8. številka.
Ljnbljana, v četrtek 10. januvarja.
XVII. leto, 1884.
Izhaja vsak dan iTeier, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za av atrij sko ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za ćetrt leta 4 pld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upruvniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana nisi, „ Gledališka stolba". Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Dolenjsko — pozabljeni kraj.
Na veliki cesti mej Gabrom in Gorjuncem opazujemo, trn desno in levo, Se dandanes lepo število gradov in poleg ceste druge velike stavbe, znak nekdanjega bogastva in živega prometa. A sedanja vnanja njib podoba spimina ua minolost vsega posvetnega.
Rajski kraj, iz katerega so Gorenjci vozili aladko kapljico vsakobojnega Dolenje*, je danes nekako bolj pozabljen, zapuščen. Kjer so Btali lepi gradovi, tam so zdaj deloma že razvaline in razpoke po stenab se stoječ h gradov in bramov nam jasno kažejo, da se je prejšnje bogastvo umaknilo siromaštvu. Na cesti, po kateri se je še pred 50 leti voz za vozom drvil in blago iz severnih krajev na Hrvatsko in v daljne turške pokrajine prevažalo in bogati pridelki dolenjskih in hrvatskih vinogradov proti beli Ljubljani vozili, Škriplje le še poUna ka-reta in sem ter tje kak pohleven voziček. Res, da se je v zadnji čas mur.-ikaj obrnilo na bolje, zlasti da je z Živino kaj živa kupčja in se voli in praš Či prodajajo po doslej nečuvenoj ceni, a ako uvažamo lepo lego, rodovitnost zemlje in raznovrstnost pridelkov, moramo vender priznavati, da bi Dolenjska le bolj napredovala, da bi cvetela, ko bi se za njo le količkaj storilo.
V mestih, v katerih so se slovenski pradedje krepko ustavljali turškim silam, v katerih je bilo poveljništvo armadnih oddelkov, nobenega vojaka ne zagledaš. Jedino Novo M* sto je imelo doslej jeden kader brambovcev in še ta kader se pripravlja za preselitev. Z dragimi denirji sezidana kasarna, ki ima izgledoo lepe sobane in prostor za več batali-jonov, bode prazna; a tam kamor se n imet a v«, .kader" preseliti, bode treba čez 2000 gld. na leto za prostore plačati. Koliko pa bode preselitev stala V
Po vseh pokrajinah avstrijskega cesarstva so vsaj večji kraji po železnici vezani; a Dolenjska še vedno zaman čaka svojega odrešenika. Če zamore dr h v t potri t ti deset milijonov samo za jedno stavbo na Dunaji, kako je to, da za revno Dolenjsko ne ostaja tretjina te vsote, kolikor bi k večjemu stala žele/nca v Novo Mesto hodi si iz Krlkega ali iz Ljubljana?   Ali je čula, da se je Dolenjcev lotilo
7e neko npzj upanje do Bvojih zastopnikov v državnem zboru, katerim se je večkrut priložnost ponu jala vlado prisiliti, da se tej želji ustreže? Po zadnjoj volitvi v deželni zbor so se Dolenjci nadejali, da bo vsaj deželni zbor kaj storil za Dnlenisko, a tudi ta up bi bil kmalu splaval po Krki; čemur bi bili deloma Dolenjci sami krivi, ker to, kar gre središču Dolenjske, vsak kraj la-ie zahteva. Tako bi na primer Krščani radi kmttijsko šolo ua štajerskej, Metličani na hrvatskej meji. Drugi so zopet bilili, da se napravi kmetijska šola v Ljubljani — le tega nobeden ni vedel, kje, ali na močvirji aH v Kravji dolini.
Konečno so vender vsi poslanci priznali, da se mora na Dolenjskem napraviti vsaj vino- in sadje-rejska šola. A ker se poslanci ob jednem tudi za kmetijsko šolo v Ljubljani unemajo in ker ni gotovo, Če bo potem od državne podpore za Dolenjsko kaj odpadlo, tudi to upanje visi na slabej vejici. No prvi korak je storjen in upati je, da se Dolenjska ne bode več tako prezirala, kakor že leta in leta. Iz tega, da je deželna vlada odposlala inženirja na Dolenjsko pregledat cesto mej Krškim in Metliko, se da soditi, da so prišli črteži dolenjskih cest na vrsto, čeravno je mej ogledovanjem po inženirjih in resno izpeljavo Se mnogokaj. Skoro bi mislili, da ima to ogledovanje vse drug namon, a ker bo te ceste krvavo potrebne, nečemo ničesar ugibati, temveč je dino želeti, da bo skoro istina. Kmetijstvu in kupčiji pa bo le tedaj pomagano, če se Dolenjsko po železnici približa tržnim krajem ali če se vsaj cesta mej Kostanjevico in Metliko tako preloži, da se izogne hribov.
K statistiki dolenje Štajerske.
(Daljo.)
Okrajno glavarstvo Mariborsko je sestavljeno iz 4 sodniških okrajev : Maribor levi in desni breg Drave, Šent Lenart in Slovenska Bistrica. Vkupe broji 16316 hiš s 85057 prebivalci, mej katerimi je 9180 Nemcev, 75312 pa Slovencev.
Okraj Slo ve nje-Bist tiski sam za se ima v 3683 hišah 18668 prebivalcev, 16374 Slovencev, a 2019 z nemškim občevnlnim jezikom. Slednja številka je pretirana, nenaravna, kajti, ako nadrobneje
pogledamo posamične občine, nahajamo, da je okolu Poljčan več nemški govorečih, nego Slovencev, kajti vas Pekel broji 130 Nemcev, a samo 104 Slovence, Markovlja vas 101 Nemca a samo 47 Slovencev in celo raztresena Brežnica 23 Nemcev a 72 Slovencev, doč m v sosednjej tikoma ležeeej Hošn ci ni niti jednega Nemca. Vidi se na prvi hip, da je tu sodeloval poseben upliv, kajti, kdor je kdaj bil v Poljčanah, preveril se je, da se tu in tam čuje kaka nemška mrvica, da pa je ylavni značaj vse okolice slovenski.
Istt* tako je v Črešnjevci 130 (!) Nemcev, v Kolbergu 3-, v gorenjej Poljukavi 92, v spodnjej Poliskavi i 62. v S "lenieah 45 in celo na Cigelnici 7, odkod ao He ti vzei,, je zastavica, katera se pa reši s tem, da je savilo irriški govorečih zavisno od več ali manj uspešne agitarje optičnega nem-čurskega župana ali znanega m mi titarja, da so te številke pripisovati uplivu Baumatma v T>- klu, Sor-šaka v Črešujevci, Hrastnika v Poljskavi.
Občine na Pohorji, Laporje, Vrhloga, Pe-:Ue, Brezje ohranile so svoj slovenski značaj čist, dočim je okolu Makolj uemčurska bolezeo zahtevala že ne koliko žrtev molohu. Bistriški okraj je tudi toliko srečen, da ima že medena zidov, razmera mej možkim in ženskim prebivalstvom je ugodna: 9149 : 9519.
Če se pomisli, da je v tem okraji okrajni za-stop, hranilnica, posojilnica, deloma Šolski sveti itd. vse v nasprotnih rokah, ki pri takih prilikah, kakor je baš popisovanje neso posebno kočljive, moramo priznati, da bi razmere utegnile biti še slabše. Toliko pa je gotovo, da se nam je po krivici odraču-uilo več nego tisoč osob, ter zapisalo je na nemški rovaš. (Dalie prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 10. januvarja.
Nemški liberale« napenjajo vse sile, da bi prodrli /. Wurmbiundovim predlogom u jezikovnem vprašanji v drzknicin zboru, kar pa bo težko šlo, ker je mulo upanja, da bi Coiouinijev klub ž njimi potegnili z«to pa zdaj Lieubacherja kujeje v zv« zde, du bi on njim privabil uekhj nemških kon-seivativcev, in .se dobrikajo Poljakom   in Dalmatin-
LISTEK.
Časnikarstvo in naši časniki.
(Dalje.)
Pisatelj tega podlistka je že pred mnogo leti na drugem mestu popisoval, kako so v Avstriji upeljali dalekopis leta 1847, in kako so se daleko-pisne črte razmerne naglo raztegnile do vseh ime-nitniših mest in tržišč v cesarstvu. V petdeseterih letih je naša vlada ustanovila takozvaui nCor-respondenzbureau", katerega vsak čitatelj uo-vin nahaja zaznamovanega pri tiskanih dalekopisnih poslamr h Kot vsaka vlada dobivala je tudi avstnj ska vlada dalekopinna poročila o vseh važnih političnih dogodbab, zlasti pa o razmerah in dogodbah v raznih avstrijskih deželah. Od teh poslanic je od-birala in še od bira vse one, katere se jej za občin-Btvo primerne dozdevajo. Tuke odbrane poslanice izroča avstrijskim časopisom, da |ib prijavljajo svetu. Druge neprimerne ali vladnim načelom in nameram škodljive pa za se pridržuje. Po tem potu vlada skrbi, da se vsi dogodki httro razglase, da se vse novice naglomu ruzvedo in h kruti ju tudi pregledo-
vala lialekop sna poročila, trr /a se p idržavala vsa, ki jej nes-o bila po godu. Začetkom leta 1863 je ustanovi neki zasebnik, kaj podjetni Žid Scharf (pogumne podjetnosti, bistrog!a\osti in n* umorne delavnosti zlasti pri nekaterih stvareh pač nikdo ne bode odrekal prepeličai jem, žal, da'je s temi lastnostmi navadno zvezana brezozirnu dob:čkaželjnost, premetena zvijačnost in skrajna brezzoačajuost) v Beči jednako podjetje, jednaki urad, ki je avstrijskim uovinam dajal telegrame, navadno jim jih je izročal mnogo več nego vladni „Correspondenz-bureau" (zlatega konja za primerno sloveusko besedo, ki se pa mora ločiti od prej označenega „novinarskegn urada4*, od „novinarske pisarne" ! podlistkar bi rekel „novinarska da le k opisoval niča"). Prav naravnu je, da je Scharf obsipal Časopise s premnogimi dalekopisnimi poslanicam*, kajti ni mu bilo treba ozirati se na vladna načela in vladne namere, po takem tudi ne telegramov od-birati, dalje je skuhal dobiti več poslanic, ko je mogoče, da je mogel tekmovati z vladnim uradom. Odveč bi bilo opomniti, kako pisano so vladni krogi gledali Selntfovo podjetje (Scharfsche Correspondeu/.) ter so celo javno trdili, dn Seburfovi telegrami nes ) posebuo zanesljivi; gotovo pri marsikaterem važnem
poetičnem vpr«Sanji njegovi telegrami neso izvirali iz tako zanesljivega vira kot vladni, a na drugei strani Schttf sprva ri imel nobenega uztoky, kak telegram zakrt, zamolčali ga ali celo preuarediti.
Našteta velikanska podjetja so svetovne vele-moči, prisna na od vseh držav iu vlad Pravim .-svetovne ve leni oči, ker imajo (zlasti H-.vas in Reuter, do*ta manj \Volf, avstrijski Correspondeu z b u r e a u iu Agenzia Štefani) svoje poddružuce po celem svetu, po novem in starem, po vst-h vladnih središčih in bolj imenituih tržiščih. Taka svetovna podjetja se mej seboj nikdar tako ne popadejo kot sta se bila popadla pied dvema letoma Bontoux in Rotschild, katoliška Union gene r m 1 e in židovska h o r s n a b a d r o g a R o t-schildova. Tako tndi rečena svetovna podjetja ne tekmujejo mej seboj, ter si ne delajo noben h sitnosti* in zavir, kar bi le njih dobiček kmtilo. Po-razumeli ho se mej seboj ter si drugo drugemu btivžejo iu pomagajo. Nijprej so Be zložili H a vas (ker sta Ha vas in Dullier že začetkom se bila tjediuila, imenovali bodemo to francosko daleku-pisno podjetje po fraucoskili in drugih uovinah skrutka. „Havas"), Reuter iu \V o 1 f ter si delokrog mej seboj razdelili in omejili.   A temu  še ni
cem, da bi za predlog glasovali s tem pristavkom, da ne bo veljal za Galicijo io Dalmacijo.
Včeraj se je v hrvatskem saboru predložilo poročilo reguikolarne deputacije glede vprašanja o Reki. To poročilo pravi, da se na vsa prizadevanja in ugovore hrvatske regnikolarne deputacije ni oziralo ter so zato njeni člani uložili pri poaled-njej seji svoj protest v protokol. Deputacija se nadeja, da bode deželni subor odobril njeno delovanje in sprejel sledeči predlog: Hrvatski deželni sabor ponavlja svojo izjavo, kakor vsi prejšnji sabori, da je Reka z luko integrovalni del kraljestev Dalmacije, Hrvatske in Slavonije, in se zavaruje proti temu, da bi se o mestu Reki z luko in okolico moglo kaj veljavno in koučuo sklepati s kako jednostransko naredbo brez ozira na v §. GO pogodbenega zakona z leta 1868 predpisano zaslišanje o kraljevinah Dalmaciji, Hrvatski in Slavoniji pridržanih avtonomnih zadev in priporoča vladi varovati one pravice, ki so deželi zagotovljene s provizorijem z 1869. leta.
Pri nadaljevanji debate o indemnitetnej predlogi v saboru govoril je Markovič proti predlogu in poudarjal, da vlada ni zakonita, ker sta dva važna ressorta izpraznena, ter jej zato ne more zaupati gospodarstva z državnimi novci. Na to je Zorič interpeloval o eksekutivnej prodaji 347 kmetskih posestev zaradi zaostalih davkov; (Jrkvanac o virih za zvišanje občinskih dohodkov in pobiranji duho-venske bire in natura; I vic o razrušenji zadrug v Krajiui; Krajac o zlorabi državne oblasti v Brložkem okraji; Lončarević o krajiških gozdih in Ožegovič o kolekovih pristojbinah pri okrajnih sodiščih. — Ker Starćevićeva stranka v saboru dobiva vedno več tal in se narodna vedno bolj umiče, srbski klub pa vedno omahuje, tedaj vlada nema nobene zanesljive večine, zato se že misli, da bode vlada razpustila sabor, in razpisala nove volitve. Pri novrlj volitvah bode pa madjarska vlada z banom žc našla sredstva in pota, da si bode ustya,»\V stranko, katere smotri se bodo ujemali z n „danjimi unjonisti, na katero se bode mogla ufirati. Ali se jej bode to posrečilo, se ne ve. "Irvatje postajejo od dne do dne previdnejši. — Odsek za varstvo ustave zavrgel je vse adresne ^ačrte za adreso na kralja in sklenil predložiti /delnemu zboru resolucijo na deželno vlado, H oode energično protestovala proti rušenju ustHve in jednostranskemu razlaganju pogodbe od strani ogerskega državnega zbora in zahtevala, da se odstrani ogerski državni jezik v Hrvatskej in se ustanove hrvatski oddelki pri ogerskih uradih. Dalje je odsek priporočil, da se odpošlje regnikolarna deputacija, katera naj poravna diferenca z ogersko vlado.
Ministru a latere baron Beli Orczy-ju izročeno je provizorično vodstvo ogerskega mini-sterstva deželne brambe. — Danes se snide državni zbor. Vse radovedno pričakuje, kako se bo rešila predloga o mešanih zakonih, tembolj ker je to zdaj najbolj zavisno od prihoda avstrijskih kavalirjev v gosposko zbornico. Tiszino ministerstvo vreči se bode težko posrečilo, ker gosposka zbornica na Ogerskem ni takega pomena, da bi mogla vreči kako vlado. — Liberalni listi se jeze čez to, da bi se avstrijski fevdalci utikali v ogerske zadeve, in zahtevajo, da se pri reformiranji gosposke zbornice določi, da more biti njeni član samo oni, ki je ogerski državljan. —
Vnaujc države.
1'iiiicoHai senat in kamora otvorjena sta v torek. V senatu je starostni predsednik nagovoril senatorje, izražal upanje da bode v fiuančnej upravi vladala varčnost, ter bode senat poklican budget dobro pretresti. Govornik konstatuje, da se je politično nebo zjasnilo in apeluje na složnost. Volitev predseduika odložila se je do danes. — Kamora je
bilo dovolj. Po osodepolni vojski leta 1866 so se konci septembra in začetkom oktobra biti zbrali zastopniki štirih največjih podjetij (Reuter, Havas, "VVolf in avstrijski Correspondenzbureau) v Berolinu ter bo si Evropo mej seboj razdelili in natanko omejili vsakemu bvoj delokrog. Havas je bil tudi za 8e pridobil „Agenzio Štefani", dokler se ta ni bila otresh francoskega upliva, ter se kot samostalna svetovna moč pridružila prej naštetim podjetjem.
Zaznamovana telegrafska podjetja, kot rečeno, imajo svoje poddružnice in posamične najetnike po vsem svetu, po starem in novem, po celini in po otocih. Karkoli imenitnega se kjerkoli na svetu zgodi, poroča se nemudoma v središčne urade v Londonu, Pari/u, Berolinu, Rimu iu Duuuji, kjer se poročila naravnost izročajo časopisom in se tudi dalje brzojavijo v razna mesta, raznim poddružnicam in novinam. To se le zgodi, ker imajo rečena podjetja povsodi svoje poddružnice ali svoje dobro plačane najetnike, ki preže na vse nove imen:tne dogodke ter jih tndi nemudoma v središče poročajo, brzojavijo, ne glede na časih kaj velike stroške.
Poleg tega drže središčni uradi kot njih poddružnice preveliko časopisov, katere morajo hitro precitati ali vsaj pregledati, ter vae posebno važne
pa izvolila Brissona s 224 od 298 oddanih glasov predsednikom. Volitev podpredsednika je danes.
Položaj na Hpanjslvein je jako nevaren. Liberalna vlada Posade-Herrere ne more dobiti večine v cortesih. Sagasta, ki zdaj vodi slučajno večino v zboru, je osebno jako uepopolaren, Ca-navas deli Castillo, katerega kralj najbolj čisla, pa radi svojega konservativnega mišljenja zdaj ne more prevzeti vlade. Od več strauij z juga in severa prihajajo poročila, da se pripravlja ustaja soci-jalistov in karlistov. Dozdaj še sicer uikjer neso izbruhnili nemiri, a bojazen je velika in morale so se že storiti potrebne naredbe, da se odvrne nevarnost.
Telegram v „Pali Mali Gazette" iz Calcutte od 5. januvarja javlja, da je upor Akkov proti angleške) ekspediciji bil sdnejši, nego se je pričakovalo. Dne 24. m. m. odrinil je major Beresford in našel je sovražnika na bregu reke Tengapani. Angleška vojna sila je bila preslaba, da bi se bila mogla ustavljati toči otrovauib puščic. Ekspedicij-skemu oddelku došla so podkrepljenja.
V angleških parlamentarnih krogih se obsoja naredba, da bi Eglpet moral popustiti Cbartum, in se upa, da se vlada kaj premisli. In misli se, da se nobena egiptovska vlada, tudi Nubarjeva pod sedanjimi okoliščinami ne bode mogla obdržati, ter da je mogoče samo neposredna angleška uprava, za katero bi bilo odgovorno angleško ministerstvo, ali pa istinita egiptovska-narodna uprava z energičnim vladarjem na čelu. — Novo egiptovsko ministerstvo je že sestavljeno, člani novega kabineta so: Nubar-paša, ministerski predsednik in za vnanje zadeve in pravosodje; Sabet-paša za notranje zadeve; Mah-mud-paša el Falake za nauk in bogočastje; Abdel-Kader-pasa za vojsko; Mustafa-paša za finance«
Zbornici poslancev scverno-amerika n-skili držav predložil se je načrt zakona, ki pooblašča predsednika ljudovlade, da sme prepovedati uvoz vin, likerov in drugih izdelkov iz onih dr?av, katerih vlade bi pripovedale uvoz mesa iz združenih držav, in ohraniti v veljavi ta prepoved, dokler se ne prekliče omenjena omejitev.
Dopisi.
Iz Kočevja, dne 7. januvarja. [Izv. dop.] Kako hitro se časi menjajo in ž njimi nazori, koliko dobrot nam s tem čas prinaša in kako dobro še tako globoke rane zaceli, posebno lahko razumemo in sprevidimo na konci leta, ako v pretočeno pogledamo in so spominjamo koliko težav in rev smo prestali in kako pičlo število srečnih in mirnih dhtj je nam odmenjeno bilo; nazadnje pač moram opaziti, da je naše življenje in posebno nas Slovencev le „v dolini solza". Pa naj bode, kakor že mora biti; vendar se nam počasi vremena vedre. Prete-čeno leto je zopet usahnil jeden nemškutarskih kometov, ki je bil sicer na videz neškodljiv, pa je vender marsikatero rano vsekal.
Jaz menim imenitnega c. kr. okrajnega šolskega nadzornika g. Spintre-ta, ki je od svojega pokrovitelja g. Pirkcrja vse njemu na razpolaganje dane darove polagoma dobil. Najprvo mu je omogočil, da je napravil izpit za meščanske šole, potcin, da je dobil komaj 22 letni fant mesto midueltelja in šolskega vodje na Stirirazredni ljudski šoli v Ko-čevji, kojemu na ljubo moral se je celo tedanji nadučitelj v Metliko preseliti, slednjič, da je v zadnjem imenovanji c. kr. okr. šolskih nadzornikov, za Kočevski šolski okraji on imenovan bil.   Svet pa
novice in članke dalje brzojaviti. Še druge, navaduo najvažniše novice jim pa izročajo razne vlade ali pa posamični ministri.   Da vlade tega ne dejalo zastonj,  pač ni treba po^eb^j  povdurjati, vender ne sinemo misliti  na kako  plačilo v denarjih, temveč misliti moramo na naklonjeuost dotičnoga pudjettja  nasproti vladi,   na njegovo zavisnost od vlade. V Avstriji tega nikdo ne skriva, ker je „novinarska dalekopisovalniea" (Correspondenzbureau) v Beči c. kr. urad z navaduo nastavljenimi uradniki. Iu to velja tudi o vseh poddružui-cah njenih. V Ljubljani nemarno take poddružnice, ni je tudi po drugih slovenskih mest h (ne v Mariboru, ne v Cel ovci, ne v Gorici —manjših mest mi še naštevati ni treba), le veliki imenitni Trst jo ima.  Čudno — kot je v Avstriji marsikaj Čudnega — j a  bilo  posebno   to,  da je avstrijski „Correspodenzbureau" se vrstil mej telegrafske urade ter bil v področji kupčijjkega ministerstva. Zadnji dve leti je to drugače.   Miuister Tnaffe je c, kr. Cor respond enzb u r oau odluSil od kupčijskega miuisterst/a ter ga pridiužil   mi ni s te rs t v u notranjih zadev. Tako sta Bedaj v področji upravnega ministerstva prej opisani novinarski urad" in   ta   „novinarska   d a l s k o p i s o v a l n i cau (Bir&cbfold je njo sedanji načelu1 k) z vsemi svojimi
je nehvaležen. Mesto, da bi g. Spintre svoje vsestranske službe za silo opravljal in njih dobre dohodke v žepe deval, ravnal je ravno narobe. Službo je po mogočnosti zanetnarjeval in denar je kar skozi okno metal. Kar ni mogel sam zapravljati, je pa še druge vabil, posebno modrijanke, da so mu pomagale žepe prazniti. Toda njegovo ravnanje bilo je slednjič c. kr. oblastnijam preveč abotno. Na sv. Silvestra dan, kot voščilo za novo leto, dobil je zelo učeni in imenitni g. Spintre odlok od c. kr. deželnega šolskega sveta s katerim je kot c. kr. okr. šolski nadzornik odstavljen, pravi izraz v dekretu je „enthobeir*. Koliko solza je g. de-želui šolski nadzornik zaradi te sruuiote svojega odstavljenega ljubljenca potočil, ni mi mogoče povedati, ker neumni tako dobrega daljnogleda, da bi s Friedrichstein-a v njegovo sobo videl, kjer je bilo že toliko za narodne učitelje žalostnih naklepov skovanih in izpeljanih, pač pa sem mimogrede v stanovanje g, Spintreta videl. Ta se sedaj odpočiva od svojega trudapolnega dela, saj si je takoj po donesu onega odloka petdnevni odpust pri g. c. kr. okrajnem glavarji izprosil in to še pred začetkom šole v novem letu, ter pridno cigarete kadi in kadar ga hočejo moči zapustiti, pa se malo v posteljo vleže. Sicer pa je miren.
S kakšnim veseljem so na novega leta dan učitelji iz Kočevskega sodnijskega okraja v Kočevje dohajali, in kako se radovali te vesti, ne morem popisati. Kako pa učitelji v Ribniškem sodnijskem okraji to veselo vest praznujejo, in i sicer ni dano videti, a gotovo glorijo pojo. Nehote pride mi na misel iz zgodbe svetega pisma starega zakona povest o Noetu in golobu, kateri prinese oljkino vejico v znamenje rešenja. Kakšno veselje je moralo tedaj na barki biti! Iu nič manjše veselja bi mej kranjskim učiteljstvom vladati ne moglo, ko bi zvedeli še bolj veselo vest, da je deželni šolski nadzornik v svojo uradniško sobo več ne zahaja. In v t.» naj Bog pomozi!
Toda bolj važno, kot ta tužna prošnja, je misel o nasledniku g. Spintreta. Moje sicer ne me-rodajne mnenje, pa po sedanjih skušnjah opravičeno, bi bilo jednoga iz tukajšnjih učiteljev njegovim namestnikom in naslednikom imenovati. Imamo več takih za to častno službo sposobnih učiteljev, slavna vlada naj nam le no nakloni zopet kakega a lil Linhart, Sima, Spintre.
Iz KaunilIta 5. januvarja. [Izv. dop. | Ker se ni Še oglasilo spretneje pero, da tudi v tem novem letu poroča kaj iz Kamnika, naj mi bo dovoljeno spregovoriti nekoliko o našej narodnej Čitalnici. — Due prvega januvarja prebili smo ledeno oklopje, ki je opoviralo do sedaj nekaj let že za-mrzneno našo čitalnico. Ni ravno zamrznila popolnem, — odtajala se je v največjej zimi vsako leto po jedenkrat ali dvakrat, — toda njeno življenje bilo je zadnji čas le preveč podobno lenemu spanju, iz katerega jo je prebujal ta ali oni diletant. — Ta dan napravili so nam nekateri trudoljubni igralci dramatično predstavo in sicer dovolj zniiuega „Lum-paci-Vagabund-au. Godba iz Šmarija pod vodstvom jako pridnega in izvežbanega kapelnika g. Majceu-a i  pokazala je, da je najsolidnejša veliko milj ua okrog,
poddružuiciuni in najetniki ter po ukazu minister-stva vzajeniuo delata in parita javno mnenje.
Nekaj priletniši čitatelji časopisov (ne mislim Da slovenske, ker naši tedniki ali štirnajstdnevniki tako neso mogli misliti ua telegrame, temveč mislim na italijauske, nemške, francoske itd.) se najbrže še dobro spominjajo, kako redki so bili sprva telegrami v novinah.   Prvi so se prikazali v prvih letih šestega desetletja (le škoda, da mi čas ne dopušča poiskdi, kateri slovenski časopis je prijavil prvi telegram). Časnikarji, uredniki neso dosti marali zanje, že zato ne, ker so jih z istimi besedami prijavljali tudi drugi časopisi; a nazaduje so se morali jim udati, ker so čitatelji kmalu po vseh novinah najbolj iskali dalekopisnih poslanic. Najprej so se temu udale francoske  novine,  potem sredi oktobra 1858 tudi angleške in kmalu so jih posnemali časopisi drugih dežel.   Konci istega leta je Reuter svoje podjetje pri časopisji  in občinstvu najbolj utrdil, ko je uepričakovano  naglo na vse strani brzojavil glasoviti (Avstriji pa močno sovražui govor) cesarja Napoleona III na Novega leta dan 1859. Pozneje so časopisi zmerom bolj segali po telegramih ter jih nagloma prijavljali; in sedaj si velikega in Imenitnega časopisa, dnevnika, brez telegramov skoro mislit« ue moremo. (Datjo prih.)
slišati bila je jedino občna pohvala. — Da omenim že pred dobrim letom igrano burko „Lumpati Vagabund- ter iskreno hvalo izrečem sosebno gospodičiuam igralkam, ki so se vse na novo morale naučiti, bode vsakomur umevno. Posebno odlikovala se je gospč. Medvedova; dasi uloge neso bile nč kaj za njo ustvarjene, bila je vender prav ljubka prikazao. Gospodicini sestri Klandrovi, kakor tudi gosp ci Osole in Rezika Pohlinova bile so vse prav pridne diletantinje; bodi jim s tem očitna zahvala, — ker so igrale jedino le iz naklonjenosti do slovenske dramatike, skoro djal bi iz usmiljenja do nje — kajti omenim naj, da je več gospodičin igralo celo po tri uloge, in to ni malenkost. — Kar se tiče gospodov igralcev, dovoljeno mi bodi ne samo hvaliti jih kot diletante. Gospodje, glavnih treh ulog so možje, ko jim v srci gotovo ni laskava le mrzla pohvala, pač pa ljubša možata, dobrohotna beseda, — Gospod Nifergal (Klobčič) je osobnost, o kojej komičnem nravu smemo mu dati vse priznanje. Iu ko bi omenjeni gospod le še zamogel naučiti  se prav dobro uloge, in bi ga borba s spominom ne zapeljala v vedno improvizovanje, — tedaj preverjen sem, da ga ni komika mej   Slovenci,  ki bi umel v tej ulogi igrati bolj živce razdrežujoč, ko gospod Nifergal. Vsak najmanjši migljaj njegovega telesa učini nam zopet Hmek.   Njegovo extemporiranje pa moti zelo soigralce, ki bo prisiljeni držati se priučnega berila. — Gospod Pujiuan bil je isto tako „črevljar" ka-koršnega niti plačano „nemško gledišče" ne doseže, in ko bi bil gospod igralec le še dober pevec, potlej ne bi vedeli jenjati ga hvaliti ter priporočati. Njemu posebno gre obila hvala, da je jedini odbornik tako trudljiv in nam je zadnjo veselico sploh še skupaj spravil. Na zdravje tedaj! — Gosp. Krouabeth-vogel (mizar „LimK) je sicer v posamičnih nastopih pokazal se nevstrašljivega ljubimca, — toda v daljših pripovedovalnih govorih zatika se  mu pogostokrat; ako pa mu beseda gladko teče, zabrede preveč v tihotno pripovedovanje in besedi izgine vsako A ni akcent, vsak pathos govora mu odpade. — O druzih posameznih ulogah obširneje govoriti mi žal ni prosto, kajti znal bi mej drugim zopet kak dopisnik v teh prostorih rabiti „Kamuiško kritikou kot Btereotip, — predbaeivaje namreč, da je vselej predolga. Tedaj bodi vam obila zahvala vsem ostalim igralcem, posebno gosp. Josipu Fajdigu in postavnemu g. Pintar-ju, kojih prvi je igral nič manj ko v štirih ulogah (1)
Toda povedati mi je še nekaj, srce pa se mi krči in duša zmračuje ko dospem do pravega povoda teh vrstic; „grekM pa bi blo molčati še nadalje in ne opozoriti čitalničarje naše na prihodnji občni zbor 13. t. m. — Vsak, ki ni revež popolnoma oglušel in oslepel, spoznal je gotovo, da bi moralo biti čisto vse drugači z našo Čitalnico, iu kako neprilično sostavljen je njen odbor. Britko bodi potoženo VBim onim gospodom rodoljubom-na-rodnjakom, kojih srca še vedno bijejo za V3ak slovenski smoter. — Res je, da neizključljiv o samo odbor učinil je slabo stanje čitalniško, tudi druge okolnosti, katerih vir iu upliv ne morem zasledovati tukaj, bile so več ali manj vzrok nekakošue nu propadu tega društva. — Društvo ima tako bridko malo udov, — vsak ud plačuje zbog Bame rodoljubuosti, da se le vsaj temelj tega društva obdrži in ohrani precejšnjo svotico ua leto, — društvo bori se nekaj let z gmotnim deficitom; veselice oddaljujejo se druga za drugo bolj in bolj, igralci zlasti igralke izostv.jajo vedno zopet, vse zamira, nerodnost v društvu samem je večja, ko še nikdar ne, društveni čtsopisi, ki jih nosi sluga udom na dom, prihajajo v takem neredu, tako raztrgani, — da njih vrednost ne doBiga uiti za papir več itd. — Da, to je žalostno, jako žalostno, — in odbor le no btori ničesar — vse prepušča v Božjem imenu iu pravi menda čez vse to malomarno „Sebwamm driiber" — Nemarnostim pa kakor so navedene priti do življa je pač le jedino odborova skrb in njem primerno; djanstveuo pa pokazali bo se v preteklem letu slabe odbornike. — — — Kaj je vzrok tej nezbuiljivej lethargiji odborovi nam pač ni umevno. Ne govorim tu o posameznih členih odborovio, marveč v skupnem delovanju odbora čitalniskega.
Iz seje mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 4. januvarja. (Dalje.)
Mestni odbornik g. Hribar poroča v imenu finančnega odseka sledeče:
I. Ustanovna zaklada pokritja ......... 7793 gld. 57 kr.
potrebščin........ 7582   w   52 „
tedaj prebitka   .   .   .     211 gld.   5 kr.
II. Ljudsko - šolska zaklada ima pokritja 25.460 gld, potrebščine pa 24.325 gld. 83 kr., tedaj preostanka 1134 gld. 17 kr.
Za nakup slovenskih knjig, za šolske knjižnice, se je z ozirom na to, da se je v onej dobi, ko je tendencija mestnega zastopa bila, slovensko deco kolikor mogoče ponemčevat', jako neznatno število slovenskih knjig nakupilo, povišal za vse mestne šole dotični znesek in bo imajo šolska vodstva o tem izkazati z računi.
III. Zaklada meščanske bolnice ima pokritja 10.927 gld. 90 kr., potrebščine pa 10.765 gld., tedaj preostanka 162 gld. 90 kr.
IV. Proračun mestne ubožne zaklade ima pokritja 27.307 gld. 12 kr. in iste potrebščine.
V. Proračun mestne blagajnice ima pokritja 141.911 gold. 18 kr. in potrebščine 146.265 gold. 72 Va kr., tedaj nedostatka 4354 gld. 54 ty, kr.
VI. Mestnemu magistratu se naroča, naj takoj pozove pravni odsek, da v družbi s finančnim odsekom vzame v pretres upeljavo ubožnega davka s percentualno priklado na brutto-dohodke javnih predstav in koncertov ter ga naprosi, da kar najpreje mogoče, vsekakor pa še v prvej polovici leta stavi plenumu mestnega zbora primerne predloge.
VIL Mestnemu magistratu se nuroča, naj zaukaže stavbenemu uradu izdelati okoliščinam mesta Ljubljane primeren načrt za novo ubožnico, katere stroški pa nemajo presegati 50.000 gld.
VIII. Slav. c. kr. deželnemu šolskemu svetu ima se odposlati prošnja, da bi se na c. kr. višjej realki v Ljubljani upeljala počenši s šolskim letom 1884/5 slovenščina kot obligaten učen predmet po vseh razredih in zavsedijake brez razločka in mestnemu magistratu se naroča, da ta sklep kar najpreje izvrši.
IX. Mestnemu magistratu se naroča, naj pretresa vprašanje o preložitvi botaničnega vrta na primernejši prostor graščine pod Tivoli, stopi zavoljo tega v obravnavo z visoko c. kr. deželno vlado in v dogovor z vrtnarskim društvom, da bi isto prepustilo mu v ta namen svoje premoženje.
X. Vodni del mlinskega poslopja v Koleziji z vsem mlinskim strojevjem proda naj se na javnej dražbi s pogojem, da ga kupec podere in odpelje. Mestnemu magistratu pa se naroča, naj zaukaže Btavbenemu uradu, da izdela in vsaj do 1. oktobra t. 1. predloži načrt o razširjenji kopališča z napravo novih kabin.
XI. Mestuemu magistratu se naroča, naj kar najhitre mogoče, odstopi pravnemu odseku v pretres in poročanje v mestnem zboru vse akte, tikajoče se pota ob Gruberjevem kaualu do klavnice iu stori eventualno vse potrebue korake, da se ta pot proglasi zopet za javni pot.
XII. Za zemljišče ob Tržaškej cesti, na katerem je pododdelek mestue drevesnice, se naroči mestnemu magistratu, da poizve, za koliko bi se prodalo in da predloži dotične ponudbe mestnemu zboru.
XIII. Mestnemu magistratu oziroma gospodu župauu se naroča, naj ukrene vse potrebno, da se bodo s 1. fdbruvarja t. 1. nadalje vsa iu vsakoršna denarna plačila vršila po nakazilih dotičnih magi-stratnih uradov jedino in izključljivo le pri mestnej blagajnici.
XIV. Na Marije Terezije cesti v sredi mej hišama št. 45 in 43 ima se napraviti svetiluica.
K proračunu za razne zgradbe oglasi se dr. vitez Bleiweis-Trsteniški rekoč, da se bode komaj tretjina istih izvršila. Tako so nabrežje ua desnem bregu Ljubljanice od Hradeokv-jevega mostu ne bode zidalo, doklej' se konečno ne odobri črtež o osušeuji Ljubljanskega barja. Govornik tedaj nasvet nje, da se za to v proračun postavljenih 10 000 gl. zbriše.
Tudi župan g. Grasselli pritrdi, da ne gre nič vrtati okolu Ljubljanice, dokler se črtež konečno ne odobri. Gospod župan spominja na strokovujaško poročilo g. Žu>,ek-a.
Poročevalec g. Hribar odgovarja, da s tem, ako se kaka svota v proračun vzprejmo, ni izrečeno, da se more porabiti, nego izreče se le, da se zamore porabiti, ako ni ovir.
Pri glasovanji se predlog dr. vit. Bleivveisa-Trateniškega ne vzprejtne.
Za popravo mesarskega mostu je proračunje-nih 1000 gold., ker finančni odsek misli da se v kratkem napravi mesto lesenega železen most.
Dr. vitez B1 e i vv e i s-T r s t e n i š k i pravi, da se ta nada še ne bode tako h tro izpolnila, ker je tudi to v zvezi s črtežem za osušenje barja. Z 1000 gold. pa se ne bode prida popravil mesarski most, kateremu je poprave zelo potreba, sosebno sedaj ko vozijo mnogo teških voz preko njega, zato nasvetuje, da se za popravo ustavi 2000 gld. v proračun. (Dalje prih.)
Domače stvari.
— (Nov list.) Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske sklenil je izdavati poseben list, ki bode izhajal dvakrat na mesec. Prvi dve številki prideti na »vitlo koncem t. m. Pri tej priliki se je tudi sklenilo, da družabniki, ki plačajo letni donesek pravočasno, dobivajo „Novice" za jeden goldinar ceneje.
— (Župnikom v Loki) pri Zidanem mostu prezentovan je g. Anton Šlander, mestni vikar v Celji.
— (Pri sinoćnje m jad r nem vlaku) zdrsnil je zaradi ledenih Sin spalni vagon na želez-ničnej progi mej Logatcem in Borovnico it tiru, k sreči brez kake nezgode. Spalni voz, kakor tudi dva druga vagona morali so popustiti na progi, potisnivši vse potnike, katerih pa slučajno ni bilo mnogo, v jeden kupe.
— (Pogreša) bo baje po3trešček A. S. že par dnij. Pobiral je letne doneske članov Šišenske čitalnice, a h krati je izginil. Gvori se, da so našli pri nekem mostu njegovo kapico.
— (Fijakarjev) na železnici pogrevajo tujci, kateri s ponoćnim vlakom prihajajo v Ljubljano in bo opravičeno pritožujejo o tej uepriliki, katera se pač malo ujema z značajem glavnega mesta. Tudi od domačinov čujejo se jednake pritožbe. Treba, da •e ta nedostatek hitro odpravi.
— (Plesni venček og n j egasc e v.) V nedeljo 13. t. m. zvečer ob 7. uri bodo v Škofji-loki v prostorih na „Štemerjah(* plesni venček z srečkanjem, katerega čisti dohodek je blagajnici tamošnje prostovoljne požarne brambe namenjen. Vstopnina za neude l gld., za ude 30 kr. dame so pro-ite. Prijatelji druStva se vabijo. —
— (Čitalnica v Gornjeragradu) priredi v dan 3. svečana t. 1. svoj V. občni zbor, kateremu spored je: a) Nagovor predsednikov, b) Pregled letnega računa, c) Volitev dveh pregledovalcev računa, d) Volitev novega odbora, e) Posamezni nasveti. — Ob 7. uri: Večerna zabava s tombolo in plesom.
— (III. re d u i o b č n i z bor „Sa vi n j s k eg a Sokola" ) vršil se je v dan sv. Štefana 26. decembra 1883. 1. v prostorih Čitalnice v Mozirji v navzočnosti 46 članov. Po nagovoru staroste gosp, Joža Lipo Ida poročala sta tajnik gosp. Kad Škof le k o društvenem gibanji in blagajnik g. J. Vran kovic o denarnem stanji. — V odbor voljeni so bili: gosp. Joža Lipold, starosto; gosp. Josip Pirš, podstarosto; gospodje R. Škoflek (Mozirje) Tone Turnšek (Nazaret), J. Brišnik (Braslovče), Miloš Le v 3 ti k (Št. Mihel) in J. Vraukovič (Mozirje) odborniki. — V širji odbor za slavnost blagoslovljeoja društvene zastave „Sav. Sokola", katera slavila se bode Bnkoštne praznike (1. in 2. junija t. 1.) v Mosirji (pridejan društvenemu odboru) volili so se sledeči gospodje: Celje: dr. V. Filipić, Iv. Likar; Šoštanj: Iv. Vošnjak, Fr. Raj-Bter; Braslovče: Fr. Cukala, Fr. Kosem; Vransko: J. Oset, Iv. Apat; Polzela: J. Žigan; Ž a-vec: Iv. Hausenbichler, E. Sirca; Nazaret: Jos. Willinparth; Gornji grad: Fr. Lončar, Jos. Mi-kuš; Ljubno: M. Šmid, J. Petek; Mozirje: J. Kovačič, Ant. Goričar, Jos. Turušik; Rečici: Fr. Majer in Jos. Tišler. — Občni zbor izrekel je tudi zahvalo Mozirskej posojilnici, ki je izvolila darovati „Sav. Sokolu" za slavnost in za zastavo 50 gld. — Na večer priredila se je v Čitalnici veselica s tombolo in plesom, katere udeležilo se je toliko občinstva, da je že koj s početka jelo prostora primanjkovati. Veselice čisti dohodek odmeuil se je za Bin-koštno slavnost. — Na zdravje!
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 10. januvarja.  Včeraj prijeli so v Penzingu nekega Htigona Schenka, ki se je za inženirja izdaval in je zelo na sumu, da je * razen kuharice Terezije Ketteii,  ki je bila
rodom iz Monakovega in je začetkom julija lanskega leta izginila brez vsacega sledu, ic druge tri ženske, katerih prvo so v 1. dan julija 1879 blizu Taveibacha umorjeno našli, s tem, da jim je zakon obetal, k sebi zvabil, umoril in oropal. Schenk barantal je naposled v Leopoldstadt-u s premogom. V njegovem stanovanji v Linzu našle so se dragocenosti, ki so bile nekdaj lastnina jedne njegovih žrtev, z imenom Timal. Schenk je sin bivšega predsednika okrožne sodnije v Tesrhen u. Brata Schenkovega, službujočega pri zapadnej železnici so tudi zaprli, ker je na sumu sokrivde.
Peterburg 10. januvarja. Kakor poroča Journal de St. Peterburg, bode Giers na povabilo avstrijskega cesarja potoval na Dunaj. Prihod nedoločen.
Rim 9. jannvarja. 12.000 romarjev z nad 100 godbami navzočnih. Sprevoda se je udeležilo 25.000 ljudij s 1500 zastavami veliko oken v zastavah, štacune zaprte. Demonstracija je veliko proslavljenje Viktorja Etnanuela.
Razne vesti.
* (.Zanimiva statistika.) Kuko zelo židje obiskujejo viije šole na Ogerskem, ka>e|o sledeč«! številke. Mej 15 milijoni ogerskega prebivalstva je 600.000 Židov. Na pravoznanskej fakulteti v Pesti bilo je prošlo leto upisanih 1466 slušateljev. Mej temi je 626 rimskih katolikov, 204 kalvinistov 163 protestsntov, 62 pravoslavnih, 36 grških katol kov in 37G Židov. Na medicmskej fakulteti pa 1017 slušateljev, mej temi 268 rimskih katolikov, 133 kalvinistov, 105 protestantov, 9 grških katolikov in 483 zidov. —■ Ni čuda, da število židovskih odvetnikov in zdravnikov vedno raste. Stolica šteje 560 odvetnikov in 400 zdravnikov, mej njimi je nad polovico Židov.
* (Strašen samoumor). Mr. Berton, tovarnar k i* i am t" i h izdelkov v Parizu, si je 5. t. m. v Boulot-nesketn gozdu na strahovit način končal življeuje. Usel se je na železen zaboj, v katereni ie bilo 5 kilo smodniku, potem je zažgal vsebino z dinamitom. Na vstal je Bileu pok, in nesiečnež bil je ves razmesarjen. Na vrhovih najviij h dreves na^h so se telesni deli nesrečneža. V nek »j !u'i našli so neko maso, ki so ;o spoznali za ntegovo glavo. U/.rok Bstnotitnora je bil* nesrečno ljubezen, kakor se razvidi iz nekega pisma katere, je zapustil.
o Preširnovem spomeniku na Bledu.
Častitim udom literarno-zabavnega kluba
v Ljubljani.
Po sklepu in ukazu nekdanjega literarno-zabavnega kluba v Ljubljani sem pri gosp. Cainernik-u, kamnoseku v Ljubljani, naročil Preširtiov sp(,men k, ki ga je tud. o Kresu 1. 1883. z dovoljenjem gosp. Arnolda Rkli-ja na svetu tega v Bledu postavil.
Zato sem gosp Cainemikii plačal 168 gld. .'J8 kr. ker BO m od gg. udov  liteiai no-zalmvnega
kluba v ta namen prejel le ...   .        T)7   „   .r)0 , znaSa deficit...........FHE gUT BS kr.
Čutil sem se dolžnega to eaatitim udom naznaniti.
V Ljubljani, v 9. dan jannvarja 1884.
Dr. JS.it'. >rowtrii*:-. MeteoTologično poročilo.
3 a	Čas opa-fovanja	Stanje barometru v mm.	Temperatura	Vetrovi	tfubn	Mo kr ir:;i l m Ji.
C rt •■—k oi	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	745-26 ura. 747-39 mm. 75085 mm.	— 8-6" C -f 3-7JC — 3 6" C	si. vab. si. V/.ll. si. B/.ll	jas jas. jas.	0 00 mm. snega.
Srednja temperatura — T20, za 1'4° nad normaloui.
dne 10. januvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta  .... ....
Srebrna rent* .... .....
Zlata reDta........ • •
5°/0 marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije...... . •
London . .....
Srebro...........♦
Napol. . .........
C. kr. cekini .       .   .       ...       . .
Nemške marke .....
4u/0 državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1864. 100 gld.
4°/0 avatr. zlata renta, davka prosta. .
„ papirna renta 5°/0 ..... 5°/0 štajerske zemljišč, o.i..-/,, oblig. . . Dunava re#. srećke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avatr. 4'/»°/« zlati zast. listi . Prior. oDlig. Elizabetino zapad, železnice Prru. oblig. Ferdinandove sev. železnico
Kreditne srečke......100 gld.
Kudolfove srečke .... 10 „
Akcije anglo avstr. banke .       120 -Traunuway-driišt. velj.  170 gld. a. v.
79	gld	
80		2 1
99	R	R3
94	1	05
M3		—
808	#	40
121	p	10
9	n	»50'/,
5		71
'9	n	30
122		50
1H8		75
99	t	85
121	•»	—
88		65
86	■	75
104		—
116		20
119		7f»
101		90
im	„	75
170		7."i
19		75
114	r	76
:'l	-	—
V gl.ibokej žalosti naznanjamo jak«) tužno vrst, da je Ko^u \ hi ino^oriiemu po njegovem neia/jiiHiiiivein sklepu dopalo našega dragega in presrčno ljubljenega l .proga, i zirouaa očeta, tasta in ib rta, gospoda
IVANA PAJKA,
vite/.a Fran-Josiccvega reda, c kr. okrajnega glavarja ▼ pokoji itd.,
danes dne 9. januvarja 1884 ob 23/4 popoludne, previđenoga s sv. zakramenti za umirajoče, v 78. letu, poklicati v boljše življenje.
Pogrebni sprevod Odide v petek dne 11. jannvarja 1884 popoludne iz hiše, kjer je umrl, v Frančiškanskih ulicah It  t, proti Sv. Krištofu.
Sv. maše se bolo brale v soboto dne 12. ja-nuvaija 1881 ob 8. uri v lrančiškanskej tarnej cerkvi.
Priporoča se tihej molitvi.
V Ljubljani, doc 9. jannvarja 1884.
Marija Pajk, roj. |d. Scheuclieiistuel, soproga. — Anton Pajk. liHtii posestnik; Josip Pajk, c. kr. namestnik državnega pravduika; sinova. — Hedviga Pajk, roj. Stelner; Ana Pajk, roj. pl. SenUdenfela; sinahi. — Hedvig, Marija, Viljem in Pavel Pajk, vnuki. (19)
Proda se
velik, težek, dobro rejen, nekaj čez tri leta star bik. — Natančneje se izvo pri (13—2)
oskrlmištvn posestva Mokronog (Nassenfuss). Vabilo na naročbo.
Z novim letom nastopi
ff B^m^-SL*,^ ml, f
asabavno zbadljiv In »šaljiv Hsi .
izhajajoč 2krat na mesce, svoj II. tečaj. Razen kratkih po-vestij in raznovrstnega zabavnega in satiričnega gradiva prinašal bede tudi, kakor preteklo leto, lične podobe. Tudi „SliKAT-* je nezavisen list, kajti zaviNcn je jedko od dobrega humorja in od naklonjenosti svojih naročnikov, do katerih se obrača s prošnjo, da ga tudi v pr.hodnjem letu s sodelovanjem in naročbo podpirajo, da bode vsestranski ustrezal prevzetej nalogi.
Cena za vse leto S gld.* za pol leta 1 gl«l. SO kr., za četrt leta ho kr.  Posamezne številko po 15 kr.
Uredništvo in upravništvo ,,ŠKRAT A" v Ljubljani, „Narodna Tiskarna".
Na plučah bolnim,
(etičnim i. t. d. priporoča se brezplnčno izvr-st-ii lek.
Na vprašanja odgovarja radovoljno       (780—5)
I Teodor Kossner v Up s k eni. fniiiiisiHiiiiiii ii'fflimimiinHin iiimn
Gospodičine pozor!
Oženil bi so rad takoj mlad posestnik v lepem kraju na Kranjskem, 21 let star, prijetne postave in z lepim nezadolženiiu posestvom, z deklico, staro 18 dO 22 let. — Zahteva se: 1. Nekoliko izobraženosti, 2, veselje do gospodinjstva v gostilni, 3 p ijetno zunanjost, in 4. naj ima deklica dote jedno tretjino toliko, kolikor imam jaz premoženja, tedaj od 3000 do 5000 gld. v gotovini, katera svota se bo na prvo mesto zavarovala.
Pisma, ako je mogočo s fotografijo, naj se poši Ijajo z naslovom Odkritosrčnost" npravništvu „Slovenskoga Naroda". Tajnost obeta se s čast.io besedo.) (12—2)
Št. 18.690.
Hazglas.
(11-2)
Pobiranje pasjega davka za leto 1884. so je v l. dan januvarja t. I. priče'o. in Bicer je davek plačati od rocrga psa v okrožji Ljubljanskega mesta. :/ m*i samo ti-te pse, ki so za varstvo samotnih |io>cstev n« obhodno potrebni. Lastniki psov noj si najdalj«* d<> IO. fVbruvarja t. I. pri mestni blagajni proti plačilu takse 4 gld. preskrbe letošnje murke.
Z ozirom na §. 14 izvršilne naredbe o pobiranji pasjega davka se vsi lastniki psov opominjajo, nhj o pravem tasu uplaćajo t^kso, ker od 10. dne piihodn j Hgn m^sn-a naprej bode konja A lovil pse, kateri se bodo na ulicah nahajali brez letos veljavne marke.
Mestni magistrat v Ljubljani,
v 1. dan januvarja 1883.
Župan: Grasuelli.
Št. 7847 de 1883.
(18-1)
Natečaj.
Na deželni vino- in SRdjerejski šoli na Slapu poleg Vipave bode 1. maja leta 1884. izpraznjeno mesto pristava kot 2. učitelja proti obojestranski poletni odpovedi — z letno plačo 80O gld. in 8 prostim (naturalnim) stanovališčem, — kdor bi bil neoženjen. — Njegove dolžnosti so: poučevanje v naravoznanstvu, v splošnem kmetijstvu, v zemlje-merstvu, kujigovodatvu, potem kontrola pri blagajnici in v gospodarstvu, računsko zapisovanje in sploh pisarniška opravila.
Prositelji za to službo naj svojo zmožnost dokažejo z absoiutoriji kukega višjega kmetijskega učnega zavoda alt s spiičali o sposobnosti za poučevanje v naravoznanstven h in kmetijskih strokah 'n s spričevali o službovanji v teh strokah. Doke-zuti imajo tudi svojo stirost, avstrijsko državljanstvo in popolno zmožnost slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi.
Prošnje naj se pošljejo
do konca fVhruvarja I. t%h I. podpisanpmu deželnemu odboru.
Od deželnega odbora kranjskega.
v Ljubljani, dne 6. januvarja 1884.
Deželni glavar: Thurn.
v JLJiil>lj»iii
je izšel in se dobiva Titigcnjeia roman r 1TOV. Preložil M. Malovrh. ML 8", 32 pol. Cena 70 kr.
Wa\ ziiiz;mo ceno
se morejo še dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič.
— Žlvotopisje, spisal Iiajč Bož. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spis;d Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vosnjak. —Čegava bode, novelii-a, spiaal J. Ogritiec.  Velja ....   15 kr.
II. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič.  Velja........2f» kr.
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Clierbuliez, poslovenil Davorin Jlostnik. Velja.................25 kr.
VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal 7/. Iierihe, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr.
Za vse 4 gvezke naj se priloži šu 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke 5 kr., za „Nov" pa 10 kr.
5
c:   2 - £
■2
-i
a. •• po
LI
C.
-i S
<
tr1
p'
1 r O
rš. I
S BS
•s s
|SJ< CD
55
CD
Svetinja za napredek I milili 1873.
Svetinja za zasluge Dunaj 1873.
Štiri in dvekolesne brizgalnice
razne velikosti, s pristopnimi stožkovitimi znklopnicami, odlične konstrukcije in učinka, za srenjske, mestne in deželne požarne straže, lanioti žii«'. iiosnt*« brcntaiife in vrtno bri/uainu-t', iii-drofore raznih konstrukcij. Najboljši li<»ii<»|il|ino, grumaste, M4>Maln4k in pr.li^Uiilne prevodne cevlf kakor tudi druge
gasilne priprave -mi
priporoča po najnižjej ceni s 5 letnim jamstvom
ALBERT SAMASSA,
c. kr. dvorni zvonar in tovarnar za stroje in gasilno pripravo
V (812-1
Občinam in požarnim stražam dovoljuje večletno plačevanje na obroke, da ložje napravijo gasilno orodje.
I*o«l robne)!
roi i I n i U   1111   /; lil.Muiji'
/a si oii i in frauko.
častna diploma Uraden h mi.
častna diploma Trm 1882.
Izdatelj in odgovorni urednik Makuo Aruiić.
Lastnina in tiuk „Narodne Tiskunu "
1478