalifikacijami posameznikov in z ocenami, da se nekateri želijo s svojimi imeni pojaviti na pročelju nove tovarne. Kam vodi takšno razmišljanje . .. ? Ali je sploh potrebno? Ustvarjalne sile v tem delu in drugje je potrebno usmeriti v rešitve, ki bodo tudi temu delu Pomurja in predvsem njegovim prebivalcem omogočile zaslužek doma. Pomurci so dolga leta opozoarjali na resnico, da ob svoji manjši razvitosti gospodarstva ne morejo slediti gospodarskim gibanjem pri nas. Ko so se odprla vrata za zaposlitev v tujini, so trumoma odhajali. Mnogo jih je tudi v drugih predelih Slovenije. Toda v tem je večina videla le izhod za silo in v prihodnje je potrebno najti delovna mesta doma. Vrata v tujini se vse bolj zapirajo, tako da je oziranje proti domu toliko bolj razumljivo . Na potezi je zdaj združeno delo Slovenije, kajti kaže, da so v lendavski občini nekatere kratke stike, ki so morda bili, pričeli odpravljati. M. HORVAT Primer pa je kljub temu popolnoma jasen, saj je docela jasno, v čigavo korist bo rešen spor. Toda primer Janevski je hkrati tudi poučen: na obljube posameznikov se danes ne moremo zanašati — o zaposlovanju odločajo izključno samoupravni organi! In to je tisto, kar Vaško Janevski, brezposelni vrtnar, še danes ne more razumeti. MAGDA MARJ Al Sodeč po obilici govorjenja, je delavska kontrola ..deležna naše polne pozornosti44. Reaultati so, žal, dokaj mršavi. Morda tudi zato ljudje največkrat sploh nimajo prave predstave o tem, kaj naj bi SDK bila in kaj ni. Samoupravna delavska kontrola ni sredstvo ali oblika pregona, prisile in podobnega. Njen namen ni skrbeti za varnost in red med delovnim procesom, ni za to, da bi preganjala storilce kaznivih dejanj ... Na kratko, -SDK je organizirana oblika delovanja delavcev v združenem delu, ki izvaja kontrolo nad ustvarjanjem in upravljanjem s celotno družbeno akumulacijo, nad odnosi v proizvodnji in nad uresničevanjem samoupravnih pravic. Sindikat delavcev tekstilne in usnjarske industrije Slovenije je pripravil kratko analizo položaja SDK v ,.njegovih44 33 OZD v 13 slovenskih občinah. Ugotovitve nam morajo dati misliti. . .• Po splošni oceni je bila delavska kontrola ustanovljena največkrat le formalno, nakar je delovala v znamenju, neodgovornosti in nezainteresiranosti članov. Ob tem je zanimivo, da samo v eni OZD niso izvolili delavske kontrole, vendar se je največkrat primerilo, da je z izvolitvijo tudi prenehala vsa aktivnost. Presenetljivo je, da je dokajšnja neznanka tisti del ustave, ki govori o treh sestavinah delavskega nadzora. Prva je vsekakor neposredna kontrolna aktivnost vseh delavcev, potem je kontrola prek organov upravljanja in še prek samoupravne delavske kontrole. Kdor pa hoče kontrolirati, mara to znati, vedeti in hoteti. Ali ni ob tem posebnost, da so v organe SDK izvolili predvsem delavce z nedokončano osnovno šolo ali priučene delavce in so že kvalificirani delavci v veliki manjšini, da o bolj izobraženih in usposobljenih sploh ne govorimo. Geje že tako, potem je očitno, da ni mogoče pričakovati uspešnega dela brez poglobljenega izobraževanja. Prav usposabljanje za opravljanje samoupravnih nalog pa bi zaslužilo še posebno pozornost - in seveda ne samo takrat, kadar govorimo o delavski kontroli. Komentator (strokovna sodelavka Šenka Nemar) iz odgovorov na anketo ugotavlja, da vse preveč z ,.učenostjo44 zamegljujemo pravo stanje stvari. Tako je, denimo, Jutranjka pošteno in samokritično priznala, da so od 1973. leta imeli samo eno sejo SDK, obravnavali pa so nagrajevanje režijskih delavcev in bolniške izostanke. Programa dela nimajo. In kakšna je uspešnost dela? Slabša od pričakovanj, morda tudi zato, ker je izobrazbeno poprečje v SDK - kvalificirana delavka - šivilja. Seveda, člani delavske kontrole niso ,,na- j črtno44 sami sebe volili v ta j dokaj občutljivi samo- j upravni organ . . . Na drugi strani pa . . . Lisca (TOZD krojilnica in TOZD šivalnica) je odgovo- j rila, da so na seji (imeli so prav tako samo eno!) kon- j trolirali vse akte in sklepe, j usklajevali le-te z ustavo, I ugotavljali smotrnost upo- j rabe sredstev TOZD, obravnavali stabilizacijske ukrepe, j pravilnost delitve dohodka | in osebnih dohodkov ... In , vse to na eni sami seji!! Osnovne težave so očitno j v programih dela. Od 33 j OZD jih ima le 18. Dejstvo j je. da brez delovnega programa sploh ne moremo govoriti o sistematičnem delu. ! Pravimo, da število sej ne more biti merilo za vrednotenje uspešnosti dela tega ali onega organa; vendar... če se v dveh tretjinah vseh tekstilnih in usnjarskih OZD v Sloveniji delavska kontrola sestane samo enkrat na leto, potem je lahko tudi podatek o številu sej zgovoren bolj, kot bi sicer lahko pričakovali. Vsaka vrana seveda ni črna. Tako je na primer delavska kontrola zelo aktivna v kamniški občini, še posebej v Svilanitu. Uspešno deluje tudi v kranjski Planiki, v kranjski industriji bombažnih izdelkov in v tekstilni tovarni v Preboldu. Za večino SDK smo rekli, da ne delajo uspešno. Zakaj? Največkrat je omenjena premajhna usposobljenost, pomanjkanje zanimanja (čigavega?), slaba aktivnost članov, nezainteresiranost za delo, slaba zavzetost, ,,ne vemo, kje naj se lotimo dela44, ..kolektivu je vseeno, če delamo ali ne“, „od družbenopolitičnih organizacij nimamo prave pomoči44... Tako ali drugače, videti je, da je prav premajhna povezava z družbenopolitičnimi organizacijami le tisti „kratek stik44, ki povzroča največje in najbolj opazne „izpade“ pri delu. Prav ob tem nikakor ni odveč spomniti — naj ne moti, če govorimo o tekstilcih in usnjarjih, saj to velja prav za vse — kakšni so bili sklepi 8. kongresa ZSS. Predvsem zavezujejo sindikat, da mora spodbujati samoupravno delavsko kontrolo in politično oceniti njeno delo. Prav tako mora vztrajati, da SDK sprejme svoje pravilnike in letne programe dela. Sindikat torej mora spremljati delo SDK, ga usmerjati in mu dajati ustrezne podatke in navodila. Pod to „mora“ sodi tudi predlaganje ukrepov za odpravljanje nepravilnosti in vzrokov za te nepravilnosti. Seveda je stalna naloga sindikatov, da skrbe za usposabljanje delavcev za delo v samoupravni delavski kon-troli. LT. iz osnovnih organizacij 20. marec 1976 stran 10 0 novice iz organizacff ŽELEZARNA JESENICE Analiza Na seji izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata v strojnih delavnicah so ugotovili, da so delegatska razmerja v sindikatu že v dobršni men uresničena in da so predstavniki iz sindikalnih skupin resnični nosilci interesov delavcev v združenem razmerij delu. Delegati v izvršnem odboru so tudi opozorili na pomembne naloge, ki jih mora v bližnji prihodnosti ' opraviti .-sindikalna organizacija. Večkrat se bo treba sestati in tudi več pozornosti posvečati izbiri kandidatov za samoupravne organe. LEK LJUBLJANA Vse pomembnejši dejavnik Na letni konferenci sindikalne organizacije v Leku so veliko govorili o planiranju razvoja delovne organizacije. Tudi letos se v njej niso držali dogovorjenih rokov pri izdelavi plana, čemur so krivi še vedno ne povsem jasni dohodkovni odnosi med temeljnimi organizacijami. Samoupravna cfelavska kontrola je dokaj dobro delovala na ravni delovne organizacije, kar pa ne velja za posamezne temeljne organizacije. Odločili so se, da bodo izobraževanju članov samoupravne delavsKe kontrole v bodoče posvetili več pozornosti. Spregovorih so tudi o povezovanju ter ustvarjanju sestavljene organizacije združenega dela. Se mnogo stvari manjka v samoupravnih aktih sestavljene organizacije, ki jih bo potrebno zelo kmalu urediti. Na letni konferenci sindikata v Leku so obravnavali tudi naloge sindikata pri stabilizaciji gospodarjenja, predvsem pa produktivnost in krepitev dohodka in naloge članov kolektiva ob tem ter kritično ocenili delovne razmere in druga vprašanja, s katerimi se srečujejo v tej organizaciji združenega dela. IGA KIDRIČEVO Izobraževanje sindikalnih delavcev Več seminarjev in drugih obhk izobraževanja sindikalnih delavcev ter članov samoupravnih organov v tovarni glinice in aluminija v Kidričevem je dokazalo, kako potrebne so takšne akcije. Se posebej zato, ker se vanje vključuje vse širši krog delavcev. Za letos so pripravili v sindikatu zelo konkreten program iz- obraževanja Izračunali so, da bodo vložili v to kar 93.000 dinarjev sredstev. Odločitev o višini sredstev in tudi programu izobraževanja pa so sprejeli delavci sami, kar priča, da se dobro zavedajo, kako pomembno je, če njihovi predstavniki obiskujejo različne seminarje in nato prenašajo svoje znanje v delovno okolje. ŽELEZARNA RAVNE NA KOROŠKEM MLADI ZA STABILIZACIJO Osnovna organizacija zveze socialistične mladine v ravenski železarni je v zadnjih nekaj mesecih razgibala mlade. Okrepili so sodetovanje z drugimi družbe-nopolitičnimi organizacijami v delovni organizaciji in se predvsem izkazali pri organizaciji tekmovanja mladih kovačev Jugoslavije. V kovačnici se je tudi zaradi te akcije izboljšala delov- na disciplina, boljši so postali medsebojni odnosi in za polovico so zmanjšali izostanke z dela. Lani so bili mladi kovači v Ravnah na petem mestu v tekmovanju mladih kovačev v Jugoslaviji Mladi so se odločili da bodo vključili v akcijo tudi svoje starejše sodelavce, kar bo lahko mnogo prispevalo k boljšemu gospodarjenju. CELICA POD DROBNOGLEDOM Sindikat se krepi v praksi čeprav v ljubljanski šestici nimajo temeljnih organizacij združenega dela in več osnovnih organizacij sindikata, so delegatski odnosi razviti. Sindikat sodeluje pri reševanju vseh vprašanj, s katerimi se srečujejo pri delu j nih 17. ske vez >.§( 24 Pol TO Ra; 30( pre Vloga osnovne sindikalne organi- obstajajo vse možnosti za uveljavitev zacije v ljubljanskem gostinskem nove organiziranosti podjetju Šestica je čedalje večja. Sindikat resnično postaja organiza- „V naši delovni skupnosti, pravi dja delavcev, saj sodeluje prj reševa- Sikerič, ki je tudi predsednik nju vseh vprašanj, s katerimi se sre- občinskega odbora sindikata delav-čuje ta 200-članski kolektiv. Pred- v. gostinstvu in turizmu občine vsem po zadnjem sindikalnem kon- Ljubljana-Center, se zavedamo, gresu se je okrepila vloga te osnovne kakšno vlogo ima sindikalna organi- organizacije, vendar pa kaže tudi po- zacija v procesu samoupravljanja, udariti kot nam je dejal sekretar Tetni delovni načrt, ki smo ga spre- osnovne sindikalne organizacije v jeli januarja letos na letni konferenci „Šestici“ Franc Pipan, da so k temu osnovne organizacije, bomo uresni- mnogo prispevale tudi naloge, kijih čevali v vsakodnevni praksi kar tudi je z ustavo in drugimi dokumentni pomeni, da si bomo še bolj prizade- dobila sindikalna organizacija. pritegniti k uresničevanju nalog vse člane kolektiva. Sicer pa sem Trenutno so sicer delavci v tej de- prepričan, da to ne bo težko, kajti lovni organizaciji orgamzirani v . delegatski odnosi so kljub temu, da enotni sindikalni organizaciji in tudi nimamo temeljnih organizacij zdru- temeljne organizacije združenega ženega dela, že razviti. Pri nas doma V samopostrežni Emona delavke in delavci skrbno pripravljajo obroke za delavce različnih delovnih organizacij. V Šestici je kuhinja dobra, še boljša bo,,ko bo stala na ploščadi Borisa Kraihgerja nova Šestica. dela so konstituirali, povedati pa moramo, da že razmišljajo o ustanovitvi treh osnovnih organizacij, in sicer v obratih Šestica, Emona in Pod lipco. To so v določeni meri tudi zaokrožene proizvodne celote, kjer je velika pripravljenost za delo in trdno spoznanje, da je predvsem od delavcev odvisen razvoj delovne organizacije." V Šestici so še posebej zadovoljni, ker jim je uspelo uskladiti delovne programe vseh političnih organizacij v delovni organizaciji in ker aktivno dela v sindikalni organizaciji mnogo več delavcev kot v prejšnjih letih. Tu je seveda potrebno povedati, da je kar polovica članov izvršnega odbora komunistov in da imajo tudi mladi v njem dobro zastopstvo. Franc Pijan: Dobro smo se organizirali za opravljanje vseh nalog, ki so pred sindikatom. „V zadnjih dveh letih," pripoveduje sekretar OOS Franc Pipan," smo v naših akcijah posvečali največ pozornosti skrbi za boljše gospodarjenje. Kljub dobrim rezultatom, ki smo jih dosegh, pa so, še rezerve in naše stabilizacijske naloge so dolgoročne. Vsak dan se je potrebno stabilizacijsko vesti in izkoristiti vse možnosti za bopi dohodek. Še bolj zato, ker je pred nami tudi velika in pomembna investicija na ploščadi Borisa Kraigherja, ki je zahtevna tako glede sredstev kot tudi organizacije gradnje. Drugo, kar je pri dejavnosti naše osnovne organizacije zelo pomembno, pa je čedalje večja skrb za družbeni standard naših ljudi. O delovnih razmerah gostinskih delavcev ne bom govoril. Lani smo v naši delovni organizaciji kupili dve prikolici kiju lahko uporabljajo v času dopusta delavci z nižjimi osebnimi dohodki. Tudi letos jih bomo še nekaj nabavili. Franc Pipan je tudi zatrdil: „Kljub temu, da pri svojem delu delamo tudi napake, pa moram vendarle reči, daje naš sindikat povsod, kjer se delavci sestajajo kot samoupravljavci in odločajo o rešitvah in vprašanjih, s katerimi se srečuje]0 pri svojem delu. Narobe je, da suidi" kalne skupine še niso zaživele, vendar pa bodo letos prav gotovo ne le organizacijsko, temveč tudi že vsebinsko tako utrjene, da bodo resnični nosilci sindikalne aktivnosti v našem kolektivu." Zapisali smo, da v Šestici nimajo temeljnih organizacij združenega dela, kajti, kot pravijo, obrati so med seboj tako povezani, da je na zboru delavcev in v javni razpravi prevladala odločitev o enoviti organizaciji združenega dela in predvsem zanje velja ocena, da je v njih samoupravno življenje in sindikalna aktiv- j nost dobro zaživela • Povedati pa je treba, da se je lan* sindikat v Šestici zavzeto lotil tud* drugih nalog. Med osrednjimi nalc gami je bilo izobraževanje za vodstva družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Se posebej pa si v Šestici prizadevajo izboljšati delovne in življenjske razmere delavcev. Toje med prvimi nalogam* sindikata, kajti le tako bodo popravljene dosedanje „krivice“ gostinskim delavcem, zaradi česar je tudi „priliv kadrov" v ta poklic zelo šibak. Danes je v tej delovni organizaciji zaposlenih kar 40 odstotkov delavcev iz drugih republik. Potrebujejo stanovanja in še marsikaj, predvsem pa tudi več naložb v samske domove m v šolanje učencev v gospodararstvu, ki so se odločili za gostinski poklic- Ne moremo seveda tudi mimo rezultatov združevanja. Delavci Šesti-ce so se odločili za združitev v sesatavljeno organizacijo združenega , dela Gostinsko, hotelirsko in turistično podjetje Ljubljana. Sindikat , je imel pri tej odločitvi pomembne besedo. In če danes vprašaš delavce v Šestici o njihovi osnovni organizaciji sindikata in o njenih prizade-vanjih, boš slišal le pohvalne ocene. J jajo pre< stai Svo prij no\ no( ska sta vez 1 10( kar kra Lji liki $ai sta pla sel: Sa- nje La nj* pii m; lit od na P* ra P« Si A o: o< sc k n ri v ..Problemov, s katerimi se srečujejo člani sindikata v gostinstvu, je mnogo. Vseh ne bo mogoče na hitrico rešiti, je pa skrajni čas, da jim tudi celotna družba posveti nekoliko več pozornosti. Tudi zato, ker gre za zelo pomembno gospodarsko panogo slovenskega gospodarstva,' pravi sekretar OOS Franc Pipan in dodaja, da bodo v Šestici nadaljnjemu razvoju v samoupravnih odnosov in urejevanju vloge sindikata v procesu neposrednega odločanja posvečali v prihodnje še več pozornosti. „Tudi zato, ker je predvsem od organiziranosti delavcev v samoupravnem procesu odločanja v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj delovne organizacije Jcrepitev pripadnosti h kolektivu." M. HORVAT NAŠI PRIJATELJI JOŽE DERN0VŠEK, SDS interesnih skupnosti Vič Tudi reprize so lahko dobre Jožeta Demovška, sekretarja samoupravne delovne skupnosti interesnih skupnosti občine Ljubljana Vič-Rud-nik, smo prekinili s prošnjo za pogovor sredi njegovega vsakdanjega delovnega popoldneva. Že po prvih besedah nam je dejal, da smo imeli srečo, ker smo ga našli na delovnem mestu. Njegov delovnik se, kakor sam pravi, pričenja ob sedmih zjutraj, skrbi, ki so vezane na službo, in druge obveznosti v družbenopolitičnih organizacijah in na občini pa odloži za pozno v noč. Tam nekje ob devetih zvečer je ura, ko pokramlja v družinskem krogu, toda šele tedaj, ko ima docela pripravljen delovni načrt za dan,ki prihaja. „Tako je bilo tudi tedaj, ko sem še delal kot poklicni sekretar na občinskem sindikalnem svetu. Lansko jesen sem zapustil vrste starih sodelavcev, toda s tem se nisem ločil od sindikalnega dela Daleč od tega. .. Kako bi se sploh mogel, saj delam v sindikatih že od 1948. leta naprej. Začel sem v jeseniški železarni, nadaljeval na želez- nici v Šiški, potem pa skoraj povsod, kamor so me vodila službena pota. Za Jožeta Dernovška, dolgoletnega sindikalnega delavca, člana komisije za socialna vprašanja in družbeni standard ter za družbeno planiranje in ekonomske odnose pri vodstvu viških sindikatov, člana medobčinskega sveta ZSS ljubljanske regije, skratka za človeka, ki še sam natanko ne ve, koliko družbenopolitičnih funkcij oprav-Ija, bi lahko trdili, da je v zadnjem času poživil sindikalno delo v tej največji ljubljanski občini. „Izkušnje, ki sem si jih pridobil v prvih povojnih letih kot brigadir na mladinskih delovnih akcijah, so mi precej pomagale pri sindikalnem delu. Morda se boste čudih, zakaj, toda dokopal sem se do spoznanja, daje treba aktivirati predvsem mlade. Za tiste, s katerimi delam v sindikatih, moram reči, da so dobri aktivisti, kader, na katerega lahko računamo ob vsakem času . . . To so do zdaj ničkolikokrat dokazali z dejanji.*1 Med „našimi prijatelji** je doslej Jože Demovšek edini, ki se je z vso kritičnostjo, pri čemer pa ni varčeval tudi s pohvalami na račun nove vsebinske zasnove Delavske enotnosti, „lotil“ sindikalnega glasila. Po njegovem prepričanju je DE „preživela“, vsaj od takrat, ko jo spremlja, tri raz-lična obdobja. Najprej se je ozrl na list 30 let nazaj. „DE je bila v tistih letih, torej v času frontovskih in kmečkih brigad, priljubljen aktivistični časopis, seveda v dobrem smislu besede in bilo bi prav, če bi tudi danes uporabili pre-nekatero takratno izkušnjo. Poglejte, če smo prva povojna leta v našem časopisu s ponosom predstavljali delavce — udarnike, zakaj danes ne bi dobili v listu več prostora delavci, samoupravljavci iz neposredne proizvodnje. Poleg njih bi morah večkrat predstaviti tudi najboljše sindikalne delavce, prizadevne poveij enike sindikalnih skupin v delovnih organizacijah in vse tiste, ki so to zaslužih s svojo prizadevnostjo v sindikatih.** „Drugo obdobje** DE je strnil v leta planskega gospodarjenja. Po njegovem mnenju je DE po 1952. letu z grafikoni in kratkimi razumljivimi pojasnili k planom znala delavcem prikazati bistvo stvari. „Danes tega ne zasledim več. Prav bi bilo, da bi se tega DE spet lotila, morda zdaj bolj kot kdaj prej. Znašli smo se namreč v času pred sprejemanjem srednjeročnih razvojnih načrtov delovnih organizacij, SIS in krajevnih skupnosti. Zato ne bi bilo odveč, da bi ljudje v sindikalnem listu spet do- | živeh „reprizo“ tistega, o čimer sem ravnokar govoril. Saj ti načrti zadevajo predvsem delavce ...“ Po sprejetju nove ustave je po Der-novškovem prepričanju nastopilo „tretje obdobje** DE. „Časopis ni bil več zgoj informator, pač pa je tvomo in dovolj kritično posegel v vsa družbena, predvsem pa gospodarska dogajanja. Prav bi bilo, da s to prakso nadaljujete. To vam zdaj omogoča nova vsebinska zasnova lista. Želel pa bi, da bi bili prispevki kratki in jedrnati, napisani pa dovolj razumljivo, saj je časnik namenjen delavcu in ta mora vedeti, za kaj gre.“ I. VIRNIK poverjeniki DE 4. JFLICA KRISTAN 5. VERA STROPNIK 6. STANE KEBLlC 7. STANKO PIPA 8. ELICA ROGELJSEK 9. EDO SIKERIO 10. CLTA TRAMPUŠ 11. 302E DERNOVŠEK V __________s I dii bo sel tis dii ko že te: ni je va vs d; ni ze m šc u te izobraževanje , kultura, znanost 20. marec 1976 stran OBČNI ZBOR SINDIKALNEGA PEVSKEGA DRUŠTVA »ŠTEFAN KOVAČ« MURSKA SOBOTA 3 e o 3 0 a -i t n li ii r I- ij h e ii n v ■ a a JESENICE: Ljubiteljice ročnih del na Jesenicah so od 6. do 17. marca razstavljale v delavskem domu pri Jelenu rože, vezene na platnu. Pod naslovom »Šopek rož za osmi marec“ je 24 žena razstavilo 81 vezenin. Pokrovitelj razstave je bila TOZD VET Železarne Jesenice. Razstavo si je ogledalo več kot 2000 Jeseničanov in okoličanov, pretežno žensk. Jeseničanke, ki se rade ukvarjajo z ročnim delom, so se že pred šestimi leti vključile v razstavno dejavnost DOLIK DPD Svoboda Tone Čufar in doslej pripravile že dve razstavi gobelinov. Kasneje so pri društvu ustanovili samostojno sekcijo za ženska ročna dela in pripravili razstavo kvačkanih izdelkov in vezenin. LJUBLJANA: V počastitev 100-letnice rojstva Ivana Cankarja je bila 15. marca v dvorani krajevne skupnosti Ajdovščina v Ljubljani odprta razstava društva likovnih samorastnikov Ljub-ijana. 23 likovnih amaterjev razstavlja 41 slikarskih del in 7 plastik. Društvena razstava se bo selila še v krajevno skupnost Savško naselje, v Jelovško galerijo na Kodeljevo, v Velike Lašče in v Horjul. VELENJE: Občinsko srečanje amaterskih gledaliških skupin bo v Šoštanju od 21. do 31. marca. Prikazali bodo tri najkvalitetnejše amaterske uprizoritve, od katerih bo ena prikazana tudi na področnem srečanju v Štorah pri Celju. Kaj igrajo odri s področja velenjske občine? DPD Paka pri Velenju - Pugeta Srečne dneve, KUD Anton Aškerc — Efiha Vossa Plešočega oslička (ki so ga že desetkrat odigrali), v Šentilju pri Velenju so pripravili klubski večer, zdaj še igro neznanega avtorja A njega ni, PD Bevče pa je uprizorilo komedijo Plaza. VINKO ŠMAJS V_________________:___________J Zborovskemu petju družbeno priznanje Minilo je osem let uspešnega dela sindikalnega pevskega društva „Štefan Kovač“ Murska Sobota. Tisti pevci, ki so v tem obdobju redno obiskovali vaje, so žrtvovali petju 160 delovnih dni in se naučili peti 110 pesmi. Pri tem pa ni upoštevan čas nastopov in gostovanj. Peli so na Madžarskem, v Avstriji in Sloveniji ter po.sneli veliko pesmi za televizijo in radio. O tem so govorili člani zbora minuli petek na svojem občnem zboru, ko so pregledali dejavnost v zadnjih dveh letih. Predvsem so navzoči poudarili, da pri nas ne bi smeli petja v zboru pojmovati zgolj kot „konjičkarstvo“, temveč je to družbeno potrebno delo. Predsednik pevskega društva Matjan Suhadolnik je nanizal številne uspešne nastope zbora. Zbor je pel na proslavah, na otvoritvah industrijskih in drugih objektov ter razstav, sodeloval na recitalih, festivalih, na pokrajinskih srečanjih zborov, nastopal v delovnih kolektivih, po vaseh, na pokopališčih in drugod. V zadnjih dveh letih je zbor gostoval v Budimpešti, Szombathelyju, Monoštru in v Gomjem Seniku na Madžarskem. To je obsežen splet dela in samoodpovedovanja pevcev. Edino plačilo za ta trud je ugoden sprejem njihove pesmi pri občinstvu in besede, ki so bile izražene ob lanskem koncertu zbora v Murski Soboti: „Tako odlično izvedenega koncerta domačega zbora v naši dvorani še nismo slišali. “ Tovariš Suhadolnik je pohvalil še posebno prizadevnost tistih pevcev, ki se vozijo na vaje dvakrat tedensko iz Bankovec, Puconec, Martjanec in od drugod. Pevci so doma iz različnih krajev in opravljajo številne po: klice. Zbor se je lani „preoble-kel“ v nove uniforn^. Za to gre zahvala občinski zvezi kultur-noprosvetnih organizacij Murska Sobota, ki je prispevala denar. Zborovodja Tomaž Kuharje spregovoril predvsem o glasbeni kulturi zbora. Menil je, da morajo biti vse zborovske prireditve na dostojni glasbeni ravni. Koncerti morajo biti prerez zborovske kulture skozi stoletja. V razpravi so sodelovali pevci in predstavniki kulturnih in družbenopolitičnih organizacij. Predsednik kuJtume skupnosti soboške občine tovariš Jože Hradil je med drugim poudaril: „Zbor je nepogrešljiv dejavnik kulturnega življenja .. .“ Precej.je bilo rečenega ha račun financiranja te dejavnosti. Sredstva za kulturo so namreč v soboški občini iz leta v leto manjša. Kljub temu pa je poudaril predsednik občinske ZKPO Ladislav Voroš, da bo za plodno delo tega zbora denar treba dobiti. Na občnem zboru je bila izražena potreba po nenehnem pomlajevanju zbora. Le tako bo namreč zajamčena njegova bodočnost Izrednega pomena za obstoj pevskega kolektiva je razumevanje in prijateljstvo med člani zbora. Ko je bil nedavno tega za dlje zbolel pevec Vinko Pečnik, so ga obiskovali člani zbora in mu za skorajšnje okrevanje zapeli nekaj pesmi. V zahvalo je tovariš Pečnik izdelal izredno lepo umetniško darilo, ki izraža simbole zbora, in ga s posebnim posvetilom izročil pevskemu kolektivu na petkovem občnem zboru. FRANČEK ŠTEFANEC Združevanje šol IZVRŠNI ODBOR RO SINDIKATA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA je imel 11. marca razširjeno sejo, katere osrednja točka dnevnega reda je veljala pripravam za posvet o združevanju šol. V delu seje so sodelovali predstavniki iz tistih občin, ki so združitev že opravili oziroma se nanjo pripravljajo (Velenje, Jesenice, Tolmin, Štore in Ljutomer). V razpravi o združevanju šol, se pravi samoupravnem združevanju dela in sredstev z namenom, da bi dosegli čim boljše pedagoške učinke ob optimalni uporabi sredstev, je sodeloval tudi predstavnik Zavoda za šolstvo SR Slovenije. Ker so ti sindikati, organizirani na vseh ravneh, nosilci pobud za povezovanje in samoupravno združevanje šol, bodo enotna izhodišča za nadaljevanje te akcije oblikovali na republiškem posvetu, ki ga bo RO sklical ob koncu aprila ali v začetku maja Izmenjava dosedanjih izkušenj je v prid pripravam tega posvetovanja do katerega naj bi tudi Zavod za šolstvo SR Slovenije na željo sindikata pripravil predlog stališč v zvezi z aktualnimi strokovno-peda-goškimi vprašanji STE NEMARA PREZRLI Približati Cankarjevo knjigo Od vsepovsod dobivamo v uredništvo vesti o kulturnih prireditvah ali kulturnih akcijah, ki so ali bodo letos v počastitev 100-letnice rojstva Ivana Cankarja. Tako smo nedavno tega objavili tudi vest, da občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij v Gornji Radgoni pripravlja tekmovanje med delavci v branju knjig, ki naj bi trajalo do prihodnjega slovenskega kulturnega praznika - 8. februarja 1977. Menijo, da bi velikemu pisatelju postavili najlepši spomenik, če bi kar največ delavcev trajno zainteresirali za dobro knjigo, zato se bo v to akcijo vključila seveda tudi matična knjižnica. Pripravili bodo seznam petdesetih najboljših izdaj slovenskih založb in z delavci, ki se bodo vključili v to tekmovanje, bodo organizirali tudi pogovore o prebranih knjigah. Vest o tako zamišljeni .akciji za pridobivanje novih prijateljev knjige smo obnovili zaradi tega, ker se nam zdi, da bi na tak ali podoben način morali sindikati dati letos tudi pobudo, da bi se delavci bolj seznanjali s Cankarjevimi literarnimi deli in z njegovimi političnimi spisi in govori. Že doslej izdanim Cankarjevim knjigam se v tem jubilejnem letu pridružuje obširen in kvaliteten program knjižnih izdaj Ivana Cankarja ali knjig, ki govore o njem. Akcija osnovnih organizacij sindikata bi nemara lahko bila še bolj široka: sindikat bi lahko dal pobudo, da bi iz sredstev skladov skupne porabe nakupili knjige iz programa knjižnih izdaj ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja, te knjige pa bi lahko bodisi podarili delavcem bodisi jih dali v knjižnice, tovarniške, krajevnih skupnosti, matične knjižnice; o teh in že starejših izdajah Cankarjevih del bi lahko v tovarniških glasilih objavljali prispevke, da bi spodbudili interes bralcev; skupaj s knjižnicami in odbori za knjigo pri občinskih ZKPO bi lahko organizirali razgovore o Cankarjevem literarpem delu, o Cankarju pisatelju in Cankarju socialistu; lahko bi - zakaj končno ne - organizirali tudi nekakšna tekmovanja v poznavanju Cankarja; morda jc ta oblika vabljiva zlasti' za mlajše delavce; in končno, zakaj ne bi to leto sicer začeli z večjo popularizacijo Cankarjevih knjig, kar pa bi lahko hkrati razširili na popularizacijo vseh dobrih knjig, razširili v stalno akcijo za pri-dobivanjemovih številnih bralcev med delavci. Končno vemo tudi to, da so ponekod s tako akcijo sindikati že začeli. Delegatka iz Mariborske tekstilne tovarne je pred dnevi na seji RO sindikata tekstilnih in usnjarskih delavcev povedala, da je pri njih naročenih na knjige Prešernove družbe že četrtina vseh zaposlenih! Ta podatek izzveni kot poziv drugim osnovnim sindikalnim organizacijam, da store kaj konkretnega za pridobivanje novih številnih ljubiteljev knjige in bralcev med delavci. S. G. Več kot 3.000 obiskovalcev si je ogledalo razstavo na platnu izvezenih rož, ki sojih naredile Jeseničanke. (Foto: B. Blenkuš) L____ _____________________ Člani pevskega zbora Štefan Kovač iz Murske Sobote na gosto- Društvena razstava likovnih samorastnikov Ljubljana v dvorani KS vanju na Madžarskem, kamor bodo v kratkem zopet odšli. Ajdovščina. (Foto: A. Agnič) Kako sem se izobraževal? VOUA JE POMEMBNA Jože Petrič, ki je danes namestnik direktorja upravnih služb v Metalki, bo letos star 38 let, vendar pa ima za seboj že dvajset delovnih let. Je med tistimi Slovenci, ki so se sorazmerno zgodaj zaposlili in nato ob delu študirali. Železniško industrijsko šolo je končal 1955. leta, vendar gaje ,,uka žeja“ popeljala v srednjo tehniško šolo ter kasneje na fakulteto za strojništvo. Popravljal je lokomotive, nato je bil v ljubljanski Utensiliji vzdrževalec obdelovalnih strojev in ob tem je vsako popoldne obiskoval popoldanski pouk na srednji tehniški šoli. „Ko sem obiskoval srednjo tehniško šolo, je bil moj delovni dan zelo zelo dolg. Dopoldne služba, če je bilo mogoče tudi kratko kosilo, popoldne šola, večeri pa so bili rezervirani za j učenje. Kljub naporu, odpovedovanju in mnogim grenkim trenutkom pa mi danes ni žal, kajti pridobil sem si mnogo znanja.“ Tako zgoščeno govori o svojem študiju Jože Petrič. Njegova navada, kot vse kaže, ni, da bi se hvalil, saj sem ga tudi s težavo pridobil za ta najin razgovor. „Precej je takih, ki smo šli po trnovi poti skozi izobraževanje. Toda voljo moraš imeti, če želiš kaj doseči. Sicer pa mislim, daje izobraževanje ob delu zelo dobra pot. Poznaš prakso in se seznanjaš s teorijo, kar ti je v pomoč pri delu. Živiš in dihaš s sodelavci in tudi kasneje, ko si že nekoliko odmaknjen od neposredne proizvodnje, laže razumeš stisko, probleme in tudi nemalokrat očitke, ki jih delavci naslavljajo na vodstva, šefe itd.“ „V večini delovnih organizacij da- nes zelo dobro stimulirajo izobraževanje in zato bi svetoval vsem, ki imajo željo po izpopolnjevanju in seveda tudi voljo in delovne navade, da izkoristijo sorazmerno ugodne možnosti. Sicer pa ni potrebno posebej poudarjati, da je največ odvisno pri tem od delovnih navad in prizadevnosti človeka samega. Morda kaže še opozoriti tudi na to, da tisti, ki so poročeni, teže zmorejo ta bremena. Gre pa — in predvsem tisti morajo imeti voljo, mnogim stvarem se morajo odpovedati. . .“ Jože Petrič je razsoden človek. Ve, kaj zmore in kaj ne, vendar pa si stalno prizadeva tudi v Metalki „zgraditi“ kar se da dobre pogoje za izreden študij in izobraževanje. „Danes brez znanja, brez šol in tudi brez stalnega usposabljanja ob delu ne gre več. Dopolnilno izobraževanje je postalo resnično nujen spremljevalec dela. Samo v Metalki smo lani - brez štipendij — vložili v izobraževanje 45 starih milijonov dinarjev. Kar 200 zaposlenih je obiskovalo različne tečaje, seminaije ali pa je izredno študiralo na višjih in visokih šolali. Danes je seveda to precej lažje; ne gledajo te tako, kot so rekli nekoč, da želiš postati gospod. Sprememba odnosa do izobraževanja, ki je nastala v zadnjih nekaj letih, omogoča, da lahko praktično vsak konča osnovno, srednjo ali pa kakšno drugo šolo." Vseeno pa je potrebno povedati, da študirajo ljudje izredno zaradi različnih motivov, med njimi ni le „lakota“ po znanju, pač pa tudi večja možnost napredovanja v službi, izboljšanje gmotnih razmer in tudi veljava v družbi. „Seveda so marsikje še odpori do izobraževanja, kajti ponekod vidijo v tem le željo posameznika da „naredi“ kariero. Pa ni tako. Tisti, ki se je resnično trudil, ki je lep del življenja preždel pri knjigah in ki resnično študira zato, da več zna, ponavadi ni karierist. Sicer pa sem tudi jaz nekoč mislil: najprej diploma, nato družina in končano. A v resnici te šele potem zgrabi. Moraš se izobraževati in stalno biti na tekočem z novostmi v stroki. Življenje in delo sta eno samo učenje in če se nehaš učiti, gre le navzdol." Jože Petrič je prešel pot od vajenca do strojnega inženirja. Ni bila lahka, vendar pa nikoli ni obupal. Skrbi za družino in še posebej za svojo osemletno hčerko. Tudi njej vceplja delovne navade, kijih ima sam. ..Pravzaprav sem srečen, ko vidim prizadevnost in pridnost pri otroku. Želim, da bo tudi ona delavka, kar mislim seveda v prenesenem delovnem pomenu. Za dosego svojih ciljev je potrebno marsikaj žrtvovati. Tudi prosti čas, zabavo in še marsikaj drugega. Meni ni žal, vendar mora človek vedeti, da se mu to v resnici splača." M. HORVAT IZ SINDIKALNEGA TISKA „Pravna in interesna zaščita delavcev", je naslov enega izmed člankov v zadnji številki Dolgozoka, glasila PS ZS Vojvodina. V njem je omenjeno, da sindikat v zadnjem času namenja vse več pozornosti ne le vprašanjem življenjske ravni, ampak tudi pravne zaščite delavcev. Od skupaj 44 vojvodinskih občin pri 23 občinskih svetih sindikatov delujejo komisije za pritožbe, v 16 občinah pa pravne posvetovalnice. Njihova • skupna značilnost v primerjavi s podobnimi organi pri skupščinah občin je neprimerno večja učinkovitost pri razrešavanju prošenj in pritožb delavcev. V intervjuju „Javne službe morajo spremeniti delovni čas“, je predsednik ZSJ Mika Špiljak posebej za Dolgozok izjavil, da bo sindikat sprožil pobudo, da bi v javnih službah spremenili delovni čas - za stranke. Narobe je, da zdaj delavci samo tako, da izostanejo z dela, lahko urejajo svoje zadeve, je poudaril predsednik jugoslovanskih sindikatov. „Obogateli so, toda kako,? “je naslov članka o triletnem delu komisije za ugotavljanje izvora premoženja v Subotici. V tej občini je samouprava za dohodke vložila več kot tisoč prijav. Komisija je v letu 1974 izdala sedem, lani pa tri odločbe o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja. Sodišče je potrdilo le štiri od teh odločb .. . Vseeno pa smemo pričakovati, da se bo akcija proti špekulantom okrepila, saj po intervjuju predsednika Tita za Vjesnik v krajevnih skupnostih to vprašanje znova ter bolj odločno postavljajo na dnevni red. Justina Jajdu vstaja vsak dan ob treh, kajti v zadrugi v Malem Idjosu jo čaka živina, ki jo je treba nakrmiti. Njen delavnik popisuje reportaža „Justina, rejka živine11, ki jo objavlja zadnji Dolgozok. S SEJE PREDSEDSTVA SVETA ZVEZE SINDIKATOV BOSNE IN HERCEGOVINE USPEHE RODI LE KONKRETNO ;___________DELO Sprejeta stališča o dopolnilih k ustavi SR Bosne in Hercegovine Ob obravnavi predlogov za dopolnila k ustavi SR Bosne in Hercegovine je predsedstvo sveta ZS BiH sprejelo oceno, da predloženi predlogi dopolnil k ustavi izražajo interese delovnih ljudi in delavskega razreda v republiki. S tem je predsedstvo v bistvu potrdilo stališča, kot jih je že sprejelo predsedstvo RK SZDL. Poudarilo pa je, da bi predlagana dopolnila pomenila na- Od sarajevskega dopisnika tančnejšo ureditev vseh oblik družbenega varstva v republiki, prispevek k jasnejši opredelitvi pravic in odgovornosti predsedstva SR Bosne in Hercegovine in natančneje določene pravice skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. V nadaljevanju seje je predsedstvo obravnavalo aktualna družbenopolitična vprašanja v republiki. Pri tem je menilo, da bi morali družbenopolitični zbori v prihodnje temeljiteje in z več pozornosti spremljati uveljavljanje sistema družbene samozaščite. Družbenopolitične organizacije naj bi redno spremljale delo delegatov in bolj aktivno usmerjale delovanje samoupravne delavske kontrole. V delovnih programih pa bi morali tudi kolektivi konkretno načrtovati organizacijo izobraževanja za samoupravljanje. Naslednja točka seje predsedstva pa je v bistvu pomenila pripravo na sejo republiškega sveta, na kateri bodo spregovorili o varstvu pri delu in še posebej o invalidih dela. Njihov sedanji položaj nikakor ni zadovoljiv, saj smo še priča preživelim odnosom, zlasti pa tedaj, ko gre za zaposlovanje invalidov. Predsednik RS ZS BiH Raif Dizdarevič je o tem med drugim dejal: „Zame pomeni malo, če pravimo, da bi morali problemom invalidov dela posvetiti pozornost prav vsi dejavniki. Sem za to, da povemo, kaj mora kdo storiti ... Ne moremo reči, da velja vztrajati in nato čakati na tistega, ki bo res vztrajal. . . Tisti nekdo bo namreč hotel ali pa tudi ne bo hotel nekaj storiti, ker bo pač sprejel tisti pravilnik, ki naj pomaga nekaj rešiti, ali pa ga ne bo sprejel.. . Medtem ko čakamo, kaj se bo zgodilo, pa invalidi pometajo in pospravljajo garderobe. Kaj to ni več kot žalostno? “ Raif' Dizdarevič je omenil nekatere možnosti zaposlovanja invalidov, denimo v prodajalnah časopisov in v trafikah, v telefonskih centralah in podobno. Toda: če je nekdo že postal delovni invalid v de- lovni organizaciji in je zdaj prijavljen na zavodu za zaposlovanje, bi morali o tem nekaj reči tudi v njegovem kolektivu, kjer — vsaj v besedah -ne manjka solidarnosti.. . O pomenu akcije, ki bi bila usmerjena k izboljšanju razmer pri zaposlovanju invalidov, dovolj zgovorno priča podatek, da je zdaj v BiH skoraj 80.000 delovnih invalidov, medtem ko- starostne pokojnine uživa 51.000, družinske pokojnine pa 56.000 ljudi. Zanimivo je tudi, da v SR BiH za potrebe pokojninskega in invalidskega zavarovanja namenjajo po 7 % narodnega dohodka na leto, kar trenutno pomeni 5,3 milijarde dinarjev. To so ogromna sredstva in tudi zaradi tega bi bilo več kot koristno, če bi rehabilitaciji in ponovni zaposlitvi invalidov dejansko posvetili vso pozornost tudi v praksi. Na seji predsedstva sveta ZS BiH so imenovali' komisijo, ki bo pripravila predlog konkretnih sklepov. Le-ti naj bi odgovorili na vprašanje, kdo mora kaj storiti, in do kdaj. Prvi poskus družbene verifikacije teh stališč pa bo, kot že omenjeno, na seji republiškega sveta Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine. ESAD NJEMCEVlC POSVETOVANJU 0 OBVEŠČANJU V ZDRUŽENEM DELU NA ROB Besede... in dejanje..! Obširno in dokumentirano gradivo o obveščanju v organizacijah združenega dela ter o nalogah sindikatov pa tudi 51 razpravljavcev je pred dnevi v Beogradu opozorilo, kako zelo pomembno je za delavčevo gospodarjenje z dohodkom in sploh za njegovo samoupravno ravnanje učinkovito obveščanje. Ponovno smo poslušali spodbudne pa tudi manj razveseljive ocene o stvarnih možnostih, da bi delavci mogli v svojih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in v samoupravnih interesnih skupnostih na osnovi pravočasnih, celovitih in razumljivih informacij kvalitetno odločati. Ponovno smo sprejeli tudi več stališč in sklepov, ki marsikoga zavezujejo storiti kaj, da se bo bolj opazno uresničevala znana misel: obveščati in biti obveščen je ena od neodtujivih dolžnosti in pravic samoupravljavcev! A vendar - besede so eno, dejanja pa drugo .. J Celotno gradivo s povzetki razprav vseh 51 govornikov v plenarni dvorani doma sindikatov v Beogradu bo objavljeno v eni izmed izdaj biltena sveta Zveze sindikatov Jugoslavije „Sindikati“. Zato počakajmo nanj! Sicer pa to niti ni nujno, saj imamo v sklepih 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije (14. sklep — obveščanje in samoupravno komuniciranje) zelo jasno zapisano, kaj storiti.. . Vendar dogovoijenega vselej ne uresničimo ali pa to uresničujemo prepočasi. Naj prav za obveščanje v delegatskem sistemu navedem primer: Skladno s svojo ustavno odgovornostjo v delegatskih odnosih smo si v sindikatih zadali naslogo, da bomo vsem delegatom in delegacijam delavcev v organizacijah združenega dela zagotavljah možnosti za njihovo delovanje; da bomo v vsaki organizaciji združenega dela vztrajali, da morajo biti stro- kovne službe organizirane in usposobljene tudi za učinkovito medsebojno obveščanje vseh delavcev in za delovanje delegatskega sistema. Skupščina SR Slovenije je po razpravah o tem, kako se uresničuje delegatski sistem, sklenila, da je treba v večjih organizacijah združenega dela, občinah in v republiki us ta no vi ti informac ij sko-do k ume nt ac ij ske centre. Ko pa se je začela politična akcija subjektivnih sil za ustanovitev takih služb, je bilo slišati tudi pomisleke, zlasti da manjka ustreznih kadrov za delo v informacijsko-dokumentacijskih centrih. In da ne bi ostalo le pri besedah, so skupščina SRS, republiška konferenca SZDL Slovenije, republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, komite za plan in informacijski sistem izvršnega sveta skupščine SRS ter Višja upravna šola v Ljubljani pripravili štirinajstdnevni seminar za bodoče delavce v informacij sko-dokumentacijskili centrih. Hoteli so olajšati ustanovitev teh centrov, pa so — kar težko je to doumeti — njihovi pripomočki, kot je na primer predlog sporazuma ustanoviteljev takega centra pa tudi povabila, naj izberejo kandidate za delo v centrih in jih prijavijo na seminar, obležali nekje v predalih . .. Zato torej v uvodu misel, kako da smo ponovno sprejeli več stališč in sklepov, ki marsikoga zavezujejo . . . Besed o tem je dovolj, le volje za dejanja primanjkuje. V Podvinu na Gorenjskem se bodo zbrali v ponedeljek, 22. marca, tisti, ki naj bi delali v informacijsko-dokumentacijskih centrih v občinah in v združenem delu oziroma ki že delajo na področju obveščanja. Žal pa ne bo med njimi vseh tistih, ki bi s svojim delom lahko pripomogli k uresničitvi omenjenih sklepov sindikatov in skupščine SRS. Priložnost, ki pa spet ne bo najbolje izkoriščena! DUŠAN REBOLJ PREDSEDSTVO SVETA ZS MAKEDONIJE 0 RAZVOJU DELEGATSKEGA SISTEMA V ospredju usposabljanje Najvažnejšo nalogo sindikatov predstavlja usposabljanje delovnih ljudi, članov delegacij in delegatov za kar najbolj celovit in uspešen razvoj samoupravnih odnosov v združenem delu Predsedstvo sveta ZS Makedonije je na zadnji seji razprav-Ijalo o delegatskem sistemu v združenem delu. Član predsedstva KIRETA POPOVSKI je v uvodnem referatu poudaril, da neposredno in trajno nalogo Zveze sindikatov Makedonije pomeni takšen razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, ki bo temeljil na ustavi in načelih delegatskega sistema. Drugače povedano, z aktivnim sodelovanjem v celotnem sistemu delegatskega odločanja morajo organizacije v sestavu ZSM stalno nastopati kot pobudniki usmerjanja aktivnosti delovnih ljudi, delegacij in dele-gitov, pri tem pa si prizadevati za samoupravni in socialistični značaj odločitev. V prihodnji aktivnosti organizacij sindikata v Makedoniji, so poudarih razpravljavci, bi Od skopskega dopisnika morali delovni ljudje po demokratični poti usklajevati svoje interese, jih povezovati z že opredeljenimi družbenimi cilji in smermi razvoja ter tako uresničevati široko družbenopolitično aktivnost kot osnovo njihovega samoupravnega in odgovornega vključevanja v procese odločanja o družbenih zadevah. Upoštevaje velik pomen nalog s tega področja so se na sqi dogovorili, da bodo vprašanjem delegatskega sistema in nj egovega dograjevanja v prihodnje posvečali še več pozornosti. Še zlasti pa si bodo sindikati prizadevali za usposabljanje delovnih ljudi, članov delegacij in delegatov kot tudi za uresničevanje vloge zveze sindikatov v sistemu dogovarjanja in sporazumevanja o vseh vprašanjih odnosov med OZD, interesnimi skupnostmi in skupščinami družbenopolitičnih skupnosti- Predsedstvo makedonskih sindikatov je spregovorilo tudi o delovnem načrtu za letos in pri tem poudarilo, da bi morale občinske in osnovne organizacije sindikata pripraviti konkretne analize o delovanj u delegatskega sistema v njihovem okolju. Ugotovitve teh analiz naj bi pomende napotek za uresničevanje ustavno opredeljenih družbenoekonomskih odnosov. BRANISLAV STANČEVSKl Beseda je tudi konj! Piše: Azra Kristančič, dipl. psihologinja Besede so še kako pomembne v vseh jezikih te naše zemeljske 'divi posebnih komitejev za pospeševanje gospodarskega sode--ovanja z deželami v razvoju, vzrok, da še ni rezultatov, je na i primer že sama razporeditev zu-! oanjetrgovinskih predstavništev t 'f svetu. Anketa, ki jo je izvedla beograjska gospodarska zbor-t niča, v njej pa je sodelovalo 15 Proizvodnih OZD, 17 storitvenih, 7 trgovskih in dve bančni organizaciji, je pokazala, da ski .. . Brez dote seveda ni poroke in je ženska do konca življenja obsojena na ubijajoče garanje ter ponižarge. Kim se zato „muči kot vrag“ in tudi resnično hrani vsako paro. V Haitai delajo vsak dan po 12 ur, prostega dne ne poznajo. Le za pol ure prekinejo proizvodnjo za kosilo ali večerjo. Ce pa dobijo v tej tovarni naročilo za tuje tržišče in če je tudi dobavni rok kratek, tedaj delajo od ponedeljka do sobote po 14 ur dnevno, v nedeljo pa celo 18 111 NIHČE NE SPRAŠUJE ZA ZAKON Formalno zakon prepoveduje daljši delovni čas kot deset ur imajo te organizacije v tujini 100 predstavništev, 30 lastnih podjetij, sodelujejo pa v poslovanju 56 mešanih podjetij, v katerih je zastopan tuji in domači kapital. Mreža je zelo razvejana, najslabše pa so pokrite dežele v razvoju. 'Organizacije blagovnega prometa imajo največje oporišče v zahodnem gospodarskem svetu, proizvodneiti storitvene dejavnosti pa v deželah v razvoju. y q dnevno. V to je po zakonu vračunano tudi nadurno delo. Toda, kdo vpraša za zakon v Južni Koreji! ,,Pet dobrih zakonov o delu imamo v Južni Koreji," pravi Kim, „vendar pa delodajalci pravijo, da je to le papir. Stoodstotno kršijo zakone. Oblast to dobro ve, vendar pa ničesar ne ukrene." Zakon prepoveduje tudi nočno delo žensk, vendar pa je tudi to za Kim in njene sodelavke le črka na papirju. Vsak drigi teden delajo v nočni izmeni. Toda kako ubijajoče je to delo! „Delam s še tridesetimi ženskami na tekočem traku.. Trak hiti kot nor; me pa moramo narediti vsak kos v določenem času. Tako gre štiri ure brez odmora." Nadzornik le kriči: „Delajte hitreje!" Nihče se mu ne upa odgovoriti niti besedice. „Ob polnoči," nadaljuje Kim, „zazvoni zvonec za polurno večerjo, ki je sestavljena iz prazne juhe in kuhanega riža s 50 odstotki pšenice. Lačne smo in zelo utrujene, vendar se kljub vsemu še šalimo. Toda ob pol enih nas zvonec spomni: še sedem in pol ur dela na tekočem traku ostaja do konca izmene. Najhujše so jutrarge ure. Zelo smo utrujene, nadzornik pa vse bolj kriči. Boli nas vse. Marsikatera zajoče zaradi utrujenosti in tudi obupanosti. Pogosto tudi zaspimo ob tekočem traku. Nadzornik mora zmanjšati hitrost .. RUMENI SINDIKATI Tragična izpoved o življenju južnokorejskih delavcev pod dikta-tiro generala Parka, ki ga podpira ameriška administracija, razkriva obraz »južnokorejskega ekonomskega čudeža". Grobo izkoriščanje pač mora zagotoviti velike dobičke za nadaljnji razvoj in seveda omogočiti tudi luksuzno življenje delodajalcev. Prepovedane stavke, sindikati pod Parkovo kontrolo - in lažne kolektivne pogodbe — vse to omogoča takšne odnose v Južni Koreji. Osnovni cilj vseh teh »prizadevanj" pa je, da želijo imperialisti z eksploatacijo Južne Koreje sedanji režim tako vojaško kot ekonomsko usposobiti za to, da bo sposoben braniti »svobodni svet", ko bodo odšle ameriške čete. Ta usposobitev mora biti po Parkovih besedah opravljena v petih letih. V tem času mora biti marionetska armada usposobljena. To pa pomeni, da gospodarstvo lahko prenese financiranje 95 odstotkov skupnih vojnih izdatkov! Park planira, da se bo proizvodnja jekla povečala na 1,2 milijona ton v 1980. letu in da bo industrija sposobna izdelati večino potrebnega vojaškega materiala. Za uresničitev teh svojih ciljev namerava Park nameniti iz leta v leto več, konkretno pa od 4 do 7,5 % narodnega dohodka. Še več: dodatni vir si je poiskal v uvedbi posebnega davka za oborožitev v višini 15 % delavskih zaslužkov. In vse to s svojim delom plačuje tudi Kim. M, TODlC TA TEDEN V ŽARIŠČU «rr.t./u.iN v - Predsednica vlade Sri Lanke Sirimavo Bandara-naike je na povabilo predsednika republike Tita in podpredsednika Z1S Dže-piala Bijediča prispela na prijateljski obisk v našo državo. Iz Beograda je odpotovala v Igalo, kjer bo nekaj časa na zdravljenju. Med obiskom se bo pogovarjala z Džemalom Bijedičem in z drugimi jugoslovanskimi predstavniki, predvidoma pa jo bo sprejel tudi predsednik Tito. V središču pogovorov bodo priprave na peto konferenco voditeljev neuvrščenega sveta, ki bo avgusta letos v glavnem mestu Sri Lanke v Colombu. - Egipt je pretrgal pogodbo o prijateljstvu s Sovjetsko zvezo. Sklep o tem je sprejela ljudska skupščina na predlog predsednika Sadata, ki je v govoru v skup- ščini ostro napadel Sovjetsko zvezo in ji očital, da noče dobavljati orožja egiptovski armadi in odložiti odplačila egiptovskih dolgov. Egipt in Sovjetska zveza sta pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju sklenila v maju 1971. leta. — Britanski premier Harold Wilson je nepričakovano odstopil. Svojo »nepreklicno" odločitev je sporočil kraljici Elizabeti II., na položaju pa bo formalno ostal, dokler laburistična skupina v parlamentu ne bo izbrala novega ministrskega predsednika. V sporočilu o odstopu je med drugim rečeno, da je Wilson leta 1974, ko je znova prevzel položaj premiera (na tem je bil sedem let), napovedal, da ne namerava ostati premier več kot dve leti. VLADO BARABAŠ SODELOVANJE Z DEŽELAMI V RAZVOJU PREMALO GOSPO- OPORIŠČ V nekaterih južnoafriških mestih so bile 21. oboroženi z brzostrelkami in puškami, so marca 1960. leta protestne demonstracije streljali v množico, zbrano pred policijsko proti zahtevi, da morajo vsi, več kot 16 let postajo, medtem ko so reaktivci preletavali stari Afričani stalno imeti pri sebi »knjižico s mesto, da bi prestrašili demonstrante. Po podatki". Gre za dokument, ki vsebuje lastni- poročilih je bilo tedaj ubitih 69, ranjenih pa kove osebne podatke, fotografijo, podatke o skoraj 200 ljudi, med njimi precej žensk in zaposlitvi, potrdilo o plačanih davkih in otrok. V spomin in opomin na te dogodke je dovoljenje o gibanju na določenem območju generalna skupščina OZN razglasila 21. marec ali da lastnik lahko službeno potuje. Medtem kot mednarodni dan boja za odpravo rasne ko so se demonstracije mirno iztekle, kot so diskriminacije. Na sliki: južnoafriški otroci v se skoraj povsod tudi začele, pa je v afriškem taborišču Sada potrpežljivo čakajo, da jim delu Sharpevilla prišlo do brutalnega poboja bodo začeli deliti hrano. Ukazujoča kretnja neoboroženih prebivalcev črne polti. Policaji, belopoltega upravnika pa jih je prikovala na njihova mesta ... V___________________________________________________________________________________________________J kdo je kdo Carlos Andres Perez predsednik Venezuele »Ne moremo čakati leto 1983, da bi postali gospodarji naše nafte", je ob zmagi na predsedniških volitvah leta 1974 izjavil Carlos Andres Perez. Že v naslednjih mesecih je novi venezuelski predsednik dokazal, da res ne misli čakati. Prvega januarja lani je vlada v Caracasu razglasila nacionalizacijo bogatih rudnikov železa. To je bila nekakšna preizkušnja za odločilni korak natančno 12 mesecev kasneje. Carlos Andres Perez je namreč 1. januarja letos razglasil tudi nacionalizacijo največjega bogastva dežele — nafte. Za ta ukrep se 53-letni predsednik, nekdanji novinar, uspešni politik in izgnanec, ni odločil zlahka. Venezuela je morala računati na oster odpor ameriškega kapitala, ki je imel glavno besedo v 17 nadnacionalnih družbah, ki so izkoriščale naftno bogastvo. Samo v letu 1974 so imele omenjene družbe od črpanja in prodaje nafte kar 6 milijard dolarjev čistega dohodka. Res je sicer, da so povišane cene nafte prinesle precej tudi venezuelski državni blagajni. Tretja največja svetovna izvoznica in peta proizvajalka »črnega zlata" je dobila v letu 1974 kar deset milijard dolarjev. To je veliko denaija in vlada skrbno načrtuje, kako bi ga najbolje naložila. Pri tem v Caracasu razmišljajo predvsem o pravičnejši razporeditvi velikega narodnega dohodka in o enakomernem gospodarsko socialnem razvoju. Venezuela kot bogata dežela v razvoju, kot članica kluba proizvajalk in izvoznic nafte OPEČ ne skopari s pomočjo drugim državam. Carlos Andres Perez se zavzema za pospešen gospodarski in politični razvoj zelene celine, Venezuelce pa opozarja: »Čez približno 25 let bodo naftni vrelci usahnili. Toliko časa nam je torej ostalo, da zgradimo takšno Venezuelo, kot si jo želimo". BRANKO DOBRANlC STROKOVNJAK opozarja na pravice in dolžnosti Učinkovitost varnostnih ukrepov V naslednjih petih ali šestih letih bo treba število nesreč, odsot-n°sti z dela in invalidnosti zmanjšati za tri do štiri petine, vendar se zastavlja vprašanje, kako to storiti. Odgovor je jasen, če izhajamo iz določb zakona o varstvu pri delu in iz sporazumov OZD o varstvu pri delu. Gre predvsem za •zboljšanje in bistveno povečanje učinkovitosti in zanesljivosti •^javljanja varnostnih ukrepov. T° pa pomeni, da je treba mehanizme, instrumente, sredstva in ••Lrepe varnosti preučevati s stališča, kako delujejo in kakšna je njihova učinkovitost. To je posebno na področju varstva še dokaj nerazvita dejavnost. V delovnih organizacijah so navajeni na "evilne meritve kontrole, preizkuse delovnih učinkov, poslovnih Špehov, denarnih vlaganj in podobno, le na področju varnostnih •krepov in ukrepov za humanizacijo dela še nismo navajeni, da bi uveljavljanje učinkovitosti ukrepov kontrolirali in merili ter potopno usmerjali od nižjih k višjim stopnjam učinkov. Vse preveč Pa je razširjena miselnost, da večja varnost nastaja sama po sebi — s tern, da so zahteve znane ali sprejete. Resnica je drugačna. Prav tako kot merimo in preizkušamo kva-tet° izdelkov ali storitev, kakor primerjamo in kontroliramo načrtovane stroške z dejanskimi ali kakor merimo druga vlaganja in J h primerjamo z dosežki, moramo s preizkusi in meritvami zasledo-vati tudi učinkovitost uporabe ukrepov za večjo varnost in humani-acijodela. O tem morqo obstajati prav tako redna poročila, kot jih imamo za druga pomembna področja organizacije. Varnostne službe v delovnih organizacijah imajo široko področje dela in oskrbovanja delovnih mest in delavcev s sredstvi za varno delo. V primerih pa, ko vse to že imajo, naj se služba varstva usmeri na naslednje: varnostni inženirji naj več kot 60 % razpolpžljivega časa posvetijo uveljavljanju učinkovitosti ter zanesljivosti uporabe varnostnih ukrepov. Gotovo ni lahko varnostnim službam številne dnevne dolžnosti »premakniti" tako, da bi se varnostni inženir izključno posvetil izpopolnjevanju učinkovitosti. To smer dela lahko primerjamo z obrestovanjem glavnice. V oblikovanje predpisov, pravilnikov, sporazumov, v nabavo sredstev osebnega varstva, v preglede delavcev smo že vložili denarna sredstva, čas in napore. Vse to se mora visoko obrestovati s postopnim izboljšanjem učinkovitosti in zanesljivosti uporabe, upoštevaje pri tem pravilno ravnanje z delovnimi sredstvi. Po sprejemu sporazumov o varstvu pri delu v OZD je taka usmeritev pravzaprav nujna. Vseeno ne. pozabimo: obseg vloženih sredstev, naporov in časa je treba zavestno spoznati in obrestovati, saj šele tedaj varnostni ukrepi tudi lahko učinkujejo v polni meri. Izkušnje nas učijo, da so nadzorovanja, meijenja, poročanja in obravnavanja pomembni instrumenti pospeševanja učinkovitosti varnostnih ukrepov. 1 sprašujete Odgovarjamo V našem podjetju bomo letos prvič podelili jubilejne nagrade. Zanima me, če gre ta nagrada tudi delavcem, ki so že prekoračili enega od jubilejev, določenih s sindikalno listo, ali pa gre samo tistim, ki letos praznujejo 10, 20 oziroma 30 let delovne dobe v delovni organizaciji? Naslednje vprašanje pa je, kako je z regresom za dopust upokojencem, ki prejemajo pokojnino in so se ponovno zaposlili? Z. G., Murska Sobota Odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov odgovarja: V 31. točki sindikalne liste je navedeno, da udeleženci, ki ob začetku uporabe teh določil prvič uvajajo nagrade za delovne jubileje, lahko nagrade priznajo tudi delavcem, ki so že prekoračili enega od jubilejev. Katera delovna doba sc upošteva pri določanju delovnega jubileja, konkretna višina in oblika nagrade za posamezne delovne jubileje - vse to mora biti določeno v samoupravnem splošnem aktu temeljne ali druge organizacije združenega dela. Regres za letni dopust gre tudi upokojencem, ki so v ponovnem delovnem razmerju. Vendar pa temeljna ali druga organizacija združenega dela izplača upokojencu le razliko od regresa, ki ga je prejel pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, do višine regresa, ki so ga prejeli drugi delavci v tej organizaciji združenega dela in ki je določen v samoupravnem splošnem aktu. šport, oddih in rekreacija 20. marec 1976 stran Pred dnevf so se smučarji Gorenja pomerili na prvenstvu v veleslalomu. Tekmovanje na Pungartu (zahodno Pohorje) je bilo v prelepem sončnem vremenu in se ga je udeležilo več kot 100 smučark in smučarjev Gorenja. OBČINSKI SINDIKALNI SVET VELENJE JE ORGANIZIRAL TEKMOVANJE V VELESLALOMU DELAVCI ŠALEŠKE DOLINE NASMUČEH Več kot polovica prijavljenih tekmovalcev ostala doma! Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu ZSS Velenje je v sklopu letošnjih delavskih športnih iger priredila v nedeljo, 22. februarja, v Zavodnji nad Šoštanjem šaleško sindikalno tekmovanje v veleslalomu. Kljub prevozni cesti in ugodnim snežnim razmeram se več kot polovica prijavljenih tekmovalcev ni pojavila na startu. Tako se je med vratci pomerilo le 14 žensk in 97 moških. Slednji so bili razdeljeni v štiri starostne skupine. Ženske so vozile na nekoliko krajši progi in dosegle naslednje rezultate: 1. Krista Košič (Projektivni biro) 27,3, 2. Ida Holobar (RŠC-EKO) 31,2, 3. Franja Turič-nik (Gorenje-DSSS) 31,6. Moški pa so se zvrstili takole: Rojeni do 1930. leta: 1. Jože Lorbek (REK-DSSS) 39,6, 2. Bojan Glavač (Gimnazija) 42,4, 3. Karel Vrabič (Galip) 50,0. Rojeni od 1931. do 1938. leta: 1. Jurij Veršec (Gorenje-Pohištvo) 35.7, 2. Marjan Mljač (Vegrad-SIP-Operativa) 37,5, 3. Venčeslav Tajnik (REK-DSSS) 42,3. Rojeni od 1939. do 1945. leta: 1. Herbert Košič (SŠZD Velenje) 31,6, 2. Anton Hojnik (REK-TERMO-ELEKTRARNA) 33,2, 3. Jože Si-lovšek (ERA-Trgovina) 34,1. Rojeni od 1946. leta dalje: 1. Feliks Dokl (Gorenje-Vzdrževanje) 31.8, 2. Drago Drev (Gorenje-Štedil-niki) 32,0, 3. Marjan Prelog (REK-Termoelektrama) 33,8. Ekipno je zmagal Rudarskoener-getski kombinat - Elektrarna, drugo mesto je zasedla TGO Gorenje — DSSS, tretji pa je bil Vegrad - SIP - operativa. Obe progi je postavil Marjan Pu-sovnik, organizacijo tekmovanja pa je uspešno izvedel področni zbor smučarskih sodnikov iz Velenja. Po trije prvouvrščeni v posameznih kategorijah so prejeli medalje in spominske diplome. BRANE PIANO ------ \ VELENJE Zmagali obrtniki iz Slovenj Gradca Športna rekreacija počasi prodira tudi na področje zasebnega sektorja. V velenjski občini .obrtniki in pri njih zaposleni 'delavci skupno vadijo v kegljanju in sodelujejo na delavskih športnih igrah. Komisija za šport pri združenju samostojnih obrtnikov občine Velenje pa je minulo soboto organizirala tekmovanje v kegljanju med obrtniki in pri njih zaposlenimi delavci iz velenjske in slovenjgraške občine. Na tekmovanju, ki je bilo na kegljišču hotela ,,Paka“ v Velenju, so zmagali gostje s skupno 1773 podrtimi keglji, domača ekipa pa je podrla 1633 kegljev. Med posamezniki so bili najboljši: Albert Razgoršek (Slov. Gradec) 206 kegljev, Štefan Rovan (Velenje) 203 kegljev in Stanko Skaza (Slov. Gradec) s 199 podrtimi keglji. V ekipi Slovenjega Gradca je tekmovala tudi Anica Ermenc, edina predstavnica in s 193 podrtimi keglji zasedla četrto mesto. kj \______________________________________________/ _________________________^ Dl USPEL VELESLALOM NA VELIKI PLANINI NA STARTU' PREDSTAVNIKI VSEH PODJETIJ > Tekmovanja so se udeležili tudi kmetijci-kooperanti II. REPUBLIŠKO PRVENSTVO SINDIKATOV V SMUČANJU Letos večja udeležba? Kot je znano, bo 27. marca v. Kranjski gori II. republiško prvenstvo sindikatov v smučanju za leto 1976. Organizacijski odbor sprejema prijave še do srede, 24. marca. Na I. republiškem sindikalnem prvenstvu v smučanju je sodelovalo 34 občinskih sindikalnih svetov, letos pa računajo organizatorji na nekoliko večjo udeležbo, saj je imela večina sindikalnih svetov lepe možnosti za organizacijo občinskega prvenstva. Pričetek obeh tekmovanj, to je v veleslalomu in v smučarskih tekih, bo ob 10. uri, saj predvideva organizator slovesen zaključek že v zgodnjih popoldanskih urah, po možnosti že ob treh popoldne. Organizacijski komite, ki ga vodi podpredsednik Smučarske zveze Slovenije Janez Šter, se je tudi obvezal, da bo ob tej priložnosti izdal tri biltene. V prvem bodo vse informacije in lista prijav, v drugem startna lista, medtem ko bo zaključni bilten vseboval rezultate tekmovanja. Za tehnično izvedbo II. republiškega prvenstva sindikatov v smučanju bo poskrbel ljubljanski TRIM servis. -a Tudi letos so slovenski kmetij ci in predstavniki sorodnih delovnih organizacij poskrbeli, za svoje že tradicionalno srečanje na snegu. Tretji „Agroski“, kot imenujejo kmetijci svoje smučarsko tekmovanje, je bil letos na Veliki planini. Organizacijo tekmovanja je prevzela osnovna sindikalna organizacija ljubljanske Agrotehnike, ki letos praznuje 25-letnico svojega obstoja Na startu se je zbralo blizu 200 smučark in smučarjev, to je skoraj enkrat več, kot lani na Golteh. Glede na 24 sodelujočih delovnih organizacij bi bila lahko udeležba še precej večja toda upoštevati je treba, da gre v bistvu še vedno za začetke, saj slovenski kmetijci nimajo kdo ve koliko izkušenj na področju organizacije športne rekreacije. Vsekakor pa je na moč razveseljivo dejstvo, da so se smučarskega tekmovanja udeležili tudi kmetijci-kooperanti. S to prakso bodo organizatorji športnih prireditev seveda nadaljevali. Po zaslugi sposobnih organizatorjev in lepega vremena je potekalo tekmovanje na Veliki planini tako, kot so si udeleženci velikega smučarskega sreča- nja tudi želeli. Boj za uvrstit'® je bil hud — tako za prva kO ra tudi zadnja mesta, saj so h1 1 ra; tisti najbolj počasni prejeli sp0, ko minček — kravji zvonček z N: lepko „Agroski“. in de Najlepše priznanje so V; osvojili smučarji Ljubija1^ dr Agrotehnike. Bili so najboljši' m eldpni uvrstitvi in na tekmov3' sk nje so poslali najštevilnejše z3" to stopstvo; zato so prejeli lep P?" ra kal republiškega odbora sindj' to kata delavcev v kmetijstvu, ra vilski in tobačni industriji In kateri smučarji so se t°' !a krat najbolje odrezali? 45 1^' si 1. Bešter (kmetijski kooperant)’ zi 2. Pogorelc (Agrotehnika) ito b Člani od 33 do 45 let: 1. Pl6" it stenjak (KŽK Kranj), 2. Her' n gouth (PP Perutnina Zalog) it“- n Moški do 33 let: 1. Potočnik lj (KŽK Kranj), 2 Gmajna! S] (Hmezad) itd. r ! s! Skupna uvrstitev — ženske- ! lj 1. Kmetijski inštitut Ljubljana, j 2. Agrotehnika L, 3. Agroteh (j nika II. itd. 1 Skupna uvrstitev — moški nad 45 let: 1. Agrotehnika L, 2-Hmezad itd. Moški do 45 let: 1-KŽK Kranj, 2. Agrotehnika, 3. Gruda itd. Moški do 33 let: 1-Agrotehnika, 2. Hmezad, 3. 1 KZK Kranj itd. _a; S V Kranjski gori je snežna odeja za prijetno smuko še vedno dovolj debela, zato sc tu vrste tak° rekoč po tekočem traku sindikalna smučarska tekmovanja. Prihodnji teden bo tu tudi II. rep*1' bliško prvenstvo sindikatov v smučanju, naš posnetek pa je z nedavne »Iskrijade«... SLOVENSKE KONJICE Prvenstvo na Rogli Pod pokroviteljstvom tovarne UNIOR iz Zreč je bilo na Rogli občinsko sindikalno tekmovanje v veleslalomu. Na startu se je zbralo kar 141 ljubiteljev smučanja, med njimi tudi 21 žensk. Med posamezniki so se najbolje odrezali Nuša Panič, Boris Lepšina, Jože Tominšek in Bojan Vončina. V moški ekipni konkurenci pa so bili najhitrejši smučarji Obrtnega podjetja, medtem ko so pri ženskah zmagale predstavnice Konusa. Z. TOPLISEK TREBNJE Nočni slalom »DANI« V petek, 12. marca, je smučarski klub Trimo Trebnje pripravil nočni slalom na progi ob svoji vlečnici, ki so se ga udeležili med drugimi tudi smučarji iz 12 sindikalnih organizacij Na startni listi je bilo največ smučarjev v starostni skupini do 30 let - kar 35. Zmago v tej skupini si je prismučal Janez Kolenc, iz osnovne organizacije sindikata KPD Dob (45,5 sekunde), drugi je bil Tone Glogovšek, Ljubljanske opekarne (47,50), 3. Darko Krhin, Dana Mirna (50,34). V starostni skupini Smučarji, ki so priborili odličja mirenski DANI... (Foto: A. Ž.) do 40 let je nastopilo 12 tekmovalcev, najboljši je bil Igor Slak iz No-volesa, TOZD Akril Trebnje (41,38) pred Tonetom Zgoncem, Dana (47,18). Med člani nad 40 let je tekmovalo le pet tekmovalcev. Zmagal je Franc Videčnik, Prosveta (51,24) pred Marjanom Virandom in Janezom Lazarjem (oba iz Dane). Število tekmovalcev je za trebanjske razmere zadovoljivo, saj smučanje nima posebne tradicije. Pri občinskih sindikalnih igrah gredo pokali po navadi v sindikalno organizacijo KPD Dob, tokrat pa se je v smučanju najbolje izkazala ekipa mirenske Dane, ki je edina imela svoje tekmovalce v vseh starostnih skupinah- A. ŽELEZNIK SLOVENJ GRADEC Igre gradbincev V organizaciji mladinskega aktiva TOZD Graditelj iz Slovenjega Gradca je bilo tekmovanje v streljanju in kegljanju. Medtem ko so se tekmovanja v streljanju z zračno puško udeležile le tri TOZD, je bila udeležba v kegljanju bolj zadovoljiva, saj se je tekmovanja udeležilo šest moških in tri ženske ekipe. . . Tako v streljanju kot v kegljanju so imeli več uspeha domačini. Zanesljivo so osvojili oba prehodna pokala. K zmagi sta veliko pripomogla Franc Kušter in Stefan Penšek, ki sta tudi v posamični konkurenci brez težav zasedla prvi mestL I. LOGAR ČRNI VRH Lovorika rudarjem Na Črnem vrhu nad Idrijo je bilo v nedeljo, 14. marca, občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskih te kih in veleslalomu, ki sta ga organizirala komisija za šport in rekreacijo občinskega -sindikalnega sveta SITKS Idrija. Tekmovalo je 170 članov sindikata iz 17 sindikalnih organizacij v občini. Proga za teke je bila dolga 6 km in je bila speljana po rahlo valovitem terenu. Proga za veleslalom pa je merila blizu 600 m in je imela 27 vratec. Tekmovanje v tekih je bilo tokrat prvič in je pritegnilo 35 smučarjev tekačev. To dokazuje, da postaja ta športna pa- noga vse bolj priljubljena tudi med člani sindikata. Ekipno je zmagala ekipa Rudnika živega srebra s 87 točkami. Druga je bila ekipa tovarne kolektorjev s 43 točkami, tretja pa ekipa IMP z 42 točkami. RENAT SKARABOT ŽALEC Uspele akcije Na minuli seji telesnokulturne skupnosti v Žalcu so ugotovili, daje bilo na področju množičnega športa doslej veliko storjenega. TRIM kolesarjenja se je udeležilo 3800 ljudi, TRIM plavanja 915, v akciji TECI je sodelovalo 2289 občanov, akcije HODI pa^se je udeležilo 2175 ljubiteljev hoje. Razveseljivo je tudi, da se je sindikalnih športnih iger udeležilo več kot 2000 zaposlenih in da je skoraj tolikšno število športnikov sodelovalo tudi na športnih srečanjih med posameznimi kolektivi. Tudi planinci minulo leto niso držali križem rok. Med drugim so poskrbeli za TRIM planinsko pot, ki jo je lani prehodilo blizu 500 planincev! FRANC JEŽOVNIK KRANJSKA GORA _ Za Jocifov memorial V nedeljo, 7. marca, je bilo v Kranjski gori IV. smučarsko tekmo' vanje za Jocifov memorial v veleslalomu. To tekmovanje gorenjskih gradbincev je posvečeno znanemu smučarskemu reprezentantu, prvoborcu in pobudniku zimskih športnih iger gradbincev Nandetu Jocifu-Letošnjega tekmovanja se je udeležilo rekordno število tekmovalcev. Prijavljeno je bilo 250 tekmovalcev iz 12 organizacij združenega dela Gorenjske. Ker je namen tega srečanja predvsem množičnost, sodelujejo tudi otroci članov teh kolektivov. Organizatorji letošnjega tekmova-. nja so bili Kovinar, Elim in BUSP a Jesenic. Prireditev je bila kljub nekaterim spodrsljajem in slabemu vremenu dobro pripravljena. Ekipna uvrstitev: 1. Sava Je‘je" niče, 2. Kovinar Jesenice, 3. Projekt Kranj, 4. BUSP Jesenice, 5. Elim Je-: senice, itd. j. ŠTRAVS iz zgodovine delavskega gibanja J^UVSKO GIBANJE IN SOCIALIZEM (XI.) I Jugoslovanski narodi 1 do I. svetovne vojne ^ Nastanek prvih delavskih strank seže v devetdeseto leto minulega stoletja P|Se: Franc Rozman n TRI PODROČJA delavskega GIBANJA Delfsko gibanje na pod-Jugoslavije se je začelo ,.aZvijati nekaj desetletij kasneje ot v deželah zahodne Evrope. . astanek prvih delavskih strank n organizacij sega šele v devet-eseta leta minulega stoletja. zrpk temu so bile specifične ožbene in ekonomske raz-^re. v katerih so bile balkan-<£. fcESEj)!) tEŽAVNA založba sini/ENi?t DEBtHJAK kratka literarna RRZJNAVA atižE KOPITAR 'RlZORlŠOE ■CTNIU 01- Ed MUSLIMAKS« Postni M6E6C ILJUŠIM STAblOM ■UNMPEŠVi e IRC. A PRE{žE>l|U. IZV. SURA s«si£*bi;e iskalec. NCA/E6A VRSTARi^ tol£NQVk£ KRAJŠE ME ©K MENAM P£T£A v AMfeRoZ. JEKLEN ČNI PKEDAL HUDALBS OSKAR EMAKA l/OVALA scuTersiu VIOLINSIU VlKrtAOJO ČISTOČA - OTEdU.ILI s6ga NAŠLI VRSTA KP6R1TIVA, Srenčica •žDEEi WUŽ iKAEUI7E SKANt)IW, moLime ERN? SILI CIO &R.OZA termin ICMZIttM ZRfmiVST SF£fUO.*0- AMERICp TcVAfoJA URVZmUKlL JAJČASTE. ToSotE etapa beocjza NcRJ)i]SkA PRIPoVEAKA ZBIRNIK CEM LOVRO khuar NEM.CEMOKe ČSSUBUKA ŽENSKA V ILEGALI l&bR Sravinsvi MESMZJI, KI KCLIE-JO lWINO MESTO V ITALI7I ,V Piemontu TE7ER0 V SEV ITALIJI fR.PCFEVKAR IN TUM.Kite KIKOLAJ&Vič STAKIUSKJ PRENAET albansko MESTO VULKAN HA SICILIOI PRIPoMOČa ZA MERJENJE ČASA tUDARSUn MESTO WA UMSTVIJJUEM ŠTAJERSKEM! SESTAVIL' S.M. ... EN LAT PREVLEKA 2A ATlET. STE2E S<2)QJNI AN&l KOMEDICWf INSCENAUST (TERENCE) KATRRN rmu?ANSVj ■pOPEVILAR (ARTUB-O) toLBrJO OfcUVALO NAPAt), naskok 100 mv Šotočnica nune AV5WSW IENI$At(KH) NES.RI URVATslU Petrol Hala TIVOLI kj-UAVA PELOSAIEZLI TESH.UKS.AS TOS^ETlU) 12 J A trti. £* K ftNA , Kasjo teZAVArV KMEZI MK LETO LETVE OLIMP. I6RE Prejšnji SarsaifE- moiM tni 0DISEJBM Domoviua os TELESNA PošKOMA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ MURSKA SOBOTA, OTON ŽUPANČIČ, NASA, DAH, IT, ONAGER, UPTON, MT, ARES, LEGA, BYRD, KRK, MIHAEL, AL, UJEM, ALDO, TIR, POLHI, VEK, OBTOK, KB, EL, ADUA, OTOR, VEKTOR, AVAR1, EVO, RN, REIMS, RIM, PAR, OB, IZOBATA, NARA, CORONA, METAN, ARARAT, OŽINE. PREJŠNJE ŠTEVILKE Izžrebani reševalci iz prejšnje številke: 1. nagrada, 200 din: Femcio Zuletič, II. prekom. brigade 47 /a, Koper, 2. nagrada, 150 din; Milidrag Orel, Razlagova 7, Maribor, 3. nagrada, 100 din; Marija Rupret, Prvomajska 9, Sevnica. Nagrade bomo poslali po pošti. Avtošola Ježica, danes izobraževalni center za voznike motornih vozil, je pred dnevi praznovala 30-letnico obstoja. Bilanca teh tridesetih let je zanimiva. Več kot 30.000 šoferjev so vzgojili v tem času na Ježici in v 22 dislociranih oddelkih po vsej Sloveniji. To pomeni, da so pokrili skoraj vse potrebe avtoprevoznih in drugih podjetij pri nas. To so rezultati njihovega dela, ki so prav gotovo vredni občudovanja. Še posebej, če pogledamo drugo stran medalje - razmere, v katerih šola dela. Ustanovitelji, oziroma pokrovitelji šole so se menjavali, kot se je spreminjala zakonodaja. Zadnji, sedmi, je postala skupščina občine Bežigrad, ki sicer s šoferji nima veliko skupnega, jim je pa vsaj zagotovila obstoj in delovanje v stavbi na Ježici, ki je, mimogrede, stara že dobrih dvesto let. In še nekaj. Šola se vzdržuje sama, se pravi s šolnino, ki jo plačujejo učenci. V zadnjih letih jih je 1500 za 450 ur pouka odštelo vsak po 3000 dinarjev, za praktično vožnjo pa 140 dinarjev na uro. Večino šolnine plačajo učenci sami, le za manj kot 2 % prispevajo šolnino podjetja. V tem pa je eden od problemov dobro oziroma smotrno organiziranega šolanja šoferjev. Veselje mladih ljudi do tega poklica dopušča podjetjem, ki se ukvarjajo s prevozi in šoferje najbolj potrebujejo, da se v veliki večini držijo ob strani. Še posebej zato, ker šoferji na račun prekournega dela sorazmerno dobro zaslužijo. Izobraževanje in kvalifikacije naj bodo torej po mnenju večine podjetij in tudi drugih odgovornih inštitucij skrb voznikov samih. behem podjetju Univerzal v Ljubljani. Do šoferskega poklica imam veselje. Plakati, časopisni oglasi in prijatelji so me prepričali, da sem se vpisal v šolo. Tudi zato sem tukaj, da bi potem kot šofer zaslužil več kot 2000 dinarjev mesečno, kolikor jih prejemam zdaj. Kljub nizkim osebnim dohodkom sam plačujem šolnino. V podjetju mi le toliko pomagajo, da mi tiste pol ure, kolikor moram prej z dela, štejejo v dopust. Ko končam šolo? Najprej bom skušal najti službo tu, v Sloveniji, sicer pa bom odšel domov." DRAGO SEMRAJC že tri leta vozi kombi pri Unija-papir servis v Ljubljani. ..Skorajda so me prisilili, da sem šel v šolo, saj trdijo, da si moram pridobiti vsaj kvalifikacijo. Seveda mi plačajo šolnino in knjige pa tudi z našim avtomobilom bi mi dovolili praktično vožnjo." Res je podjetje Unija-papir servis eno redkih podjetij, ki sredstva, izločena za izobraževanje, vlaga tudi v šoferje. JANEZ VRHOVNIK je izučen avtomehanik in zaposlen pri Viba filmu. „Poklic sicer imam, vendar bi bil rad tudi šofer. Več bi zaslužil. Ko pa ne bom mogel več voziti. 1 i 1| «1»*« 1 ši V tej hudo postarani stavbi je že 30 let šola za šofeije. Želja, da bi šolo zgradili ob bodočem avtodromu v Trzinu, je za zdaj še vedno samo želja. Najprej se gojenci učijo na maketah v učilnici, s katerimi je šola dobro opremljena, potem pa šele na pravem avtomobilu v delavnici. bom še vedno lahko kvalificiran avtomehanik. Zaenkrat plačujem šolnino sam, ko pa bom prinesel spričevalo, mi bodo v podjetju povrnili stroške. Tedensko mi tudi odpustijo 4 ure popoldanskega dela." FRANJO JELENIČ je strojnik težke mehanizacije pri Kanalizaciji v Ljubljani. „Sedaj upravljam bager, vendar bi bil raje šofer. Če voziš avto, je drugače. Šolnino plačam seveda sam, kar pa zame, priznam,. ni velik problem." A. AGNIC -' pUfi Je pa še druga stvar. Prav zadnje čase si zveza društev šoferjev in avtomehanikov prizadeva doseči beneficirano delovno dobo za posamezne kategorije šoferjev. Tudi prevozna podjetja so pripravljena plačevati višje prispevke, saj šoferjem, ki po desetih do petnajstih letih opravljanja svojega poklica, tega ne zmorejo več, težko najdejo, ustrezno zaposlitev. Za beneficirano delovno dobo poklica šoferjev torej smo, vsaj v veliki večini, zanimivo pa je, da pri nas v Sloveniji poklic ‘oziroma profil voznika motornega vozila sploh ni verificiran. Odločali bomo torej o beneficiranem stažu poklica, ki ga teoretično ni. A - ■ - *\\VVVy:V\ i Mm Šola na Ježici, ki je v Sloveniji praktično edina, je več kot osnovna šola in manj kot srednja. Zavod za šolstvo je pripravil učni načrt za dva profila tega poklica, s katerima pa se zveza društev šoferjev in avtomehanikov ne strinja. Vprašanje je, kdaj bodo šola, zveza, zavod za šolstvo in gospodarska zbornica svoje poglede uskladili in kdaj bodo šoferji imeli svoj poklic družbeno priznan. S N At. i In kaj pravijo nekateri gojenci šole. NIJAZ BAJRIČ je doma iz Ključa in je v Sloveniji tri leta. „Delam kot nekvalificiran delavec pri grad- -v,;- Za marsikoga, ki ima vozniški izpit, so nekatere stvari bolj ali manj jasne. Veliko novega pa se naučijo pri cestnoprometnih predpisih, saj smo šele pred nedavnim o tem sprejeli nov zakon. Do zadnjega vijaka spoznavajo bodoči poklicni vozniki avtomobil, saj tako znanje zelo mnogokrat pride prav. — ■ i V izvoznem sozdu , ba držati linije, če si Grandebiks" so spoznali, da se je tre-nočeš nakopati različnih obiskov na vrat. Zato so sklenili prirediti seminar o delegatskih odnosih za kolegij in druge vodilne. Pri rokah niso imeli nikakršnih materialov in tako so se odločili na zunanji, to je honorarni predavateljski kader. Točno ob dogovorjenem času pride v polna sejno sobo tovariš Jaka Bucika, si odpne uro, jo položi predse na mizo, si obriše očala in začne: Z uvedbo zborov proizvajalcev leta 1952, 1953 in leta 1957 je delavsko samoupravljanje poseglo potom delegatov izven tovarniških meja. V delegatskem sistemu, potom samoupravnih in delegatskih odnosov, se spreminja tudi odnos med delom in lastnino. Vsa pretekla obdobja je lastnina dominirala nad delom. V samoupravnih delegatskih odnosih pa je možno utrjevati odnose, v katerih bo tekoče in minulo delo postalo osnovno merilo ekonomskega in družbenega položaja vseh družbenih subjektov, od posameznika do kolektiva. Sedanja oblika delegatskega zastopanja interesov delovnih ljudi v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti je široka in razvejana oblika integracije vseh interesov samoupravno združenih delovnih ljudi, kakor tudi delovnih ljudi, ki delajo z zasebnimi proizvajalnimi sredstvi. Tako se formira na delegatski osnovi skupščina družbenopolitične skupščine kot najširša institucija, ki izraža podružbljanje procesa in odločanja v družbenopolitičnih skupnostih, v katerih se skupščine formirajo kot najširši organ socialističnega samoupravljanja in politične oblasti. Tako so v delegatskem sistemu zajete vse oblike povezovanja in integriranja samoupravnih skupnosti v okviru združenega dela, kakor tudi družbenopolitičnih skupnosti od občine do federacije. Delegatski sistem je potom delegatskih razmerij in delegatskih odnosov integriteta družbenih in samoupravnih interesov delovnih ljudi na vseh področjih ekonomskega in družbenega življenja. V tej univerzalni organiziranosti delegatskega sistema ima delovni človek možnost, da si odtujene politične moči podreja potom samoupravne socializacije in s tem postaja suveren tudi na področju politične moči. Formalnost dela delegacij, neupoštevanje fleksibilnosti mandata in prevelika koncentracija nalog ter neurejeni komunikacijski pretoki informacij in obveščanja, je ena izmed osnovnih nevarnosti za odrivanje samoupravnega odločanja delovnih ljudi v skupščinskem sistemu in ustvarjanje delegatskih in samoupravnih odnosov. Tovariša Jako Bucika zmoti vrvež v kotu. Nekaj se tam dogaja. - Bi mi kdo rad zastavil kakšno vprašanje? vpraša iz navade. Kaj se dogaja? - Nič posebnega! reče sekretar SOZD „Grandebiks“ pomirljivo. Le našemu delegatu iz produkcije je postalo slabo. Malo svežega zraka, pa bo vs edobro. Kar mimo nadaljujte, prosim! Jaka Bucika obrne nov list skript: ,, V kratkem kurzu skozi delegatski sistem“, dva iz kota sejne sobe pa peljeta pod roko delegata iz produkcije na sveži zrak. \j BLA TNIK Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČZP Delavska enotnost. Listje bil ustanovljen 20. novembra1942. leta. Ust urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS RUGELJ. BOJAN SAMARIN, (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033; komerci- ala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 50T 620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din, letna naročnina je 150,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana v gotovini. Tiska »Ljudska pravica,« Ljubljana.