St. 102 mili ma« i mu« (h* tmUMi a terak 1. maja 1993. Posamezna številka 20 cent Letnik XLVUf (chaja, fzvsemii pondeljek. vsak dan EjuUai. JLsiSkcga it 30, L nadstropje. Dopisi naj s« pt) pum* se ne sprejemajo, rokopisi ae na vrafiajo. Anton Oerbec. — Lastnik tiskarna Edinost tnala zi m esej L 7.—. I mesece L 19.50, pol let" 2» Inozemstvo meseino 4 lire več. — Telefon lt\o: u t*ff arednu N< . j ; Hrana j in odgovorni «sU os Edinost LtOl—w i ve it U-V* In cDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo f Birokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent. osmrtnice zahvale, poslanice In vabila po L oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L Z — Oglasi nsročniti* in reklamacije se peStlfnjo izključno upravi Edinosti, v Trsta, aHes-nv. Frančiška Asišluga štev. 20. L nadstropje — Telefon aredniftva In apvavo 11-57. Nauki svetovne volne Socialno vprašanje ni vprašanje samo enega razreda, marveč vsega naroda. Narodna politika je tudi socialna. Vsi razredi in stanovi so po tisočerih interesih spojeni v višjo edmico — v narod. Zavest pripadništva k tej višji edinici je vir r.eizmerne sile. ker blaginja poedinca je vedno odvisna od blaginje celote. Ta zavest je podelila češkemu narodu moč za revolucijo. V narodni ideji nahaja narod v najtežjih trenutkih vsikdar tolažbo in nado ter jemlje iz nje svojo moč. Nepošteno je, če se predoča nacionalizem kot nasprotnik socializma«. Resnica je namreč ta, da vsa socialna vprašani« dvorijo obenea? veliko narodno vprašanje. Za zdrav napredek nareda je neobhodno potreben spoj med nacionalizmom in socializmom. To je: kar je v nacionalizmu zdravega, naj se spaja s tem, kar je. v socializmu zdravega! To označbo nacionalizma in socializma, crztroma razmerja« med tema dvema velikima idejama smo pesneli iz velezanimfi-vega in sijajno zasnovanega predavanja, ki !>a je imel nedavno češki senator Vaclav Ktofač v Pragi. Predavatelj je razpravljal na to o razmerju med državljani — posebno dru-tjorodnimi. —- In čehoslovaško državo. Naglašal je, da Cehi ne vprašujejo, je-li kdo Nemec ali Madžar, marveč le, na !vako stališče se postavlja napram državi. Čehi so v borbi le proti tistim, ki so sovražniki držaje. Temu stališču senatorja Klofača se moramo tudi mi, Jugosloveni Italije, pridružiti tem lažje, ker brezpogojno prizna-varao- državo, ki jej pripadamo. S tem večjo pravico moremo zahtevati, da rvam država da, kar jej nalaga predavatelj: nje patriotizem imej človekoljuben znčaj, ne izvajaj nasiisiva, priznavaj načelo samodoločbe, ki pa mora biii — naglasa Ktofač — združeno z načelom umirjenosti na strani državljanov. Da pa se ti ideali na Češkem se niso mogli udejstviii, so krivi Nemci, ker sd državi strastno nasprotni. Tako očitanje ne more zadeii nas, j kakor smo že gori označili. Ničesar ne' zahtevamo, kar bi bilo nevarno za varnost in interese države. ZaLo moremo zahtevati, .naj bo država človekoljubna napram j nam! Nič drugega ne zahtevamo. Kajti človekoljubje izključuje vsako nasilje, bodi fizično, bedi moralno. Človekoljubje zahteva tudi politično in narodno pravičnost! Mi ne potrebujemo — je rekel Klofač 3'iadalje — nikakega pouka o patriotizmu, istotako pa ne potrebujemo tudi nikakih dekretov iz Moskve, kc- gre za socialna vprašanja. Boljševizem in fašizem sta za ras Čehe neka-j tujega — nenaraven produkt Češko narodno gibanje mpra rihalati le iz elementarne sile naroda samega! Svetovna vojna je bila velika šola za češki nacionalizem. Stara socialna demokracija, ki so jej načelovali Nemci, nas je razočarala, kar sili češki socializem k previdnosti. Gotovo bodo socialisti znova skušali ustvariti novo svetovno organizacijo, ki se ji bodo priglasili tudi čelic-slcvaški socialisti. Toda edino le kol enaki med enakimi in le pod pogojem, da se mkero ae sme dotikati suverenih prarvie njihovega naroda! Vsi predvojni programi se morajo revidirati, torej tudi socialistični! In to v zmislu, da socializem ni le gospodarsko in politično, marveč tudi nravstveno gibanje. Naše geslo mora biti: večja izobrazba, bolja ljudje! Po vojni ima socializem drugačne naloge, nego jih je imel poprej. Socializem mora postati pozitiven in tvoren element. Enega pa se ne sme pozabiti: vir fizične in moralične moči je v najširših plasteh ljudstva! Zato se inteligence ne sme postavljati izven ljudstva* ker ostane sicer le suha veja na deblu nareda! Kakor te ugotovitve, je tudi za naše soplemenjake v Jugoslaviji važna nastopna pasaža v predavanju senatorja Klofača: «Ne smemo pozabiti, da je moč le v edinstvenosti in da moramo smatrati kot svojega sovražnika vsakogar, ki bi hotel ločevati in deliti, kar je združila junaška kri tisočev naših sinov. Mi smo in ostanemo enoten narod: na deli^ v boju in v smrti! Slovaki ne smejo pozabiti, da njihot sovražnik ni bila le Budimpešta, ampal tudi Dunaj« da pa so bili vsigdar deležni ljubezni Prage. Zavedati) se 'morajo, pa jim edino le močna čehoslovaška država more biti v oporo proti novemu suženjstvu!* Če namesto Slovaki zapišemo Hrvati in Slovenci, in namesto čehoskr/aška država Jugoslavija, so zaktjučM na dlani tudi za Hrvate in Slovence. Senator Klofač gleda v bodočnost z dobrimi nadami. Treba pa si je pridobivati zaupanje sveta in se izogibati vsega, kar bs moglo odtegat* to zaupanje. Moramij biti element miru, reda in demokracije v Srednji Evropi! To velja še posebno tudi za Jugoslavijo v zvezi z nastopno Kicfa-čevo izjavo: «Z ustvaritvijo male entente sina dokazali, da smatramo to nalogo resno in pošteno, da paciflzem in ustaljenje razmer v Srednji Evropi nista za nas le prazno geslo. Pri tem ne smemo pozabljati svoje slovanske misije! Po izkustvih vojne mora rvaš slavazem postati globokejši, bolj premišljen in stvaren, nego je bil doslej. Slovanstvo kot celota je sedaj oslabljeno. Rusija je za nas odprta rana. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da se ne bo moglo reči, da. naši trpeči bratje niso imeli roke - pomočnice v svoji nesreči. Najboljše pa bomo delovali za Slovanstvo, če iz svojega lastnega naroda napravimo kaj pravega. Tudi naša zveza z Jugoslai-vijo je čin poštene slovanske politike.» Senator Klofač je zaključil: Veliki časi naj ne najdejo malih epigonov! Nauk izida svetovne vojne je: vera v pravičnost in napredek* Le tisti narod je velik, ki ima velike in piemenrte cilje. V tem zmislu moramo bita velik narod! Narod, ki je premagal Habsburžane, bo znal premagati tudi svoje lastne pogreške. Nikdar pa ne smemo dopustiti, da bi iz naših lastnih pogreškov sastala za nas nova Bela gora! (Z nesrečno bitko na Beli gori dne 8. novembra 1620 je bila zrušena državna samostojnost češkega naroda, ki je zapadel večstoletnemu suženjstvu.) Umrimo častno, ali narod naš in njegova država 'naj živita večno! J Italija Trgovinska pogodba z Avstrijo podpisana RIM, 30. V palači Chigi je bila podpisana trgovinska pogodba z Avstrijo. To je prva redna, trgovinska pogodba sklenjena po vojni z bližnjo državo. Obenem je bila podpisana konvencija, ki gre za tem, da bi -dosegla ojačanje prometa z avstrijskim blagom preko Trsta. Jugoslavija Vladna kriza skrajno zamotana — Radikale« proti koalicijski vladi z demokrati Pričakuje se skorajšnja rešitev BELGRAD. 30. Kriza je dosegla svoj ^.tšek. Ko je Pašič dobil mandat za sestavo koalicijske vlade, se je smatralo, da se bo vladna, kriza rešila s sestavo koalicijske, Četudi samo kratkotrajne poslovne vlade z demokrati. Toda pogajanja z demokrati so se razbila in Pašič je vrnil mandat. Sestava koalicijske vlade je bila tedaj po parlamentarnem redu poverjena Davido-viču, ki je stopi! v imenu, demokratov v stik z radikalci. Pašič je obljubil odgovor še-ie po seji radikalnega kluba, pred katero se je še vršila seja radikal s-kih ministrov. Radikalni klub se je, kakor javljajo listi, izrekel proti koaliciji z demokrati, ki »o jo nekateri radikalski poslanci označili za politično malarijo^. Splošno se smatra, da ostanejo Davidovičevi poizkusi za sporazum z radikalci brez uspeha., Davidovič je tekom včerajšnjega dneva »topil tudi v stik s podpredsednikom radikal 3ke skupine Ljubo Jovanovičem in s podpredsednikom zemljoradniškega khiba Joco Jovanovičem. Jutri zvečer bo Davidovič poročaj kralju o svojih uspehih. Ker je, kakor rečeno. sporazum z radikalci skoraj izključen in je sestava koalicijske vlade brez njih za sedaj tzkifruČeiaa, se smatra, da bo Davidovič vrnil kralju mandat za sestavo vlade, govori se, da bodo jutri radikalski in de-pmoksmktto vaditepozvani h skupni konferenci na dvor. Radikale; upajo, da ikn bo uspelo dobiti mandat za sestavo samo-radikalske vlade, ki bi se obvezala na izvršitev zakonov, kr= jih zahteva krona in ki sta predvsem uradniški nt invalidski zakon. Veliko pozornost.je vzbudilo dejstvo, da je bil sinoči sprejet na dvoru vojvoda Ste-pan Stepanovič, kć se namerava udeležiti nedeljske manifestacije Narodne Obrane in nacionalističnih organizacij iz vse države. Vojvoda Stepanovič, znan tudi pod imenom cJedrenski gromovnik« se je bil zadnje čase umaknil iz javnega življenja in je živel v Čačku. Njegovi prisotnosti na nedeljski manifestaci-ji v Belgradu se pripisuje velika politična važnost. Smatra se, da bi v skrajnem shičaju on prevzel vlado v svoje roke in naredil na kratico konec strankarskemu lovu za oblastjo. Na vsak način se smatra, da je vladna kriza dosegla sv oj višek in da morajo prihodnji dnevi prinesti razčistitev, za kar je tudi že skrajni čas, kajti slabe posledice tega prehodnega stanja se že kažejo vsepovsod. Matura pred državno komisijo obvezna BELGRAD, 28. Minister prosvete Trifu-novič je odbil prošnjo ljubljanske mestne ženske gimnazije in škofovske gimnazije v S L Vidu za polaganje mature v lastnih zavodih. Matura na teh dveh zavodih se mora v bodoče polagati pred državno komisijo, ki bo sestavljena iz profeseriev državnih srednjih šol Zakopani Kovčeg kralja Nikole BELGRAD, 29. Kakor znano je bil pred kratkim najden arhiv, ki ga je dal pok. kralj Nikola zakopati pred begon iz Črne gore. Poteg dragocenost? in odlikovanj pokojnega kralja se je našlo v zakopanih kovče-gih še okolu 30 - 40 zavojev razne privatne korespondence kraljeve in članov kraljevske hiše. Dalje 4 zavoji pisem z raznih strani in en zavoj pisem ruskega carja Nikolaja II. v ruskem jeziku. Tudi sta se našla dva zavoja kraljeve korespondence s knezom Mihajlom Obrenovićem, v fascikl ih urejena pisma, akti in dokumenti, kar vse se večinoma nanaša na črnogorsko zunanjo politiko. 3z leta 1860, Vse to se ie nahajalo v zelo slabem stanju, ker je bil arltrv več kot štiri leta pod zemljo in so bili celo lesena zaboji že trohnjeni. Razun teh najvažnejših stvari se je našlo še 16 starih pisem in dokumentov na pergamentu, prečitati pa se moreta samo dve. Potem je več zvezkov korespondence s konzuli v Zadru, Carigradu, Dubrovniku, Italiji, Angliji itd. Dalje je tam rokopis zgodovine Črne gore naijnovejšega časa, od leta 1862. do 1878., in rokopis Vratne < Kako se ko rodi», ki jo je pisal sam kralj. Aretacija madžarskega vohuna BELGRAD, 29. V Subotici je bil aretiran dr. E. Nagy. Ta dogodek je vzbudil v mestu veliko senzacij. Nagy je bil namreč predsednik akcijskega odbora madžarske stranke. Dnžavni pravdnik je dobil privatne direktive, odšel je^na njegovo stanovanje in odredil hišno -preiskavo. Rezultat preiskave je bil nepričakovan. Ugotovljeno je bilo, da je bil dr. Nagy v direktnih stikih z organizacijo «probu jajočih se Madžarov» v Budimpešti. Med dokumenti, ki potrjujejo to domnevo, se nahaja tudi originalna korespondenca in direktive, ki jih je dobival madžarski vohun za svoje delovanje. Nbjbolj važno pa je, da se je posrečilo priti na sled tajni zaroti proti Jugoslaviji. Dr. Nagy je bil v stikih tudi s predsednikom hrvatskih emigrantov na Dunaju I. Frankom. Druge podrobnosti so dosedaj še uradna tajnost. Vlada je poslala v Subotico posebnega odposlanca da nadaljuje preiskavo. , Jugoslovanska svobodna cona v Solunu ATENE, 30. Jugostovenski poslanik v Atenah je sporočil grSkcmu zunanjemu ministru, da je jugoslovanska vlada zadovoljna z grškim načrtom za ustanovitev svobodne cone v Solunu. Čeftoslovaika Proi. Nok» pri Masaryk« PRAGA, 30. Včeraj je predsednik republike sprejel v dolgi in prisrčni avdijenci prof. Mimoza. Popoldne je italijanski poslanik kom* Bordcnaro priredil na čast prof Munosea bankat, ki so se ga udeležile vse osebnosti praških intelektualnih in znanstvenih krogov. Sinoči je bil Munoz povabljen od akademskega zbora na kosilo. Pred rešitvijo čehoslovaško - madžarskega konflikta PRAGA, 30. Spo&med Čehoslovaško in Madžarsko radi znanih incidentov na meji in usmrtitve češkega orožnika Sedlačka se bliža svoji reSitvi. Mešana komisija se je sestala danes. Obmejna oblastva Čeho-slovaške so danes zopet odprla potniški promet preko meje proti Ogrski, a druge omejitve zaidnjžh dni so še vedno v veljavi. Nadaljna madžarska izrivanja — Nov obmejni incident PRAGA, 29. Konflikt med č eho slovaško republiko ki Madžarsko še ni rešen. Komaj so se po zadnjem incidentu, ki je zahteval na oeškf strani človeško žrtev, nekoliko pomirili razburjeni duhovi, je začela madžarska obmejna1 straža znova izzivati. Včeraj so padli na mejo zopet štirje streli. Čehoslcivaika orožniška straža je pregledovala obme#ne kraje v občini Szaicka in pri tej priliki sto Madžari brez povoda streljal* po nji. K sreči ni bil nihče ranjen. Madžarski feti pa zavedno širijo v javnosti najrazličnejše taznj^e vesti. Tako na pr. porcčaio, da je čsiška vlada izgnala iz Slovaške že 74 Madžarov in sicer večinou ma političnih voditeljev. Tudi o rodbini Štefana Rakovskega, ki ga ni več na Slovaškem trdijo, da je bila izgnana. Končno so razširili vest, da so Čehi razpisali nagrado za gJLav® madžarske obmejne straže. Izzivanje ° madžarskih nacionalistov je vzbudilo v češki javnosti veliko ogorčenje. Čehoslovaška komisija odpotuje v nedeljo na vsa ona mesta, kjer so se odigrali obmejni spopadi z madžarskimi tolpami. Komisija bo zadevo preiskovala več tednov in do tedaj ostanejo vse represalije v veliavi1. Odločno se dementira budimpeštanska vest, da je zunanji minister dr. Beneš povabil madžarskega zunanjega ministra Daruvarya v Prago. Zbližanje med Čehoslovaško in Bolgarsko LJUBLJANA, 28. Kakor javljajo listi iz Sofije, je minuH teden priredilo društvo «Bolgarsko-češka vzajemnost* v Sofiji prijateljski sestanek svojih članov. Pod predsedstvom prof. Zlatarskega to društvo že dve leti skromno in sistematično deluje za medsebojno upoznavanje in zbližanje češkega in bolgarskega naroda. Sestanek ni bil slučajen, marveč dobro premišljen korak. Predstavljal je res intimen češko-bol-garski večer, kak*wnih je vedela Sofija le malo. V dvorani mestne gimnazije se je zbralo nad 150 uglednih bolgarskih profesorjev, učenjakov, pisateljev, umetnikov m politikov. Navaoče je bilo vse osobje čeho-siovaške delegacije na čelu z ministrom dr. Pavlu in njegovim tajnikom in mnogo članov čehonfovaške kolonije v Sofiji. Društvo je priredita ob tej priliki dobro uspel koncert, na katerem je nastopila tudi znana češka pevka Vakovčeva in pianistka Ki-sovau Peli m igrah so samo češke, bolgarske in nuke pesmi. Bolgarski listi navdušeno pozdravljajo to prireditev in izražajo, željo, da postanejo kulturne vezi med obema narodoma 6aaa Ožje. Med vsemi aovunuaii narodi zavzemajo Čehi v ootfledu kolonizacije tfotovo orvo mesto. V Bolgariji imajo tri kolonije med njimi vas Vojvodo v bližini Rachova, kjer živi nad 600 Čehov. Poleg teb so raztre-seni Čehi po celi državi. Največ jih je v Sofiji, kjer znaša: njihovo število okrog 1000. Za bolgarske-česko zbližanje si je pridobil največ zaslug prvi diplomatični zastopnik čehoslovaške republike Kunzl-Jizerski, ki se mu je že predlanskem posrečilo otvoriti v Sofcji češko šolo, ustanoviti društvo «Bol(pLrsko-češka vzajemnost in list «Češkoslovensky Obzor*. Društvo šteje sedaj 110 članov. Čehi imajo v Sofiji tudi svojo sokolsko organizacijo, ki šteje okrog 50 članov in je v tesniJh stikih s sorodno bolgarsko organizacijo «Junak■>. Letos priredi «Junak» svoj prvi veliki izlet. Povabljeni so češki Sokoli, ki pa so odgovorili, da je njihova udefežitev odvisna od soglasja jugoslovanskih bratov. Zato se Bolgari pogajajo v "to svrho z Belgradom. Čehi nameravajo zgraditi v Sofiji svoj Narodni dom, kjer bi bila njihova knjižnica, gledališče in sedež Sokola, toda, ker so v denarnih stiskali, je to za sedaj še nemogoče. Gospodarsko zbližanje med obema državama pospešuje že eno leto obstoječa aBolgarsko-čehoslovaška trgovska zbornica, ki ima letos že precejšen denarni promet (290 tisoč lejev izdatkov in 425 tisoč lejev dohodkov. Za kult. zbližanje deluje z vso vnemo tudi staro češko društvo « Ha-vKček» v Ruščuku in «Bolgarsko-če3ko udruženje* v Varni, ki ga je ustanovil konzul Kadlec. Rusija Leninovo zdravje MOSKVA, 30. Zadnje izvestje o Leninovem adravju izkazuje: Temperatura 36*8; žila 116, pljuča 22. Katar v levih pijučrh se je zelo zmantšal. Sploišno stanje se ni spremenilo. Sovjetska Rusija hoče vstopiti v Društvo narsdov? ŽENEVA, 29. Veliko senzacijo je vzbudila vest o novi not? ruske vlade. Spričo dejstva, da pripravlja Društvo narodov novo razorožitveno konferenco, je Rusija takoj storila poirebne korake, da uveljavi na tej konferenci tudi svoj glas. Njena neta, v kateri sporoča, da. je pripravljena poslati na konferenco svoje zastopnike, je vzbudila med člani Društva narodov veliko zanimanje. Razoroži i vena konferenca se bo pečala s problemom delne razorožitve na suhem in na morju. Udeleže se je vsft države, ki niso imele svojih zastopnikov na prvi konferenci v VVasihingtonu. To priliko je bržkone izrabila tudi sovjetska vlada, kajti sklep, da imajo pravico udeležbe vse države, ne omenja Rusije kot izjeme. Ženevski politični krolgi živahno komentirajo ta korak bojjševikov in mnogi so mnenja, da hoče Rusija na ta način postati članica Društva narodov. Kakšen bo odgovor na noto, še ni /nano. Verjetno pa je, da Rusija ne bo izključena, seveda le v slučaju, če se bo v vseh ozirih pokeriia sklepom konference. Pogodba med sovjetsko Rus^o in Dansko BERLIN, 30. Iz Moskve javljajo: Ruska brzojavna a, da bi: bilo zaman, četudi bi ves nemSki narod" na kolenih prosil po-ruhrsko prebivalstvo za opustitev odpora napram zasedenim oblastveni. Taka prošnja bi po mnenju omenjenega lista povzročila le oddaljitev tega prebivalstva od nemške vlade, katero bi; še bolj videlo svoj edini spas v odporu, pa bilo to magari nasprotno željam nemške vlade. Novi francoski ukrepi DCSSELDORF, 30. Zaseženi so bvli štiti nadaljni rudniki. Avstrija Demonstracije brezposelnega delavstva na Dunaju DUNAJ, 30. Prcdvčeranjim se je vršila pred parlamentom demonstracija brezposelnih delavcev pod vodstveni komunistov, ki so nosili rdečo zastavo s sovjetsko zvezdo in table z raznimi napisi. Demonstracija je bila dobro organizirana. Na klic: «Kaj srno?» je množica odgovarjala: «Lačni!». Na klic: «Kaj nismo?« je množica odgovarjala: «Zaposleni!» Pred parlamentom je bila policijska straža, ki je zadrževala množico. Vkljub temu se je množici ponekod posrečilo začasno prodreti policijske kordone in vdreti pred vrata parlamenta, odkoder pa je bila kmalu zopet potisnjena. Povod hujšim izgredom je dal neutemeljen glas, da kancler noče sprejeti delavske deputacije in pa dejstvo, da je nekdo izmed množice ustrelil iz revolverja. Bilo je več oseb ranjenih. Socialistična < Arbeiter Zeitung» ostro napada vlado, da zavlačuje z itak neizbežno zadovoljitvijo deiavskih zahtev, in komuniste, da vlečejo delavstvo1 v brezsmi-selne demonstracije, s katerimi se dosega le to, da leži nekoliko ranjenih delavcev v bolnišnicah. Zinimermannova prizadevauja za gesp :-darsko obnovitev Avstrije DUNAJ, 30. Glavni komisar Zveze narodov za avstrijske finance Zimmermann je izjavil časnikarjem, da so ga njegova potovanja v Rim in Bern prepričala o dobri volji Italije in Švice v njihovih prizadevanjih za rešitev Avstrije iz njene sedanje krize. V Rimu so sprejeli Zimmermanna kralj, Mussolini, finančni minister De Štefani, ki so vsi kazali globoko zanimanje za avstrijski položaj ter obljubili, da bo Italija pri vsaki priliki m po svojih močeh skušala obvarovati Avstrijo pred polomom ter ji pomagati, da prrde enkrat iz sedanjih stisk v normalno življenje. Ravno tako je papež, ki je tudi sprejel Zimmermanna, izrazil svoja najtoplejša voščila za boljšo bodočnost Avstrije. Posebno važne so bile v Rimu in Bernu razprave o zunanjem pcsoplu Avstrije, ki potekajo zelo ugodno, tako da se sme upati na skorajšnjo dovolitev tega posojila, ker so vsi merodaj-ni krogi prepričani, da je Avstrija storila, kar ji je bito mogoče, da si pridobi zaupanje v zunanjem svetu. £i9ft?er@s?€3 v Lausanni Mceuje generala Peile-ja — Ukrepi glede Sirije PARIZ, 30. Agencija Ha vas javlja: Poi'n-care je sprejel včeraj generala Pelle-ja, kateri je izrazil svoj optimizem o poteku lausannskih pogajanj. Francoski krogi s skrbjo gledajo prisotnost dveh turških divizij ob meji Sirije, kateri se imata pojačati še z dvema divizijama. Smatra se, da ima ta kršitev angorskega dogovora ramen izvrševati pritisk na Francijo v hipu, ko se začenjajo zepetna pogajanja v Lau-sanni. To postopanje je neprimerno, ker je Francija vedno kazala dobrohotno zadržanje napram Turčiji, ier je tudi v na-sprotstvu z nastopom in vljudnostjo Izmet paše v Lausanni. Vsled pogovora mc-d1 Poincare-jem ter generaloma Pellć-jem in Weygandom bodo' najbrže poslane v Sirijo dve iovi kolonijalni diviziji, in Anglija bo pozvana:, naj se pridruži tem ukrepom ter čuva varnost v Mesopotamiji. General Peile je bil sprejet tudi od Milleranda. General Weygand bo odpotoval v petek v Sirijo ter bo tam kot prvo delo pregledal mejo napram Turčiji, PARIZ, 30. V pogovoru z urednikom «Matina» je izjavil general Pelle: Ismet paša je mnenja, da je Turčiji mir potreben. Jaz se bom potrudil, da premagam potežkoče in sem prepričan, da bodo rmelai pogajanja uspeh. Turki se bodo premislili v očigled trdnemu položaju Francozov v, Siriji in nevarnosti, ki je združena z njihovo grožnjo. Revizija mednarodne železniške konvencij* BERJ*, 30. 17 držav, zastopanih po 60 odposlancih, se bo udeleiHo mednarodne konference za revizijo mednarodne koa* vencije za žeteznifrk« promet, kaleča boj otvorjena dne 1. maja t, 1. Zvezni sveMM Haat bo imet sfarvaoetni otvoG&KPAi jjovsr. DNEVNE VESTI POLITIČNO DRUŠTVO «EDINOST» V TRSTU ima v četrtek 3. t. m. ob 3*30 uri v navadnih prostorih svoj sestanek, — Predsednik. Smrtna kosa. V soboto zjutraj je umrl tu iagle smrti kiepar Josip Mihel. Z njim je legel v grob eden najčastitljivejsih v vrstah poštenjakov našega delavstva. Sicer redko miroljubne naravi, je bil pokojnik neomajen zna-5aj. Pravi tip slovenskega poštenja. Kdor ga je poznal, ga je ljubil in spoštoval. Ohranjen bodi bk ig spomin moiu-poštenjaku! Viocant consules! V ,Popolo di Trieste' nam očita neki Sicanus , da srno mi izbrali izlasti feolo in davke za svojo *campagno» na škodo Italije. Ker pa treba — pravi Sicanus — vsaj formalno ostali v zakonitosti, so si Slovani izbrali kot tarčo iialijanske učitelje in davčne slonic . Ker zakoni ne dovoljujejo < atentatov« aa državne ustanove, so si Siovar.i poiskali način, po katerem hočejo zapovedi zakonov spravljati v sklad z < pa sploh ne dopušča nikake kritike na državni upravi, ker je — po njegovem — kritikovanje j znak sovraštva proti državi! Cudnc, kaj čudne! pojme ima ta mož *> državljanski svobodi! Podobno je z našir-ii preivcznrmj napadi naj esebe učiteljev italijanskega jezita. Ni žal be-' sede ni proti njim, ec se vedejo dostojno in' pravilno kol kolegi svojih slovenskih kolegov.J Naše kritike so naperjene prolj zisUinu! Ta je istotako podrejen kritiki državljanov, kakor ! sploh vse poslovanje javne irprave. Nikdo r.e! sme radi take kritike podtikali sodržavljanom! sovražtvo proti državi! Posebno pa naj bi r.e' priiiajali s takimi očitanji tisti, ki sc pc-našajo,! tia sc pokoravajo disciplini, ki jim jo nalaga1 njihov poglavar, načelnik eedanjc \ladc. Povo-! dom znane afere istrskega poslanca Albanesc-i ja \c pisal te dni neki italijanski, fašizmu zelo j naklonjeni list, da so se molili listi, ki so pri- j čakovali, da g. Mussolini n3peri vse svoje topove preti rečeneinu poslancu. Narobe da' je, ker sedanji načelnik vlade !e spoštuje od-' k rite srčnost. ludi če je naperjena proti njego\i! vladi. Nam pa bi hotel ta čudni Sicanus napr-j t i t i sovražtvo proti državi, ker smo — po| svoji dolžnosti napram svojemu ljudstvu —j odkritosrčni pri izrekanju svoje sodbe o sedanji davčni politiki in šolskem zistemu; isto-! tako, kakor smo odkritosrčni o svojimi izjava-: mi o svojem stališču glede naše dolžnosti napram državi. Mi ne prikrivamo svojih čulstevj pod plašč kakih formalnosti > — kakor nam j podiiVa Sicanus! — Kar je na jeziku, je tudi v j srcu. Tudi mi kličemo: Caveant consules! Pa-! ziic konzuli da ne bo ctvar države trpela j škodo vsled zgrešenega postopanja z našim j ljudstvom! Kajti. < batina > ni bila še nikdar, in nikjer dobra v zgojevaleljica državljanov k ljubezni do države! j Gradovi v zraku. V italijanskem časopisju sc je le dni vne!a čudna polemika. Razpravljaj sc- o tem. ali bi bilo bolj koristno za Italijo,1 da se Hrvatska iti Slovenija o-ddelita od Ju-| goslavije, ali pa da ostanete še nadalje njen jief. Tej polemiki je daL povod strankarski manever v Jugoslaviji, znan pod imenom zenje z amputacijo*. Da so grožnje z amputacijo v Jugoslaviji le strankarski manever, s Katerega praktično udejstilvijo pač nihče ne računa, ker bi se proti njej dvignili tudi listi. katerimi so te grožnje namenjene, o tem, \ Jugoslaviji nihče ne dvomi. Vendar pa jej dal ta manever povod zanimivim razpravam tosirar. meje, to je v naši državi. Kot prvi 6e je; oglasil milanski Corriere della sera , ki je odločno poudaril, da bi bila izključitev Hrvatske !n Slovenije iz jugoslovenske zajednice — škodljiva za Italijo. Dokler sla le dve pokrajini v državni zajednici s Srbijo — pravi milanski list — imamo na vzhodni meji državo, ki gravitira proti Egejskemu in. Črnemu morju. Kakršnikoli «?o zadnji grenki spomini in kakršnekoli skrbi za bodoče oHnosaje med Italijani in Jugoslaveni, gotovo je, da je med nami malo takih« ki bi se ne strinjali s prednostjo organizma, ki ga kontrolira Belgred, proti organizmu, ki bi ga vodila prej ali slej Dunaj ali Budimpešta. Resnica je, da je središče sovražnih čustev do naše dežele v Zagrebu in ne v Belgradu in istotako je resnica, da bi Hrvatska m Slovenija, odtrgani od Srbije, ne ostali sami zase, marveč bi si poiskali orijentacijo k idealu, ki bi oživil preteklost: včeraj avstro-ogrska monarhija, danes podonavska* konfederacija. » List pravi, da bi v tem slučaju postala Hrvatska samo predstraža kake velike sile, ki bi ne težila na Jadran. Drugačnega mnenja je g. Attilio Tamaro v ^Giornale d'Ita-lia»f ki polemizira s < Corriere della Sera*. Ko jugoslovenska država jg^vitira proti Egejske-mu morju — pravi g. Attilio Tamaro — prihaja neizogibno v navzkrižju z interesi Italije, ki vedno ko prihaja — srbski pritisk na Egejsko morie do izraza, se poudarja potreba za-vzelja Soluna. Program vsesrbstva je «Od Soluna do Soče;-. Poudarjamo, da proti Egejskomu morju teži samo Srbija, dočim proti Jadranskemu morju težijo vsi jugoslovenski narodi Slovenci, Hrvali, Srbi, Bosanci in Črnogorci, s Glede nevarnosti podonavske konfederacije pravi g. Attilio Tamaro, da se mora temu smejati vsak, kdor pozn« srednjo Evropo, kjer se ne more nič zgoditi brez dovoljenja Italije. Smešna se mu zdi tudi trditev, da Srbi kontrolirajo Hrvale, ko je jasno, da je ravno nasprotno. • * Glavni avtor rapallske pogodbe s slovenske strani — pravi pisec — je bil Hrvat Trumbič. Če bi hotel Corriere dela Sera > pogledativ gotove zapisnike, ko irla sc v Rappalu najbolj upirala Sklenitvi miru Vesnič in Kalafaiovič, to je oba srbska delegata. In če je prišlo takrat do sporazuma, je bilo to delo Trumbiča, ki je smatral, da so luka Baroš, Dalmacija in odprava samostojne Črne gore dovolj za Jugoslavijo Pisec smatra, da je napačno mnenje, da .je s Srbi lažji sporazum neg® s Hrvati. Sladke Ninčičeve besede da ne pomenijo nič, «kajti Ninčič je popoln srbski radikaiec, je popoln zastopnik nik vsesrbstva: vsesrbstvo je popoln zastopnik jugoslo venske mržnje proli Italiji. Demokrati j eo tudi Vsesrbi. toda govorijo preveč in vedno grozi:3. Radikale i eo bol-j politični, znajo molčati. Miniti in lagati. Obletnico rapallske pogodbe se proslavljajo v Belgradu v znamenju ^maščevanja* in -osvoboditve zasužnjenih bratova, to je Slovanov v Julijski Krajiai. Srbi nas posebno mrzi jo, ker smairajo, da je Italija edina država, ki jim ovira zasedbo Skadra s severno Albanijo in Soluna z obmorsko Ma-cedcnijo. Poadatjam, da je Kraljevina SHS država z dvanajstimi miljoni ljudi s središčem v fanatično imperialističnem Belgradn in vsaj! 1 miljonom in pol vojske, ki bi biia na itali- j janski fronti izvrstna *. — Nasprotna pa bi biia j po mnenju g. Aitiiia Tamara Hrvatska maihna j razorožena in trajno nevtralna država,* ker j tako predvideva Radićcva ustava. Ta ^razoro-, žitev ni nevtralnost-, ki bi sc lahko tudi med-J narodro sankcionirala bi bila — pravi pisec — velike koristi za Italijo, tud« če bi trajala samo 5 let in tudi če bi Italija ostala v mejah Rapal-la. Tudi Radičevo načelo glede plebiscita bi sc dalo primeriti •— na Reko. Pisec omenja tudi Radićcva pogajanja z d'Annunzijem in zaključuje: to dokazuje, da jc Ii?alija iz- ! gubila več priložnosti. Bilo bi smešno, ko bi še ! nadalje oslanjala svojo politiko; tradicionalno ! mržnio prot i Hrvatom -. Fantazija laških listov jc — kakor se vidi — ze!o bujna. Škoda le: da ne fantazirajo o če^.n boljšem nego o — gradovih v zraku. Boljše bo za našo državo, če nc bo temeljila svoje politike nc fantazije, temveč ri-jši skušala ustvariti dobre gospodarske in politične odnošaje* z Jugoslavijo, ki obstoja in ne 7. drž&vo, ki jo ustvarjajo v uredništvih rimskih listov. Izključitev popolarov iz vlade. Der Tiro-ler piše. da je ta korak g. Mussolinija izzval vznemirjenje. Glasila oopolarov mu očitajo, da ne zna računati z dejanskimi razmerami. Sedaj že zahtevajo fašistovska glasila, naj sc izključijo tudi liberalci. Nenavadna jc pot, ki si jo ie izbral Mussolini. Izpražnjena ministrska mesta se ne spopolnijo, namreč se enostavno odpravijo. Da sc odpravljajo državni uradi, ker so njih voditelji vladi neprijetni — to je ntkaj nenavadnega. Mussolini in njegova stranka sia podrla mostove do popolarov. Zdi se, da jima je rnerodajno načelo < sijajne osamljenosti . Odgovornost za ta dalekosežni ukrep nc pada samo na Mussolinija, marveč tudi na njegove svetovalce, posebno pa na radikalne | skupine fašistov: Bianchija, Finzija, Farrina-cija in — Giunto. Ni to samo kabineuka kriza, marveč postane lahko tudi kriza vladovine. Glasilo don Sturza piše: Mi gledamo mirno v bodočno&t. Pripravljeni smo za delo in trpljenje za blaginjo domovine — požrtvovalno in brez lastnega interesa. Temu naspro'ro- pa žuga Rast-j|nac v fašistovskem glasilu Popolo d llalia-: *Pohod v Rim se še vedno vrši!» Popolarski «Mondo» pa meni, da se tudi stališče Vatikana utegne sedaj nekoliko spreme- niti. Piše: «Čeiu3i je Vatikan Sporazumi jen s tem, da katoKiko organizirana stranka sodeluje z faiizmocn za obnove Itafije, vendar ne bo dopuščal, d« bi stranka, ki f« največje važnosti za katoli&o življenje Halije, podlegla fašizmu in da bi te ne megla več uveljavljati.» — Po vseh teh izjavah pričakuje javnost z napetostjo, kako se bodo razvijale stvari nadalje. Da vidimo, kako izvede aon JSturzo svojo stranko iz ie krize! Varnostni okrepi n , ki ga je dra-! raatiziral Milan Skrbinfcek. Program, ki se je! I izvajal v Vipavi bo pomnožen z raznimi novi-| mi zbori. ___ !z tržaškega iivUenia: Odmevi predrzae tatvine drcgnl^v- V j predvčcrajfep številki smo potccali o, drznil tatvini v škodo: urarja Oppenheima. ! Kakor znatno, se je policijskim agentom i posrečilo aretirati neznanca, ki sc je mudil j v zlatarni pri nakupil srebrne tobačnice, v ; času, ko je biki asvrSema tutvfeia. Aretira-| nec se imenuje Emili; Sparavier, star 33 let, rodom iz Vkbna, stanujoč na Škorklji | Sv. Peter št. 1. Mož trdi, da je nedclžen. I tcrda proli njemu so se, tekom zaslišanja, i naigrocaadilv dokazi, ki kažejo na. njegovo sokrivdo pri omenjeni tatvini. To mnenje potrjuje dejstvo, da je urar Cosolo, ki je bil pred. kakim mesccem na slični način okra-den. spoznal v aretirancu moža, ki sc je •mudil v njegovi zlatarni v času, ko je bilo | iz zunanje izložbe ukradenih za okoli : 3000 lir razn.'ži draguljev. > Spreins sleparija s ponarejenimi brilaati.! j Pred kratkim je dospel v naše meslo trgovec j Nikolaj Freisiadt, dorna iz Komorna; nastanil : I se je v hotelu «Savoia». Včeraj zjutraj, ko sej i je sprehajal na obrežju, se mu je približal ne-; ! znanec ter mu ponudil v nakup nekaj zlatega! denarja. Trgovec je odklonil neznančevo ponudbo. Tcda neznanec se ni dal e tem odslovili; z vsilfivo zgovornostjo je zaupai trgovcu, da ima na prodaj 12 briljantov, katere bi prodal za nizJiO ceno. Pri teh besedah jc neznanec potegnil iz žepa lep, blesteč brilant. Tedaj seje trgovec premislil; rekel je, da kupi brilante. j toda pod pogojem, da se prej ugoiovi njih j pristnost. Neznanec je pristal na trgovčev j predlog in oba sta stopila k nekemu zlatarju. Ta si je ogledal dragoceni kamen, ki mu ga je pokazal neznanec ter rekel, da je brilant pristen. Trgovec in neznanec sta nato odšla j na ulico ter se pobotala za ceno vseh 12 bri-lantov, ki jc znašala 12000 lir. Neznanec je izročil trgovcu brilante, spravil denar, ki mu ga je ta odštel, se prijazno poslovil od trgovca in urno odšel. Trgovec je, v svesti si, da je na- i pravil dobro kupčijo, pokazal nekaterim go- j stom kupljene brilante. Eden izmed njih, ki j je znal ceniti vrednost dragih kamenov, si je j ogledal brilante, toda po kratkem ogledovanju J jih je vrnil trgovcu, rekoč, da so brilanti iz j pristnega — stekla. Trgovec ni hotel verjeti tem besedam. Šele ko je zlatar, h kateremu se, je nemudoma podal, potrdil gotovo izjavo, ■ namreč, da so brilanti iz stekla, se je trgovec ' prepričal, da ga je neznanec zvilo opeharil, i i Opeharjenemu trgovcu jc ostala le borna tolažba, da je naznanil zadevo na kvesiuri, ka-| i tera išče zvitega sleparja. Omnčen om. Na trgu Nicold Tommaseo št. 2 je stanoval pri svojem bratu 62-letni trgovec Antos Matulich, rodom iz Reke. Mož je *bil svoječasno, zaradi težke duševne bolezni, zaprt v blaz-mci; ker se je sčasoma njegova bolezen obrnila na bolje, je bil pred kratkim zo-pat izročen domači oskrbi, Predsinočnjim pa ga je ponovno napadla starabolezen. Okoli 19ih se je zaprl v svojo sobo, polil pod in posteljo s petrolejem ter hotel na ta način zanetiti ogenj, da bi si skuhal kavo! K sreči so njegovi domači še pravočasno zapazili blazneževo po-čeajanje. Poklicali so zdravnika «Zelenega križa», kateremu se je po hudi borbi posrečilo zvezati norca ter ga prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v opazovalnico. Dva težka padca. Težak Jo-sip Martinelli, star 51 let, stanujoč pri Sv. Ani št. 502, se je pred sinočnjim vračal domov. Idoč v temi po cesti, se jc spodtaknil ob debel kamen ter padel tako nesrečno, da si je zlomil desno zapestje in levo nogo v stegnu. Na njegovo vpitje so prihiteli nekateri mimoidoči ljudje ter ga prenesli v bližnjo lekarno, odkoder je bil te-lcfoničnim potom poklican zdravnik rešilne postaje. Ta je ponesrečencu uravnal zlomljene ude, nato ga jc dal prepeljati v mestno bolnišnico. — Pred sinočnjim je nekdo lelefonično obvestil rešilno postajo, da se nahaja na sprehajališču XX Settembre. pred barom «Savoia» človek, ki nujno potrebuje zdravniške pomoči. Zdravnik, ki je kmalu nato prihitel na lice mesta, je našel tam 53-letnega uradnika Ivana Calligaris, stanujočega v ulici M. Buonarotti št. 623; mož je moćno krvavel iz široke rane na glavi. Kakor so zatrjevali nekateri očividci, se je mož ranil pri padcu na kameniti ulični tlak, po katerem se je pred padcem opotekal, navidezno pijan. Ker si je ponesrečenec najbrž pretresel možgane, je zdravnik ukazal, naj ga prepeljejo v mes*no bolnišnico. Žrtev brezposelnosti. Mizar Marijan Zallerd. star 19 let, stanujoč v ljudskem prenočišču v ulici Pondares, jc bil že dolgo vrsto mesecev brezposeln. Revščina, v kateri se je vsled tega nahajat, mu je sčasoma zagrenila življenje. I Pred sinočnjim je hodit žalosten po ulici Pa-! cinotti. Iz gostiln sc je razlegalo veselo petje j ljudi; srečaval je gruče izletnikov, ki so se veseli vračali z nedeljskega izleta v prijazne ! domove. On ni imel doma, ni imel nobenega, i da bi ga bodril in tolažil v trdem boju za ob-isiaaek; zapuščen in izstradan jc taval po uli-j cab, v katerih je vrvelo življenje. Razmišljajoč ! o svoji žalostni usodi, je prišel sčasoma do ! obupnega sklepa, da konča z življenjem. S tem i sklepom, ki ga je nudil najbrž že delj časa v j srcu, je potegnil iz žepa steklenico s karbolno ' kislino, jo nastavil na ustnice ter izpil njeno vsebino; nato ec je, bolestno stokajoč, naslonil na zid. Mimoidoči ljudje sc zapazili mlade-ničev čin; ko so bili na jasnem, za kaj pre, so poklicali na licc mesta zdravnika rešilne postaje. Ta je nesrečnega mladeniča, potem ko mu je izpral želodec, dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v opasne m stanju. O priliki srebrne obletnice Ivanke in Matka. darujeta Tončka in Tone 50 L. svetoivanski podružnici Sol. društva. Na svatbi g. Ivana Gregorič iz Dekanov se je nabralo med svati in povabljenci, L 33.50 za -Šolsko društvoN. N. dodal še L 1.— skupaj X 34.50. Vsem cenjenim darovalcem srčna hvala. BOG PLAČAJ VSEM, KI DAJO DAR I ' MLADINI, DOMU NA ALTAR! : ■ ■■ 11 ' —' 1 Borzna essrocils« i Tečag; Trst, 30. aprila 1923 Cosuifch .v • • r^ • • i a!m*tta Gerolimicb 1*225 Ltfcera Trieathia ••••••••••••••• LIoyd l^Oi) ' I vssk-o »'HG j Martino! Idi i Oceaniji »•••••••••«••••••• tt- Pfctr.uda «••»••»••••••••••• 400 Tripecvicb Ampelea 500 j Cement Dalmatia •••••••••••••• 333 j Cement Spalsto 353 I Valuta na tržaškem fr^u. Trst, 30. aprila 1923 ogrsfee krone • • 0.40 0.46 i avstrijske .................0.0280 0.03 i čeikoslovaSke krone ••••••• (>0.10.— «0.30 ! dinarji .........t*. » J>(X>5»).— 21.10 j iejl 9.25.— 9.75 1 marke ...............0.0r,-0 0.0725 . dolarji ....................20.30 20.40 ! f ranco6kl franki IS6 75.—137.50 ivicarakl franki ••••••••• 308.—370.— angleški funti papirnati ...... 94.40.— di.tiO Mali oglasi se računajo po 2% stol. fceseđa. — Najauafi* pristojbina L 2.— Debele črke 4« Koi, besed«. — Najmanjša pristojbina L 4.—. 1 Kdor lioe shižbo, plača polovično ceno. < SOBO za soboteimićni aai bula tori) s predsobo . iščem v bližini ro4anske cerkve. Ponudbe pod «Zdravnik» na upravništvo. (J13; MLADENIČ, 34 leten, v stalni službi in z ne-' koliko prihranka želi poz-nanja z gospodično 1 od 25 do 30 let, v svrho ženitve. Ponudbe s sliko pod «Mladenič > na upravniStvo. . _ 612 pOSPODIČNA za otroka se išče za Duna;. Vešča mora biti hrvaščine in nemščine, ter toliko glasovi rja, da bi lahko dajala otroka . začetni pouk. Plača po dogovoru. Ponudiva na upravništvo pod «Dunaj«. 610 POSTELJE L 90.— chiffoniers 220.— nočne omarice 50.— vzmeti, žimnice, se prodajala po nizkih cenah. Popolna soba L 900.—i Fonderia 3. 611! TRGOVSKA HIŠA v industrijskem kraju naf Štajerskem se proda radi družinskih raznu i? za Din. 800.000.—, Hiša *je pripravna za veletrgovino -vsake vrrte, Ponudbe VeleLrj^n vina» na Aloma Company, anončna in re-* klamna družba z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3. 26/10 EGIPTOVSKI profesor grafoloj-ijc pove karakter, preteklost in bodočnost. Ajdovščinav pri g. Bratina. 60H REDKA PRILIKA za Primorce in došle ia Amerike. Posestva v več krajih Jugoslavijo po nizkih cenah. Us trne ne in pismene informacije daje Franjo Puc, Kongresni trjj 7, Ljubljana 60, originalen, s petletnim jamstvom, sc proda. Coroneo 1. 591 V VOLOSKEM se proda hiša s trgovino, na najprometnejšem Krajts. Pojasnila thjc Pavo Vuketič, Opatija._593 MERJASEC, pri s tre domače pasme, za plemcs se proda. Ukrnar, Prešel., nasproii ljudske »ole.__t()5 POZORI Krene, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grcs=3$ bellcii Vila, via Madonnina 10, I. 33 ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih ccnab. Menjalnica v?oi Giacintc Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisiol. Telefon 31-27. Govori se slovensko. _25 KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via Pondares št. 6, I.__ SREBRO, zlato in briljante plača več kot drugI Pertot, via S. Frai^cesco 15, II. 45 ORIENTALSKA metoda za odstranitev^ dlak z obraza in života. Samo za gospt. v* udarne Hanma Halime, via Gtpa 10, I. 170 Ms!! otitfsi u nEdinosS!1 Uvozna in izvozna tvrdka na debele v Trstu, skladišča: via Coronco štev. lo, prosta luka 4, pritličje (transito) tj ima v svojih skladiščih vedno bogato izbera najrazličnejše stekleninc, češkega porcelana, vsakovrstnih servisov, steklenih šip za stavbe, emajlirane kuhinj, posode in lončenih izdelkov. Cene konkurenčne in solidna postrežba« iiimi ffTJftM^rVT1^ TU ^jfc^rBP^^T^TTTH ' rODLISTEK - i W1LKIE COLL1NS- ^ospa v belem 60 IZPOVED3E GOSPICE KALCOMBE __I ■ Ko sem priiia v svojo sobo, sem odprla le liste in sem se vsedla, da napišem še ostali del svojega dnevnega poročila. Kakih deset ali še več minut sem sedela v brezdelju zamišljena s peresom v roki, da »berem dogodke zadnjih dvanajstih ur. Ko sem hotela začeti, se mi je pisanje tako uprlo, kakor še nikoli poprej. Vkljub mojemu naporu, da bi osredotočila svoje misli na moje delo, so mi uhajale z nenavadno trdovratnostjo k rpodu Persivalu in grofu. In namesto, da se moia pozornost osredotočila na moj dnevnik, se je obračala na njun nocojšnji razgovor, ki ga je grof ves dan odlagal in ki se je imel vršiti v samoti pozne noči. Ni mi preostajalo drugega, kakor da sem zaprla svoj dnevnik In sem nekaj Časa mirovala. Odprla sem duri, ki 90 vezale spalnico z tnofo stanovanjsko sobo in sem fo zopet zaprla ca seboj, ker je na moji toaletni mizi gorela svetilka in bi prepih utegnil povzročiti požar. Okno v tej sobi je bilo odprto in naslonila sem se črezenj ter sem brez misli gledala v noč. Vse naokoli je bilo temno in tiho. Ne lune, ne zvezde ni bilo na nebu. Mirni, težki vzdnh jc dišal p« dežju. Iztegnila sem roko, da bij se prepričala, čc pada. Še ni padla kapljica.: Pripravljalo se je k dežju. Ravno Ato sem se nameravala vsa trudna ^odtegniti od okna ter sc podati v spalnico, da' vnovič poskušam dokončali svoje dnevno poročilo, sem zavohala tobačni dim, ki sc je vil k meni. V naslednjem trenoiku sem zagledala skozi; goeto temo majhno rdečo iskro, ki se je bližala od drugega konca hiše. Korakov nisem slišala, tudi videti ni bilo drugega razen iskre, la iskra, je prihajala bliže, šla mimo okna, na katerem sem jaz slonela, in se ustavila nasproti moji spalnici, v kateri je gorela svetilka na moji toaletni mizici. Iskra je obstala za trenotek, nato sc je pomikala isto smer nazaj, odkoder je prišla. Ko sem jo z očmi zasledovala, sem v daljavi J zagledala še eno rdečo iskro, ki jc bila nekaj j večja od prve in se je pomikala bliže. Obe i iskri sia se srečali v temi. Ko sem sc spem- j nila, kdo kadi cigarcte, kdo smodke, sem j takoj zaključila, da je najprej grof prišel ven,' da bi opazoval moje okno in prisluškoval j pod njim in da mu je pozneje gospod Persival j sledil. Bržkone sta hodila po trati, sicer bi bila morala slišati težke korake gospoda Per-sivala, dasi bi giolova lahka hoja tudi na peščeni poti ušla mojim ušesom. Mirno sem čakala pri oknu, prepričana, da me ne moreta videti v temni sobi. Kaj je? sem sJišala reči gospoda Persivala s tihim glasom. Čemu nc prideš notri in se ne vsedeš mirno poleg mene? Prej mora ugasniti luč v tej sobi, ie odgovoril grof tiho. Kaj ti more luč Škoditi? Ta luč dokazuje, da ona ni šla še spat. Do- | voij je premetena, da nekaj sumi in tudi predrzna je toliko, da bi utegnila priti doli in j prisluškovati, če bi bila le kaka možnost za -to. Potrpljenje, Persival, potrpljenie! j Neumnost! Vedno mi kvasiš o potrpljenju, j j V nekaj minutah bom govoril o drugem. Dragi prijatelj, ti se nahajaS na robu svojega j domačega prepada, in če bi jaz dopustil, da daš ženskam samo še eno priložnost, prj moji časti, da te upropastijo. Kaj vraga misliš s leni reci? Pričela bodeva svoj razgovor, Persival, kakor hitro izgine la luč z okna in ko bom pogledal v vse sobe na obeh straneh knjižnice in tudi na stopnice. Polagoma sla se oddaljevala, zato nisem slišala nič več, posebno ker sta nadaljevala razgovor še vedno z istim šepetajočim glasom. To pa mi je bilo vseeno. Slišala sem dovolj, 1 da sem sklenila dokazati, da je bilo grofovo .mnenje o moji premetenosti in predrznosti upravičeno. Lavrina čast, njena sreča in morda celo njeno življenje je bilo to noč odvisno od mojega ostrega sluha in mojega dobrega spomina. Iz grofovih besed sem sklepala, da je izbral knjižnico za predstojeći razgovor. Spomnila sem se na verando pred knjižnico. Iti je bila zvezana z. njo po oknu. Streha te verande je bila ravna in se je razprostirala do spalnic. Na njej je bila razpostavljena vrsta cvetličnih loncev, ki so staU v gotovih razdaljah drug c£ drugega, lična železna ograja na skrajnem robu strehe pa jih je Milila, 6* jih ni veter ftrp ur«?r-l CENTRALA TRST m Delniška slovnica L 15,969.000 Rez srce L 5,109.930 Podružnice: Opatija, Zadar« Dunaj. Afllirani zavodi: Jadranska Banka Stograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. NE\V YORK: Frank Sakser State Bank t/ALPARAlSO: Banco Vugosiavo de Ckile Izvršuje vse bančne posle« iT PREJEMA VLOGE no Uradne knjižice in nn tekočI račun ter m obrestaje no 3 V/«. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki Jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. ■ Da|« v najem varnostne predale (safes) . Zavode vi uradi v Trstu: Via (assa di RlspernUo ttev. 5 — lMa S. NUe»6 ftev« t Mita ik m m m nama pt&it h t.n h o n u u.u t« &