GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE	LETO XXXIV - ŠT. 20-21 - NOVEMBER 1984
Ob rojstnem dnevu republike
Pred enainštiridesetimi leti je vzklila nova Jugoslavija, v času, ko je Evropa ječala pod jarmom zavojevalcev, so se majhni, neoboroženi narodi in narodnosti Jugoslavije uprli največji vojaški sili v zgodovini. Kljub mučilnicam, koncentracijskim taboriščem, streljanju talcev, je ponosno hodila po poti nacioanlne in socialne osvoboditve. Trdno je verjela v zmago, v komunistično partijo, ki jo je vodil največji sin domovine, tovariš Tito.
Po končani vojni je bila domovina svobodna, a razrušena in oropana. Na milijone delovnih rok je prijelo za krampe, lopate; in zrasle so nove tovarne, šole, ceste ... V opojnem zanosu tistih dni je bila Jugoslavija tudi ekonomsko vse močnejša.
Z marksizmom kot teorijo in prakso so delovni ljudje zmagali, gradili nove samoupravne socialistične odnose in danes, ko pišemo leto 1984, lahko ugotovimo, da smo v svobodi podeseterili materialno osnovo samoupravnega socializma, da smo in še gradimo nove družbene odnose, da jih bomo utrjevali in razvijali, dokler ne bomo izkoreninili odtujenosti in podrejenosti človeka.
Praznik republike je tudi praznik borbe, revolucije, ustvarjanja, svobode - to je praznik vseh naprednih delovnih ljudi in občanov.
Vsem sodelavkam in sodelavcem za 29. november iskreno čestitamo.
Uredništvo
Ob 90-letnici
Jugoslovanski Westnov koncern
Razen pri tovarni pri Gaberju so bili Westni udeleženci tudi pri raznih drugih podjetjih v Jugoslaviji. Celoto teh posesti in pravic so označevali kot jugoslovanski Westnov koncern. Avgust Westen je ob neki priliki čutil potrebo, da s posebno izjavo ugotovi, katera podjetja in pravice pripadajo neposredno njemu in njegovim ožjim sorodnikom. V tej izjavi je navedel podjetja in udeležbo pri njihovi posesti v obliki delnic. Podjetja (z delnicami) so bila naslednja:
1.	Emajlirka v Celju (vse delnice)
2.	Kemična tovarna v Hrastniku (vse delnice)
3.	Železarna na Jesenicah (98 % delnic)
4.	Dunavska banka v Zemunu (98 % delnic)
5.	Rudniki v okolici Topus-kega in v zahodni Bosni -deloma v neposredni lasti in deloma v zakupu.
Po polomu Dunajskega kreditnega zavoda (Wiener Kreditanstalt) je Westen v družbi z Ljubljansko mestno hranilnico in Hranilnico Dravske banovine odkupil Ljubljanski kreditni zavod za trgovino in industrijo, ki je bil dotlej podružnica Dunajskega zavoda.
Avgust Westen je imel 13.305 delnic podjetja Druskerei- und Verlagsaktiengesellschaft v Novem Sadu.
Adolf je imel pri tem tis-karniškem in založniškem podjetju 2932 delnic, pred njim je bil razen brata Avgusta samo usnjar Laurich iz Slovenskih Konjic s 3142 delnicami.
Westni so ustanovili tudi tovarno v Bassanu v severni Italiji, ki so jo prištevali k svoji posesti v Celju in k Jugoslovanskemu koncernu.
Nekatera pojasnila:
Kemična tovarna v Hrastniku in Trboveljska premogovna družba. Hrastniška tovarna kemičnih izdelkov je bila ustanovljena leta 1858 kot podjetje bratov Jurija in Franca Gossletha iz Trsta. Leta 1878 je bila spremenjena v delniško (akcijsko družbo, v kateri sta imela brata Gossleth še vedno prvo besedo. Po njuni smrti je bila leta 1914 akcijska družba reorganizirana. Med desetimi glavnimi delničarji je bil tudi Avgust Westen. Še v istem letu, do začetka vojne, si je pridobil vse delnice.
Trboveljska premogovna družba je razpolagala z delniško glavnico 200 milijonov dinarjev. Glavnica se je delila v milijon delnic po 200 din. Adolf Westen je imel 200 delnic.
Železarna na Jesenicah
Ko so se Westni o času stare Jugoslavije v Celju dodobra utrdil, so se lotili nove naloge; gospodarske utrditve jeseniške železarne, ki je bila v izredno težkem položaju, čeprav je imela za seboj dolg zgodovinski razvoj.
Železarstvo na Gorenjskem je bilo staro že preko 2000 let. V tej lepi gorski pokrajini so bili železarji že Iliri, Kelti in Rimljani (posebno znano najdišče je Ajdovski Gradec pri Bohinjski Bistrici). Viharna stoletja preseljevanja naroda so železar-jenje prekinila. Naši predniki so ga obnovili. Pridružili so
se jim italijanski in nemški naseljenci. Železno rudo so dobivali v višjih legah: na dnevu in v jamah. Tam so bile tudi topilnice (plavži) in kovačnice. Vse to je bilo skromno, vendar se je šča-soma izpopolnjevalo. Rudarji in železarji so imeli več pravic kot kmetje-tlačani. Rudarski redi so jim to jamčili. Posebno znan je rudarski red, ki ga je grof Friderik Ortenbuški leta 1381 dal rudarjem in železarjem na Planini pod Golico in ga je leta 1452 potrdil celjski grof Ulrik II.
Način proizvodnje je bil še preprost, vendar je sčasoma napredoval. Najbolj je to vidno v preselitvi toplic (plavžev) in kovačnic (fužin) v dolino, kjer so lahko izkoriščale vodno silo. To se je v glavnem izvršilo v začetku novega veka. Tedaj so v večji meri priključili nanje elektromotorje. Da razbremene Jesenice, so leta 1907 preselili hladno valjarno in žičarno na bližnji Javornik.
Izdelovali so predvsem ingote, tračno železo, pločevino, valjano in vlečno žico, žičnike, žične vrvi.
Med svetovno vojno so plavži z delavnicami v Šked-nju pri Trstu obstali. Tedaj je moralo podjetje na zahtevo vojske ustanoviti na Dobravi tovarno elektrod, ki ji ni manjkalo dela.
Leta 1913 so imele Jesenice 300 zaposlenih in 325.903 tone proizvodnje.
Po prvi svetovni vojni je dobilo podjetje trojnega gospodarja. Večino delnic pa so imeli Italijani. Preko-dunajske Bodenkreditan-stalt sta jih leta 1919 kupili Banca Commerciale Italiana in Banca di Sconto. Za Jesenice je jugoslovanska vlada imenovala sekvester. Vendar je še nadalje obsta-
Jeseniška železarna je bila last A. Westna.
Pogled v naše obrate tik po vojni.
jal upravni svet, v katerem so bili tudi jugoslovanski zastopniki, večino so pa imeli Italijani, ki so v podjetju gospodarili. Na Bistrici v Rožu je bila do nesrečnega plebiscita jugoslovanska uprava. Po podpisu mirovne pogodbe (1923) so Italijani odkupili Škedenj, Jesenice pa so ostale same, vendar so Italijani imeli tam še naprej glavno besedo. Direktor je bil še vedno Noot.
Jugoslovanski vladi to ni bilo prav. Sprva ni imela možnosti, da se Italijanov reši. Spomnili so se na Westna. Bil je najmočnejši industrijalec v Jugoslaviji in nakupil si je že tudi nekaj jeseniških delnic, ki so bile na Dunaju zdaj pa zdaj naprodaj. Na prigovarjanje gospodarstvenikov in politikov (zlasti ljubljanskih) je Westen poslal na Jesenice strokovnjake, da presodijo, v kakšnem stanju je podjetje. Poročila so bila neugodna. Vendar se je odločil za nakup delnic italijanskih delničarjev. Uspel je. Koliko je plačal, se ni izvedelo. Domnevali so, da okrog 65 mi-lionov, tj. toliko, kolikor so bili Italijani dali v lirah za odkup Škednja. Morda je poravnal kupnino v funtih, ki jih je imel v svoji lombardni banki v Švici od proizvodov, ki jih je izvozil iz Celja in Bassana. Pogodbo z Italijani je sklenil konec leta 1929, dne 4. januarja je bil kot nov član uprave vpisan Avgust Westen. Postal je seveda predsednik Kranjske industrijske družbe, kot vodja financ je pripeljal iz Celja Josipa Pfeifferja. Generalni ravnatelj je ostal Carl Noot. Tehnični ravnatelj je bil inž. Leo Dostal (1930-1938), ko je obolel, mu je sledil dr. inž. Herman Klinar (1938-1945). Oba tehnična ravnatelja sta bila odlična strokovnjaka. Klinar je bil po rodu Slovenec z Jesenic.
Leta 1945 je odšel v Indijo, kjer je delal že prej.
Še pred vpisom v register je bil sekvester ukinjen. Jugoslovansko zastopstvo v družbi je ostalo: bančni rav-
natelj Avgust Praprotnik je bil podpredsednik družbe, dr. M. Obersnel pa generalni sekretar. Posebne vladne naklonjenosti družba nikakor ni imelat morala se je zanjo boriti. Že ob nastanku Jugoslavije so v Beogradu opozarjali na njen neugodni obmejni položaj. Milivoj Savič, načelnik industrijskega oddelka, je leta 1922 izdal knjigo »Naša industrija«, v kateri razpleta to misel in hkrati predlagal, naj se celotna tovarna z vsemi delavci preseli v notranjo Bosno. Te ideje so se oprijemali tudi vodilni politični predstavniki. Seveda bi bil to velik udarec za Gorenjsko, ki ji je tovarna dajala glavni kos kruha. Wstnu in našim ljudem se je posrečilo, da so te namene preprečili, vendar so zadnje leto pred drugo vojno zopet oživele. Tedaj je Jugoslavija mnogo živil prodala Nemčiji, kjer je že gospodaril Hitler. Ker ni mogla dobiti denarja, je sprejela opremo za železarno v Zenici, ki je imela tudi to ugodnost, da je bil v bližini rudnik železa v Vare-šu.
Druga težava je izvirala iz konkurence z Zenico, a tudi z železarnami Avstrije in Če-hoslovaške, ki so predvojni dobi v znatni meri zalagale južne dele bivše habsburške monarhije. Že prej, a tudi pod Westnom je Kranjska industrijska družba sklepala z njimi kartelne sporazume, ki so bili omejeni, a so vsaj delno blažili konkurenco. Čim je Westen prevzel Jesenice, je takoj napravil delovni načrt. S svojimi sodelavci si je zamislil tri faze:
1.	Ohranitev prevzetih obratov ter opreme teh obratov z novimi napravami in stroji.
2.	Zgraditev modernih plavžev.
3.	Delni prenos obratov k Savi ali Donavi, kjer je več možnosti za uspešen promet, hkrati povečanje in moderniziranje matičnih obratov, boljša preskrba z energetskimi viri in rudo.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
Tovarna kotlov včeraj, danes, jutri
Razvojni programi TOZD Tovarna kotlov
Izredno pomembna vloga, ki jo ima v zadnjem obdobju energetika pri nas in v svetu, terja vedno več in več poglobljenega dela pri iskanju novih rešitev. Ker je znotraj tako imenovane male energetike skoraj v celoti začrtan program TOZD Tovarne kotlov in predstavlja ne samo v EMO ampak tudi na širšem področju že pomemben delež, bi z malo podrobnejšo analizo osvetlil do sedaj prehojeno pot, v drugem delu pa glede na trenutno stanje, kratkoročne in dolgoročne napovedi, naše nadaljnje razvojne usmeritve.
Čeprav segajo prvi začetki dela na program toplotne tehnike v EMO že v predvojni čas (kotli TRIKA in radiatorji) in se je ta program ohranil in celo že začel širiti v šestdesetih letih, je vendarle začetek novega obdobja po formiranju TOZD znotraj delovne organizacije.
V TOZD Tovarna kotlov se je formirala razvojno-kon-strukcijska skupina z nalogo postaviti perspektivno trden razvojni program. Iz tega osnovnega jedra se je pozneje formiral razvoj in pro-jektiva, ki se je gradil vzporedno s programsko rastjo TOZD.
Če pogledamo proizvodne programe TOZD Tovarna kotlov skozi navedeno obdobje lahko izpostavimo naslednje dosežke.
-leto 1975:
Razvita je bila lastna konstrukcija kotlov serije GK. To so kombinirani kotli za kurjenje s plinom, oljem ali trdnimi gorivi v paleti od 20 do 200.000 kcal/h.
Razvita je bila konstrukcija kotlov serije SV.
To so toplovodni kotli za kurjenje s plinom ali oljem v paleti od 200 do 2.000.000 kcal/h.
V	proizvodnem programu pa so bili še kotli TRIKA in VVANSON kotli, ki so bili osvojeni v EMO že prej.
Ponudba je bila omejena le na prodajo kotlov in even-tuelno še na pripadajoče gorilnike.
-leto 1976:
Leto 1976 pomeni prelomnico v razvoju TOZD Tovarne kotlov. V tem letu smo prešli od ponudbe proizvodnih izdelkov na ponudbo celotnih objektov.
To nam je omogočila tudi ugodna devizna bilanca znotraj DO EMO, ki je bistveno vplivala na kompletira-nje deviznega dela.
V	tem času beležimo prvo izvajanje velikega objekta -TT Prebold. Ta je pomenil kvalitetni premik in preskok v višji razred proizvajalcev in izvajalcev del na energetskem programu.
Vzporedno s tem objektom je bil izveden že tudi prvi premik v tehnologiji izdelave kotlov. Prešli smo na proizvodnjo zahtevnejših inšpektorskih kotlov, ki so zahtevali višji nivo vloženega znanja in tehnološke discipline. Pričelo se je tudi aktivno sodelovanje z inozemskim partnerjem BUDERUS-OM-
»Energana« v Varaždinu.
NICAL. Tako smo program dopolnili z visokotlačnimi kotli EMO PP (VVanson), vročevodnimi kotli EMO SVV, izdelan pa je bil tudi prototip trovlečnega vročevodnega visokotlačnega kotla za kurjenje s plinom ali oljem.
-leto 1977:
Pričenja se vzpon pri razvoju TOZD. Še nadalje se je intenzivno delalo na izvajanju celotnih objektov, vzporedno pa so potekale aktivnosti na dveh pomembnih nalogah.
Najpomembnejša je bila idejna zasnova in projekt nadaljnjega razvoja TOZD vezanega na sanacijo nemogočih produkcijskih možnosti v obstoječih pogojih.
To je razširitev proizvodnih možnosti v novih obratih načrtovanih kot del razvoja DO EMO.
Druga pomembna razvojna naloga, ki je pričela teči pa je bila delo na napravah za kurjenje z lesnimi odpadki. Realizirana sta bila dva objekta na katerih so bile pridobljene prve ¡skušnje.
Program se je tako dopolnil z:
-	napravami za kurjenje z lesnimi odpadki,
-	program kotlov SV je bil pa razširjen na paleto SVN do 6.000.000 kcal/h in tudi SVV do 6.000.000 kcal/h.
Bilo je izvedeno prvo prototipno postrojenje za pripravo kotlovske vode in prva prestavljiva kontejnerska kotlarna.
-leto 1978:
Tudi to leto je uspešno in pomeni največji vzpon v srednjeročnem obdobju. Premagane so bile prve težave pri delu na izvajanju objektov.
Z agresivnostjo, kompletnim nastopom ater relativno ugodnimi roki, smo izvršili prvi večji in pomemben prodor na celotno jugoslovansko tržišče. Delno nam je k tem pripomogla izredna investicijska aktivnost v celi državi in ustvarjeni prostor na trgu pri prehodu največjih kotlovskih tovarn Duro Da-
Mestna toplarna Nova vas - Celje.
kovic, TPK in Minela na velike zarčilne kotle, nuklearno opremo kukortudi zaradi njihovega prodora na zunanji
trg.
V tem letu se je ponovno pričel izdelovati kompleten elaborat za izgradnjo nove tovarne energetske opreme.
Razvojno delo:
Razvit je bil prototip naprave za čiščenje dimnih plinov.
Izdelan je bil prototip kotla za kurjenje lesnih odpadkov.
Izdelana je bila prestavljiva kotlarna s prestavljivo cisterno za večje moči.
Intenzivno se je pričelo delo na konstrukciji lastne palete trovlečnih kotlov.
Izdelan je bil kotel za dvokrožni sistem kot ispe-Ijanka iz kotlov družine SV.
Prekinili smo z izdelovanjem kotlov GK in TRIKA.
- leto 1979:
To leto pomeni prvo napoved določenih težav in pre-miklov v gospodarjenju pri nas. Energetska odvisnost se je v SFRJ kakor tudi v SRS sunkovito stopnjevala. Uporaba tekočih goriv se pričenja omejevati.
Tako se stopnjuje aktivnost na delu izvajanja lesnih objektov. Vzporedno pa že tečejo prizadevanja pri razvoju novih naprav za racionalno pretvarjanje in izkoriščanje energije (kotel za zgorevanje premoga v zvrtinče-ni plasti).
Program se dopolnjuje s programi naprav za kemijsko in termična naprava napajalne vode za kotle.
To leto je bilo prvo leto napovedi deviznih težav. To nas je vodilo v razvoj elementov, ki bi nadomestili
uvozne dele ter v prve priprave za resen nastop v tujem trgu. Dokončno izdelan in odobren je bil elaborat za gradnjo tovarne energetske opreme v Šentjurju.
Razvito:
Naprave za pripravo KPV in TPV, serija veččeličnih odpraševalcev dimnih plinov, dokumentacija za izdelavo trovlečnih kotlov, pokončni parni kotel PPK 60 za potrebe JNA, pilotna naprava za kurjenje premoga v zvrtinčeni plasti.
-leto 1980:
Značilno za to leto je, da smo dosegli določen nivo proizvodnje, ter, da se v obstoječih proizvodnih prostorih ni dalo več proizvesti. Proizvodnja kotlov je tekla na štirih različnih mestih (tudi pod vedrim nebom) del pa tudi pri kooperantih.
Pričeli smo se srečevati s prvimi resnimi težavami pri nabavi reprodukcijskih materialov doma ter s problematiko zagotavljanja deviz za materiale iz uvoza.
Tržišče pa je bilo kljub omejitvam na oljnem programu še vedno izredno ugodno. Pričel se je tudi višek na plinifkaciji ter nadaljnji vzpon pri delu na lesnih objektih. Energetske naprave dobivajo zaradi energetskih težav v svetu in pri nas vedno večje priznanje in veljavo in tudi investicija v tovarno energetske opreme v Šentjurju teče kljub restrikcijam na področju investiranja brez večjih težav. Dodelana je bila z oziroma na program kotlov na trda goriva, ki so se osvojila v tem letu.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Prestavljiva kotlarna za ČSSR.
Dopolnitve programa:
-	enoplaščni kovinski dimniki,
-	kotel za zgorevanje premoga na poševni rešetki,
-	parna prestavljiva kotlarna,
-	komplet paleta TPA kotlov,
-	trovlečni parni avtomat manjših gabaritov kot dopolnitev kompletne ponudbe na trovlečnem programu kotlov.
-leto 1981:
Še nadalje tečajo glavne aktivnosti na izgradnji tovarne energetske opreme, znotraj TOZD pa delo na razvijanju kotlov na trdna goriva. Največji poudarek je bil na kotlu AVP kateri naj bi nadomestil kotle iz družine TRIKA.
Nadaljnji vzpon beležimo tudi na plasmanu postrojenj za pripravo vode KPV in TPV.
Pričela so se tudi dela na razvoju izmenjevalcev za iz-
koriščanje odpadne toplote. Kompletirali in atestirali pa smo tudi kotel za zgorevanje premoga v zvrtinčeni plasti. Opravljene naloge:
-	Prototip in nulta serija kotlov AVP, .
-	Prototip kotla za zgorevanje v zvrtinčeni plasti,
-	Idejna konstrukcija izmenjevalcev za izkoriščanje odpadne toplote,
-	Idejna konstrukcija odjemne naprave - freze,
-	Silomatik - naprava za krmiljenje freze.
- leto 1982:
Z ozirom na pričetek proizvodnje v novih prostorih v tovarni energetske opreme smo našo odvisnost od uvoza bistveno zmanjšali. Z novo tehnologijo in stroji smo namreč sposobni obvladovati celotni trovlečni program. Tako smo pripravili kompletno dokumentacijo za izdelavo teh kotlov. Nadaljevalo se je delo na razvoju ostalih elementov ki
Industrijska toplarna - elektrarna TTP Prebold.
nadomeščajo uvozni del. Največ pozornosti je bilo seveda posvečeno konkretnim pripravam za izvoz na konvertibilno tržišče, kjer smo že dosegli prve rezultate.
Organizirali smo vse vse-potrebne spremljajoče aktivnosti za delo v TEO - Šentjur, kar je poleg zagona kompletnega tehnološkega dela novega postrojenja povzročalo dodatne, velike napore. V tem letu beležimo popolno prepoved investiranja v objekte, ki koristijo tekoča goriva in sploh občutimo izrazito omejevanje investicij pri nas. Uvoz se sicer zmanjšuje, je pa še pomemben predvsem na goril-cih za plin, kateri potrebujejo za delovanje še celo vrsto armatur in varnostnih elementov.
Opravljene naloge:
-	kotel na premog AVP 500 - prototip meritve, nulta serija,
-	kotel na premog APP 500,
-	kotel za zgorevanje lesnih odpadkov na ravni rešetki,
-	izmenjevalec za izkoriščanje odpadne toplote dimnih plinov - prototip in meritve,
-	razvoj elementov za odjemno napravo (kombinacija z uvoženimi elementi),
-	konstrukcija palete trov-lečnih delov za lesne kotle,
-	energetski del prestavljivega laboratorija (skupaj z GOSO za potrebe JNA).
- leto 1983:
Tehnološko je nova tovarna popolnoma usposobljena. Pridobljena je bila tudi registracija za proizvodnjo kotlov po nemških normah od TUH HESSEN.
Tako smo izpolnili pomemben pogoj za nastop na tujem trgu.
Na domačem tržišču je prisotno vedno večje omejevanje pri investiranju ter vedno večja konkurenčnost pri ponudbi. Tudi trojica »velikih« Duro Dakovič, TPK in Minel se aktivneje vračajo v malo energetiko.
Opravljene naloge:
-	V obratovanje je šlo pilotno postrojenje za kurjenje premoga v zvrtinčeni plasti v ZRN,
-	prototip in nulta serija kotla na premog AVP 1100,
-	prototip in nulta serija kotla AVP 500,
-	groba montaža elementov na postrojenje za kurjenje premoga v zvrtinčeni plasti v tovarni energetske opreme Šentjur,
-	kotel za zgorevanje bio mase (ostanki od predelave konoplje),
-cevna predkurišča- študija in priprava osnovnih podatkov za konstrukcijo.
-leto 1984:
V planu razvoja za leto 1984 so naslednje naloge:
-	zagon in meritve na demonstracijskem postrojenju za kurjenje premoga v zvrtinčeni plasti v tovarni energetske opreme Šentjur,
-	atestiranje kotla AVP 500,
-	pokončni parni kotel -prototip,
-	trovlečni kotel z vgrajeno notranjo potujočo vod-nohlajeno rešetko,
-	zagon in meritve na izmenjevalcu za odpadno toploto dimnih plinov (Rudnik Mežica),
-	atestiranje ciklonske celice.
V nadaljevanju se ne moremo izogniti vprašanju, kako nadaljevati začeto delo? Za odgovor na to vprašanje je potrebna nekoliko širša analiza.
Naftni »šok« iz leta 1973, ki je v prvi vrsti zadel najrazvitejše dežele je pustil svoje globoke posledice pri nerazvitih deželah in deželah v razvoju. Posledice povišanja cene nafte so zviševanje
cen investicijskih dobrin in tehnološko zahtevnih materialov, tako da se je pri nas poleg izrednega vpliva povišanja cene nafte kot osnovne surovine tudi ta vpliv izredno močno odrazil. Vsa ta dejstva so osnovni dejavniki, ki hromijo naš gospodar-sti razvoj.
Razvoj energetike je za vsako deželo postal zelo pomemben, lahko rečemo, da za nas že odločilen. Glede na nove razmere pri uporabi nafte moramo kratkoročno in daljnoročno najti energetske vire, ki jo bodo nadomestile.
V svetu in pri nas razpolagamo z velikimi količinami premoga. Vendar je tako njegovo pridobivanje kot tudi transport ter skladiščenje povezano z velikimi težavami. Tudi stroji in naprave, ki služijo za pridobivanje energije iz premoga so zahtevnejše in bolj zamotane. Še bolj pa je problematična izredna razlika med premogi v različnih ležiščih v svetu. To pomeni, da je potrebno naprave, ki ga izrabljajo podrobno prilagoditi njegovim lastnostim (vsebnost toplotne energije, žvepla, pepela itd). Poleg vsega tega pa uporaba premoga še bolj obremenjuje okolje kot uporaba nafte. Zemeljski plin je v marsičem zelo podoben nafti in bi jo lahko tehnično v veliki meri nadomestil. Na žalost pa so tudi njegove zaloge v svetu omejene.
Od klasičnih energetskih virov pa imamo na razpolago še vodne vire in les. Oba vira spadata med obnovljene vire. Vendar sta tudi ta dva vira v svetu omejena na določeno količino.
Tako je naš cilj nadalje v EMO razviti nove tehnološke postopke, ki bi izboljšali že razvite načine izrabljanja energije. Gre za tako imenovano racionalizacijo izrabljanja energije.
V preteklosti je prihajalo do izrednega zapravljanja energije in to na račun nizkih cen virov. Tudi investicije so bile vedno kar se da skrčene. Sedaj pa se vedno bolj uveljavlja dejstvo, da se ne da istočasno varčevati pri porabi in pri investicijah. To pomeni, da je potrebno za te velike finančne projekte tudi pri razvoju dosti vlagati. To pa se lahko doseže preko financiranja raziskav in razvoja lastnega znanja ali pa preko plačevanja razvitih tehnologij tujim dobaviteljem, kar pa pomeni krepko »vračunavanje« pameti.
Iz navedenih dejstev in podatkov, da v SFRJ prevladuje kot edini večji energetski vir premog, pomeni to preusmeritev na uporabo le tega. To pa pomeni tudi v veliki meri naslanjanje na lastne sile, ker so naše vrste premoga specifične in odstopajo od vrst v razvitejših državah.
Zavedamo se, da je še v večji meri potrebno vzpod-
Industrijska toplarna KLI Logatec (KPV in TPV).
bujati porabnike energije k čim racionalnejši porabi to je k resnični štednji (npr. zamenjava številnih starih kotlov s slabimi izkoristki, uporaba dodatnih izmenjevalcev toplote za izkoriščanje odpadne toplote ipd). Prav tako je dobil odločilni vpliv prenos znanja v tehnologijo. Tako štejemo med pomembne načine spodbujanja prenosa raziskovalnih
Tovarna za proizvodnjo kotlov in ostale energetske opreme.
rezultatov v prakso preko demonstracijskih projektov. Tu gre za objekte, ki imajo gospodarski pomen, dodatni stroški pa nastanejo zaradi posebnih poskusnih zahtev in podrobnega spremljanja delovanja.
Med takšne vrste objektov, ki so v izvajanju pri nas v EMO, štejemo naprave za sežiganje lubja, bio mase, izmenjevalce za izkoriščanje odpadne toplote dimnih plinov in druge odpadne toplote itd. Med napravami, ki s svojimi visokimi izkoristki nadomeščajo stare izvedbe in iztrošene naprave so najpomembnejši sigurno kotli za kurjenje z najrazličnejšimi vrstami lesnih odpadkov. Predvsem je pomembno, da obvladujemo poleg problematike zgorevanja tudi celoten proces od zbiranja, skladiščenja in transportiranja odpadkov do same regulacije procesa zgorevanja ter odvoda in čiščenja dimnih plinov.
V	primarnem razvojnem delu pa je največ pozornosti posvečeno prehodu iz tekočih goriv na trdna goriva. Razvijajo se tehnološke naprave za kurjenje manjkalo-ričnih jugoslovanskih vrst premoga. Prvi del je razvoj naprav za zgorevanje premoga na poševni fiksni rešetki s ciljem, da se s čim enostavnejšo tehnologijo doseže čim večja stopnja izkoristka zgorevanja ter tudi možnost uporabe večjega asortimana goriva.
V	drugem delu pa se razvila nnua tehnnlnniia 7nnra-
vanja premoga - to je zgorevanje v zvrtinčeni plasti, ki pomeni velik tehnološki napredek in prehod na višje stopnje izkoristka zgorevanja tudi pri slabših gorivih in s tem racionalnejšo porabo primarnega vira energije. Ta tehnologija zgorevanja pomeni tudi svetovni dosežek in jo s svojimi stranskimi pozitivnimi učinki kot so zaščita okolja, popolna avtomati-ziranost procesa itd. štejemo med najpomembnejše dosežke pri nas. Izdelan je prototip te naprave ki je tudi atestiran. V delovanju je demonstracijsko postrojenje z našim kotlom v ZRN, kakor tudi postrojenje v EMO oz. v tovarni energetske opreme Šentjur, kjer se vršijo trajnostni preizkusi in preizkusi z najrazličnejšimi vrstami odpadkov.
V prihodnje je torej nujno potrebno, še bolj intenzivno delati na vsebinskem razvoju in že prej omenjenih programskih sklopih, kakor tudi dvigniti raven kvalitete celotne ponudbe od projektiranja do izvedbe in servisiranja.
Pri tem se moramo nasloniti na lastne moči. Izpopolnjevati in dopolnjevati moramo naše znanje. Biti moramo še vztrajnejši, doslednejši in agresivnejši pri naših nalogah katere so pomembne tudi za našo širšo družbeno skupnost.
Predvsem pa ne smemo omagati pri bitki za izvoz naših izdelkov pri kateri smo že dosegli prve pozitivne pre-
mike'	Tomaž MILAČ
Tudi v tretjem kvartalu so nas pri poslovanju pestile že kronične težave, to je problem zagotavljanja likvidnosti, devizni problemi, pomanjkanje nekaterih vrst direktnega materiala, v zadnjem času pa se je naštetim problemom pridružil še problem plasmana nekaterih proizvodov. Smatramo, da našteti problemi niso zanemarljivi, vendar jih lahko z jasno začrtanimi ter realiziranimi plani če ne v celoti pa v glavnem rešimo.
Procenti doseganja planskih ciljev so napram l-VI v
Kako smo gospodarili
glavnem nespremenjeni in so: proizvodnja - fizično dosežena napram planu 95 %, napram enakemu obdobju v lanskem letu pa presežena za 1 %. Plana proizvodnje količinsko nista dosegla TOZD ODPRESKI in to vsled spremenjenega plana proizvodnje koles v korist manjših in količinsko lažjih ter TOZD EMOKONTEJNER predvsem vsled izpada proizvodnje pocinkanih uslug tako zaradi pomanjkanja »cinka« kot pomanjkanja naročil za cinkanje. Pri TOZD KOTLI je fizično redna
proizvodnja potekala po planu, čeprav ni finalizirana in to pomeni vrednostno odstopanje od plana, veliki izpad pa pomeni program, objekti ter oprema.
Napram enakemu obdobju v lanskem letu smo povečali produktivnost na ravni DO za 4 %, s tem da so proizvodni TOZD povečali v povprečju za 8%. Tudi v tretjem kvartalu smo koristili usluge od DO Zavarivač, vendar manj, predvsem vsled ukinitve teh uslug v TOZD Kotli.
Glede slabe kvalitete tudi
TOZD so že sprejeli kon- Izvoz v $ smo dosegli na kretne programe ukrepov za konvertibilnem področju povečanje prodaje v za- 85 %, celoten izvoz pa le dnjem kvartalu.	78 %. Izvoz dosežen v letoš-
ZAPOSLENI
Stanje zaposlenih konec meseca
30.9.1983 31.12.1983 31.3.1984	30. 6. 1984	30. 9. 1984
3.065 3.052 3.041	3.029	3.061
FLUKTUACIJA:		
Stanje zaposlenih 31. 12. 1983	3.052	
Prišli	229	
Odšli	220	
Stanje zaposlenih 30. 9. 1984	2.061	
njem letu ni enak niti lanskoletnemu. Nadoseganje plana izvoza se odraža v negativni devizni bilanci in sicer v višini 588.489 $, kar ima za posledico težave pri uvozu ter pri zagotavljanju likvidnostne situacije v DO.
Finančni rezultat - obdobje I- IX/1984 smo zaključili s pozitivno razliko v višini 119,520 mio din, s tem da smo ustvarili ostanka za sklade 316.774 mio din, izgube pa 197.254. Izguba je nastala v TOZD KOTLI, ki se je v tretjem kvartalu še povečala za 9 mio din in je v glavnem posledica absolutno prenizkega obsega prodaje oziroma proizvodnje.
Na robu rentabilnosti pa sta zaključila tudi TOZD RADIATOR IN TOZD EMO-
IZKORIŠČENOST DELOVNEGA ČASA
Elementi	Izvršitev 1-9/1983	Strukt.	Izvršitev 1-9/84	Strukt.	Indeks 4:2
0	1	2	3	4	5
Povprečno število zap.	3.073		3.032		
Število delovnih dni	199		199		
Število plačanih dni	206		205		
1. Opravljene ure	3.586.154	71,6	3.628.734	73,9	103
- proizvedene	1.798.093	35,9	1.855.182	37,8	105
- režijske	1.788.061	35,7	1.773.552	36,1	101
2. Nadure	99.211		133.168		
- proizvodne	76.071		102.723		
- režijske	23.140		30.445		
3. Neopravljene ure	1.221.727	24,4	1.160.581	23,7	97
- odmor	233.532	4,7	236.384	4,9	104
- državni prazniki	160.415	3,2	134.129	2,8	87
- redni letni dopust	458.225	9,2	403.303	8,2	89
- hranar. do 30 dni	343.588	6,8	360.617	7,4	108
- ostali plač. izost.	25.967	0,5	26.148	0,6	120
4. Neopravljene ure, za					
katere delavec prejme					
OD iz sred. zdrav. zav.					
- hranarina nad 30 dni	101.391	2,0	24.377	0,5	25
5. Refundacije	7.119	0,1	6.107	0,2	200
6. Porodniška	71.809	1,5	76.074	1,6	106
7. Neopravljene ure za					
katere ni nadomest. OD	21.819	0,4	17.926	0,4	100
SKUPNO ŠTEVILO UR					
BREZ NADUR	5.010.009	100,0	4.913.799	100,0	
SKUPNO ŠTEVILO UR	5.109.220		5.046.967		
UGOTOVITEV IN RAZPOREDITEV DOHODKA
v 000 din
	Izvršitev	Plan	Izvršitev	Indeks
ELEMENTI:	1-9/1983	1-9/1984	1-9/1984	3:1 3:2
0	1	2	3	4 5
v tem kvartalu ni premika na boljše, v TOZD Posodi je v tem obdobju celo v porastu (vsled rekonstrukcije). Tej nalogi se bo potrebno v naslednjem letu še posebej posvetiti.
Naloge na področju naložb potekajo po planu, predvsem tehnološka sanacija TOZD Posode, saj se izvršena naročila gibljejo skoraj v višini letnega plana, je pa finančna realizacija težja vsled pomanjkanja finančnih sredstev.
Prodaja - je dosežena na domačem tržišču 89 %, na inozemskem tržišču pa le 69 %. Največji izpad realizacije beleži TOZD KOTLI, vsled zmanjšane investicijske porabe, podobno velja tudi za TOZD EMOKONTEJNER pri pocinkanju, v TOZD RADIATORJI pa je izpad prodaje vsled izpada prodaje Centralov. Navedeni
I. UGOTOVITEV DOHODKA
1. CELOTNI PRIHODEK	4.338.979
2. PORABLJENA SREDSTVA	3.181.555
3. DOHODEK	1.157.424
II. RAZPOREDITEV DOHODKA	
1. Del. doh. za DSSS	162.016
2. Del. doh. za prisp.	
- osnova OD	59.580
- osnova dohodek	22.421
- osnova davčna osn.	49.470
- osnova PS	6.752
Del. doh. po odlokih	3.711
Del. doh. za obv. po pog.	42.471
Del. doh. za obresti	211.881
4. ČISTI DOHODEK	599.122
III. RAZPOREDITEV ČD	
1. Del ČD za OD	526.031
2. Del. ČD za stan. izgr.	23.667
5.0STANEK ZA	
SKLADE	83.909
6. IZGUBA	34.485
IV. RAZPOREDITEV OSTANKA	
ZA SKLADE	
1. Rezervni sklad	11.697
2. Sklad skupne	
porabe	5.224
3. Poslovni sklad	66.988
RAZLIKA 5-6	+ 49.424
8.292.050	7.171.924	165	87
6.368.331	5.270.893	165	83
1.923.710	1.901.031	164	99
255.840	270.028	167	106
133.290	122.125	205	
49.062	46.131	205	
59.451	61.759	125	
8.290	7.622	113	
4.871	4.191	113	
39.554	37.732	89	
379.452	381.617	180	
1.013.900	969.826	162	96
753.074	807.705	154	107
39.037	42.598	180	109
265.132	316.774	378	120
43.343	197.254	572	455
26.973	62.928	538	233
23.392	33.600	643	144
214.767	220.246	328	103
221.789	119.520	242	54
KONTEJNER, torej TOZD, ki niso dosegli planiranih ciljev v proizvodnji in ne v prodaji in vsled navedenih tudi ni dosežen dohodek.
Obveznosti iz dohodka niso presežene, preseženi pa so osebni dohodki in sicer za 7 %, tako znaša povprečni osebni dohodek za prvih devet mesecev za DO EMO 22.620 din, kar znaša napram povprečju republike za gosp. (za osem mesecev) 1.731 din manj, za kovinsko predelovalno industrijo pa 1.409 din manj, to pomeni, da kljub občutnemu poveča-
nju napram lanskemu letu za 57 % še zaostajamo.
Smatramo, da kljub težavam pri plasmanu določenega programa moramo realizirati zastavljene akcijske programe, da se vsaj približamo začrtanim letnim ciljem, s katerimi smo predvideli minimalno akumulacijo.
Do konca leta 1984 je res še malo časa, vendar z aktivnejšo prodajo predvsem v TOZD KOTLI, EMOKON-TEJNER in RADIATORJI ter v ostalih TOZD še lahko bistveno doprineslo k letošnjim poslovnim rezultatom.
	STROŠKI		v din
	Izvršitev	Plan	Izvršitev
ELEMENTI	I—IX/84	l-IX/84	I—IX/84
0	1	2	3
			
Porabljen mat. in surovine	1.798.754.939	3.980.497.032	3.496.531.352
- odmik plan. cen mat.	62.198.469	- 80.000.000	-572.015.875
Porabljena energija	174.638.003	426.089.589	364.285.536
Transportne storitve	21.709.381	27.655.035	29.802.920
Str. inv. vzdrž. OS	70.298.546	146.600.500	119.730.096
Druge proizv. storitve	593.290.849	1.066.320.717	1.030.887.085
Izdatki varst. pri delu	20.101.637	28.749.379	40.947.423
Izdatki za prehrano delavcev	20.169.364	37.463.178	33.349.664
Amort. po predp. st.	170.608.853	244.782.250	251.779.739
Povr. za prevoz na delo	11.074.335	14.686.401	19.307.758
SKUPAJ:	3.031.794.091	6.048.326.814	4.963.528.635
KAZALCI USPEŠNOSTI OD l-IX/1984
ELEMENTI:	1-9/83	FRITE 1-9/84	1-9/83	POSODA 1-9/84	RADIATORJI 1-9/83 1-9/84		1-9/83	KOTLI 1-9/84
Proizvodnja v 000 din	344.414	951.925	1.392.749	2.590.848	324.552	580.633	448.293	711.880
Prodaja v 000 din	404.654	938.045	1.209.644	2.127.784	367.374	801.112	639.912	560.958
IZVOZ skupaj v $	656.673	373.056	4.362.913	3.608.021	70.395	106.293	530.421	184.374
Od tega konvertibila v $	137.923	226.756	4.362.913	3.608.021	70.395	106.293	162.182	178.902
UVOZ skupaj v $	649.479	844.030	3.278.919	3.133.812	775.918	869.810	1.134.142	715.841
Od tega konvertibila v $	311.779	528.529	2.301.177	1.243.707	18.159	47.942	1.134.142	715.841
Celotni prihodek v 000 din	414.022	909.806	1.367.192	2.236.243	370.568	801.611	682.217	612.033
Dohodek v 000 din	93.655	253.565	393.100	732.495	46.231	119.812	181.095	-4.365
Čisti dohodek v 000 din	59.518	178.105	219.421	391.955	11.754	47.651	46.816	-136.728
Amort po predp. stopnji 000 din	2.575	3.434	43.888	60.036	22.637	30.800	27.150	57.150
Ostanek za sklade v 000 din	43.759	149.238	874	68.428	-	1.980	2.180	-
Akumulacija v 000 din	43.225	147.974	874	45.569	-	1.980	2.180	-
Izguba v 000 din	-	-	-	-	-	-	-	197.254
Povpr. število zap. - vkal. del.	66	77	1.342	1.298	159	175	231	236
Povpr. mesečni OD v din	17.461	28.751	12.708	19.960	13.428	21.410	15.448	23.350
OD in SSP na vkal. del. v din	246.864	391.312	162.851	266.861	173.006	260.977	193.228	256.466
Dohodek na vkal. del. v din	1.419.015	3.293.052	292.921	564.326	290.761	684.640	783.959	-
ČD na vkal. del. v din	901.788	2.313.052	163.503	301.968	73.925	272.291	202.668	-
Akum na vkal. del v din	654.924	1.921.740	651	35.107	-	-	9.440	
ELEMENTI:	ODPRESKI		ORODJARNA		KONTEJNER		VZDRŽEVANJE	
	1-9/83	1-9/84	1-9/83	1-9/84	1-9/83	1-9/84	1-9/83	1-9/84
Proizvodnja v 000 din	248.491	397.845	83.318	144.728	358.764	766.154	358.401	685.345
Prodaja v 000 din	305.375	507.848	83.721	144.850	422.232	711.232	358.733	689.268
IZVOZ skupaj v $	109.053	70.400	253.747	373.817	165.385	89.416	_	_
Od tega konvertibila v $	109.053	70.400	118.000	373.817	165.385	89.416	-	-
UVOZ skupaj v $	_	—	19.632	38.931	13.203	23.919	134.139	149.164
Od tega konvertibila v $	-	-	19.632	38.931	13.203	23.919	134.149	149.164
Celotni prihodek v 000 din	301.448	523.395	87.764	161.507	429.156	709.168	367.447	690.783
Dohodek v 000 din	76.731	133.240	46.434	90.353	80.583	160.880	84.665	151.748
Čisti dohodek v 000 din	40.132	78.112	29.888	59.418	20.134	61.501	51.858	85.229
Amort po predp. stopnji 000 din	11.428	17.298	10.694	14.451	22.580	30.527	13.901	18.205
Ostanek za sklade v 000 din	21.489	47.978	4.462	21.457	_	3.478	4.060	6.891
Akumulacija v 000 din	20.802	46.424	3.479	19.383	—	3.478	2.167	6.070
Povpr. število zap. - vkal. del.	93	94	122	114	207	203	222	238
Povpr. mesečni OD v din	15.148	24.804	16.516	27.180	15.050	-	16.106	25.175
OD in SSP na vkal. del. v din	197.065	337.106	216.468	261.970	187.754	269.163	223.833	332.601
Dohodek na vkal. del. v din	825.065	1.417.447	380.609	792.572	389.289	792.512	381.274	637.597
ČD na vkal. del. v din	431.527	830.979	244.982	521.210	97.266	302.961	233.595	358.105
Akum na vkal. del v din	223.677	493.872	28.516	170.026	-	17.133	9.761	25.504
ELEMENTI:	1-9/83	ERC 1-9/84	1-9/83	SIT 1-9/84	1-9/83	DSSS 1-9/84	SKUPAJ 1-9/83 1-9/84	
Proizvodnja v 000 din	33.845	58.172	97.784	157.999	_	_	3,690.611	7,045.529
Prodaja v 000 din	33.845	58.172	97.784	157.999	184.064	303.235	4,107.333	7,000.503
IZVOZ skupaj v $	_	—	—	_	-	-	6,148.587	4,805.377
Od tega konvertibila v $	_	—	-	—	-	-	5,125.851	4,653.605
UVOZ skupaj v $	29.434	43.547	-	-	4.938	3.947	6,039.804	5,823.001
Od tega konvertibila v $	20.434	43.547	-	_	4.938	3.947	3,966.603	2,795.527
Celotni prihodek v 000 din	34.451	58.555	99.475	160.959	185.240	307.864	4,338.980	7,171.924
Dohodek v 000 din	14.128	23.975	30.122	51.391	110.678	187.937	1,157.424	1,901.031
Čisti dohodek v 000 din	8.742	14.490	22.207	36.338	88.653	153.755	599.122	969.826
Amort po predp. stopnji 000 din	7.583	9.363	1.232	1.747	6.939	8.771	170.607	251.782
Ostanek za sklade v 000 din	1.478	2.064	5.466	11.804	141	3.458	83.909	316.774
Akumulacija v 000 din	1.182	1.545	4.776	10.751	—	-	78.685	283.174
Izguba v 000 din	30	33	-	_	-	-	-	-
Povpr. število zap. - vkal. del.	17.847	28.958	74	73	400	435	2.946	3.002
Povpr. mesečni OD v din	252.000	405.606	17.097	25.041	16.389	26.593	14.387	22.620
OD in SSP na vkal. del. v din	470.933	726.515	235.554	350.508	221.633	353.457	180.339	294.438
Dohodek na vkal. del. v din	291.400	439.090	407.059	703.980	276.695	432.039	392.879	633.255
ČD na vkal. del. v din	39.400	46.818	300.096	497.787	221.632	353.457	203.368	323.059
Akum na vkal. del v din	-	-	64.542	147.279	-	-	26.709	79.338
POSLOVNI DNEVI EMO ’84
90 let razvoja in dela
Za nami so tradicionalni Poslovni dnevi EMO, ki so bili letos organizirani že osmič. Prireditev je bila tudi letos v prostorih športno rekreacijskega centra Golovec in sicer v času od 22. do 27. oktobra 1984.
V okviru te prireditve smo tudi letos, tako kot je že v naši navadi, organizirali razstavo naših izdelkov in proizvodnih usmeritev v prihodnjem letu, prikazanih pa je bilo tudi nekaj pomembnih novosti iz našega proizvodnega programa. Razstavo je tudi letos dopolnil s svojimi deli v emajlu umetnik Jože Horvat-Jaki.
V sredo, 24. oktobra je bila organizirana predstavitev naših energetskih programov projektantom oz. delavcem s področja toplotne tehnike, v četrtek pa smo organizirali demonstracijo

POSLOVNI DNEVI EMO 'BA
oz. predstavitev našega novega izdelka - kotalnega prekucnika komunalcem Iz Slovenije In Hrvatske.
V petek, 26. oktobra je bila organizirana za pred-
stavnike javnega obveščanja tiskovna konferenca, na kateri so naši vodstveni delavci novinarjem predstavili problematiko naše DO, naše razvojne usmeritve oziroma jim podali odgovore na njihova vprašanja. Osrednja tema razgovora je vsekakor bila obnova oz. posodobitev naše največje TOZD Posoda, katero bomo v kratkem uspešno zaključili in s katero bomo tudi svečano obele-

POSLOVNI DNEVI EMO B4
žili 90 letnico razvoja in dela naše DO, saj so naši začetki vezani prav na proizvodnjo posode.
V popoldanskem času prireditvenih dni so si razstavo naših izdelkov ogledali tudi številni učenci osnovnih šol in dijaki srednjih šol iz Celja in okolice.
Prireditev so si z zanimanjem ogledali tudi številni vidni predstavniki gospodarskega in političnega življenja celjske regije. Našemu vabilu se je letos odzvalo večje število poslovnih partnerjev oziroma sodelavcev kot pretekla leta, čeprav
področje, s čemer se bomo rešili tudi mnogih težav, ki nastajajo v zvezi s participacijo. Poleg tradicionalnih proizvodov pripravljamo tudi številne novosti. V proizvodnji posode gre za nove dizajne, ki so prilagojeni avtomatizirani proizvodnji in nove-
mu načinu nanašanja emajla. V sanitarnem programu bomo pričeli izdelovati nove tuš kadi in WC kotliče po DIN standardih, ki bodo namenjeni predvsem v izvoz. V proizvodnji energetske opreme pa ima najboljše možnosti pri osvajanju tržišča
Prireditev so si z zanimanjem ogledali tudi številni vidni predstavniki gospodarskega in političnega življenja celjske regije.
POSLOVNI DNEVI EMO «4
V letu 1985 načrtujemo v vseh naših TOZD precej večjo proizvodnjo. Predvidevamo, da bomo poleg posode, ki je dosedaj bila glavni nosilec izvoza, pove-tudi izvoz izdelkov iz os-TOZD in predvsem na konvertibilno
ocenjujemo, da bo rezultat nekoliko slabši, predvsem zaradi splošne gospodarske krize, ki je prisotna tudi na našem tržišču. Nekatere probleme bo potrebno reševati v prihodnje bolj poglobljeno npr. skupaj s kupci razreševati problematiko obresti oz. cen in podobno.
Cilj naših poslovnih dni je točno opredeljen: predstaviti javnosti in kupcem našo DO, naš proizvodni program ter skleniti in realizirati čimveč pogodb ter biti soliden poslovni partner.

Na poslovnih dneh EMO ’84 so sodelovale vse poslovnice prodaje naših TOZD, poslovnice nabave in zunanje komerciale.
POSLOVNI DNEVI EMO -84
Stroj za obročanje, rezultat znanja in dela naših sodelavcev, je vzbudil precejšnjo pozornost.
.¿trt
POSLOVNI DNEVI EMO B4
Kotalni prekucnik - rol kiper je bil sicer širši javnosti predstavljen že na jesenskem zagrebškem velesejmu, kljub temu pa je bil precejšnja atrakcija, saj predstavlja resnično nekaj novega v našem proizvodnem programu.
kotel na izgorevanje v zvrtin-čeni plasti, oziroma fluidni kotel, s katerim je možno kuriti tudi premoge slabših kakovosti. Ekološko je dokaj čist, predvsem pa je zaradi odličnih toplotnih izkoristkov zelo ekonomičen. Pomembno pa je tudi, da je iz-

POSLOVNI DNEVI EMO B4
delan iz domačih materialov. Dva takšna kotla že delujeta in sicer v TEO Šentjur ter v ZR Nemčiji, v kratkem pa bomo pričeli z gradnjo še enega tovrstnega ¡sistema v Sloveniji, ki pa bo po moči precej večji in sicer okoli 2 in pol milijona kilovatov. (Kotel
v Šentjurju ima moč 500 kilovatov).
V	proizvodnjo uvajamo tudi stenske plinske kotle s pretočnim sistemom za gretje sanitarne vode ter kotel za obratovanje z zaprto ekspanzijsko posodo moči 23 kilovatov, ki ne zavzema veliko prostora, zadostuje pa za ogrevanje enega stanovanja v bloku.
V	proizvodnji avtomobilskih koles načrtujemo osvo-

ne potrebujejo zračnic ampak samo plašč.
V prihodnje bomo pričeli izdelovati za prodajo tudi strojne podajalne naprave, katere smo dosedaj izdelovali za lastne potrebe, oziroma večji poudarek bo na tehnološki inženiring za proizvodnjo večjih orodij in naprav z lastno konstrukcijo in tehnologijo.
Novosti segajo tudi v proizvodnjo smetarskega programa, kjer smo razvili kotalni prekucnik, katerega velika prednost je racionalizacija transporta v komunalnih dejavnostih, saj so kesoni na teh prekucnikih name-
Poslovni dnevi EMO 1984 so za nami, pred nami pa so naloge, ki smo si jih ob podpisu pogodb zadali, ki izvira-
jo in njih in katere moramo v prihodnje tudi čim uspešneje realizirati.
jitev proizvodnje strmora-menskih koles, katerih prednost pred »klasičnimi« je, da

Kaminska peč Skandy in kaminska peč Styria sta bili sicer predstavljeni že lani, vendar sta kljub temu vzbujali pozornost.
POSLOVNI DNEVI EMO B4
Rastavi izdelkov iz našega proizvodnega programa smo letos namenili tudi del zunanjega prostora.
m
m
njeni za transport večjih količin materialov oziroma transport materialov, ki zahtevajo večjo prostornino.
Iz bežnega pregleda vidimo, da k že uveljavljenim proizvodom dodajamo nove, s katerimi počasi, vendar vztrajno prehajamo v bolj zahtevno proizvodnjo. To pa je pot, po kateri bomo pre-struktuirali in obnovili proizvodni program celotne DO.
Leto 1985 bo torej v mno-gočem popestrilo našo ponudbo. Zastavili smo si vrsto nalog, ki bodo bobro izpeljane, utrdili našo razvojno delo in postavile še bolj trdno osnovo za nadaljnjo preobrazbo delovne organizacije, v kateri bogata tradicija že v čim večji meri pomeni jamstvo za novo, sodobno, kakovostno, končno pa je v našem kolektivu upoštevaje 90-letno tradicijo razvoja in dela tovarne nakopičeno tudi veliko tehnološkega znanja.
Drugače pa lahko celotno prireditev ocenimo pozitivno, kar pomeni, da je naš koncept nastopa na domačem trgu pravilen in ga je kot takšnega seveda potrebno negovati, nadaljevati, usklajevati, skratka izpopolnjevati, istočasno pa moramo izkoristiti vse možnosti, ki jih imamo znotraj delovne organizacije, da uskladimo morebitne spremembe letnih planov proizvodnje in raznih drugih pogojev, skratka, da postorimo vse, kar je potrebno, da izpolnimo postavljene cilje in da čim uspešneje realiziramo naše letne in srednjeročne gospodarske plane.
že uveljavljenim proizvodom dodajamo nove, s Katerimi počasi, vendar vztrajno prehajamo v bolj zahtevno proizvodnjo.
TOZD Radiatorji se je predstavil s široko paleto izdelkov iz svojega proizvodnega programa, med katerimi je izstopala trajno-žama peč Central 23 za obratovanje z zaprto ekspanzijsko posodo.
mEMO__________________
Kotalni prekucnik - rolki per
Naš novi izdelek uspešno prodstavljen na Zagrebškem velesejmu. Zelena luč za razvojni program racionalizacije transporta.
Na področju odjema in transporta odpadkov ter na področju transporta ima EMO-Celje že dolgoletno tradicijo in izkušnje.
Bili smo dolgoletni proizvajalec kant za smeti, na prodročju transporta pa smo dolgoletni sodelavci TAM, saj proizvajamo kolesa pa tudi druge dele za njihova vozila. Proizvajamo kesone s prostornino 4 m3 in 5 m3 za odjem smeti in surovin, za odstavna vozila. Ker pa je transport z odstavnimi vozili izredno negospodaren, saj pelje takšno vozilo le nekaj sto kilogramov odpadkov ali druge voluminozne snovi, smo iskali ekonomič-nejši način odjema in transporta.
V razvoju smo načrtno pristopili k reševanju tega problema in ob tem sestavili celoten razvojni plan sodobnejšega odjema in transporta od-padkov. Ta zajema posodobitev že obstoječega programa in popolnoma nove rešitve.
Posodobitev odjema obsega področje kant in kesonov, kjer so skonstruirani novi kesoni po DIN normah, ki jih je mogoče tudi zlagati ter jih več skupaj transportirati.
Na novo so razviti zabojniki za smeti 500, 700 900 I.
Za transport večjih količin odpadkov, surovin, kosovnega materiala, tekočin itd., smo razvili na TAM vozilu nadgradnjo, ki smo jo imenovali kotalni prekucnik ali rolkiper.
Na jesenskem Zagrebškem velesejmu, ki je trajal od 9. do 16. septembra, smo prvič predstavili naš novi izdelek. Takoj po Zagrebškem velesejmu so se interesenti oglasili v razvoju in prosili za ponudbo za nov izdelek.
Nov izdelek - kotalni prekucnik je vozilo, ki si samo naloži od 15 do 30 - pa tudi 40 m3 keson s skupno težo do 18 ton; ter tako prevaža do 13 ton (odvisno od vozila) koristnega tovora. Poleg samonakladanja pa je prednost takega vozila tudi v tem, da lahko kesoni stojijo, se polnijo in ko so polni, odpeljejo. Tako lahko prevaža tako vozilo po 20 in tudi več kesonov, odvisno od razdalj na katere jih vozi, ali pa lahko vozi zelo različne snovi; tako vozi tovor v cisternah, v specialnih vodotesnih kontejnerjih, na nakladalnih ploščadih in v drugih specialnih napravah kot so kontejnerji s potisno ploščo, prevaža pa tudi naprave za pranje cest, čiščenje kanalov, naprave za posipanje cest itd. Zaradi univerzalnosti take-
ga vozila si lahko take specialne naprave nabavijo tudi tisti, ki bi si zaradi manjše izkoriščenosti ne mogli nabaviti specialnega vozila za vsako dejavnost posebej. Zaradi tega je vozilo izredno primerno za komunalne organizacije, za organizacije, ki se ukvarjajo s sekundarnimi surovinami, v gradbeništvu, kmetijstvu, industriji in obrti.
Kako je sestavljeno
1.	Vozilo samo s šasijo - to so za sedaj najnovejša TAM vozila.
2.	Mehanska konstrukcija nadgradnje, ki je sestavljena iz:
-	vmesnega okvirja, ki pritrjuje nadgradnjo na šasijo vozila,
-	okvirja mehanizma,
-	prekucne in nakladalne ročice.
3.	Hidravlični del kotalnega prekucnika sestavljajo:
-	aksialna batna črpalka,
-	rezervoar za olje, ventili, hidravlični cilindri, cevi in komandne ročice.
Kotalni prekucnik, naš novi izdelek je bil prvič predstavljen širši javnosti na letošnjem jesenskem zagrebškem velesejmu. Je delo razvojne skupine, ki dela na racionalizaciji transporta. Kotalni prekucnik je razvil tov. Silvo Remškar, skost-ruirala pa sta ga tov. Branko Šket in tov. Avgust Bincl.
Kako deluje
Nakladalni mehanizem s posebnim kavljem priključi keson, ki ima za to prirejeno prečko, ga dvigne ter počasi vleče nase. Nekaj časa se keson kotali po svojih kotalkah, nato pa po kotalnih kolesih na vozilu. Ko je keson že na vozilu, se hidravlično blokira, ter je tako pripravljen za transport.
Praznenje je mogoče s stresanjem (kipanjem) nazaj, ali pa nakladalni mehanizem odloži poln keson, ploščad, cisterno ali kakšno drugo nadgradnjo.
Specialna nadgradnja za kotalni prekucnik je kontejner s potisno ploščo nadgradnja za kotalni prekucnik je kontejner s potisno ploščo, ali pa ločljiva stacionarna stiskalna naprava in kontejner, v katerega se stisnejo odpadki, ter je prirejen za prevoz s kotalnim prekucnikom. Ker se volumen smeti ali odpadkov zmanjša na 1 /5, lahko vozilo pripelje 5 x večjo količino stisljivih odpadkov. Tako prihrani precejšnjo količino goriva, ki raste z oddaljenostjo. Odjem in transport odpadkov predstavlja v skupnem ravnanju z odpadki do 80 % vseh stroškov, ter predstavlja zmanjšanje teh stroškov na 1 /5 pomembne postavke v organizacijah, ki se ukvarjajo z odpadki (komunale) in sekundarnimi surovinami. Do enake pocenitve transporta pride tudi z uporabo velikih 30 in 40 kubičnih kesonov, ki sprejmejo od 6 do 10-krat večjo količino odpadkov z ozirom na sedanje 5 in 7 kubične kesone.
Kotalni prekucnik z načinom zbiranja in transporta odpadkov z zamenjavo posod je primeren prav tako za odjem in transport nevarnih snovi, za kar pa potrebuje specialne kontejnerje. V izdelavi je že prototip specialnega kontejnerja za odpadke klavnic in usnjarn, za prevoz kož, odpadnih maščob, kadovrov, kosti itd., ki jih KO-TO zbira po Jugoslaviji. Kontejner je dobro tesnjen ter primeren za transport nevarnih odpadkov.
Nakladalne ploščadi so naslednja nadgradnja kotalnega prekucnika, ki omogočajo transport kosovnega blaga, raznih strojev in naprav, pa tudi drugih vozil.
S kotalnim prekucnikom je mogoče prevažati tudi cisterne skonstruirane za tak prevoz in nakladanje. Na tak način pa je možna oskrba z vodo v sušnih obdobjih in transport vode za gasilce. Če ima taka cisterna še svoj lasten agregat, je takšna enota širše uporabna za pranje cest, čiščenje kanalov, itd.
Kotalni prekucnik je možno v kombinaciji z raznimi agregati uporabljati za že omenjene namene, ter še za posipanje cest, mešanje in prevoz betona, odvoz in izčrpavanje odplak, pranje kesonov itd.
Izredno primeren je kotalni prekucnik za zbiranje - odjem in transport sekundarnih surovin, s specialnimi odvzemnimi posodami, ki se razlikujejo glede na odpadne surovine.
Za stisljive snovi so primerni kontejnerji s stiskalnicami, za steklo in časopise pa lahke valjaste posode z okroglimi odprtinami za steklenice in podolgovato režo primerno za vmetavanje zloženega papirja. V take posode se ne nabira voda in ne moči zbranega odpadka, poleg tega pa odprtine onemogočajo vmetavanje drugih odpadkov. Posode so lahke in se dobro čistijo.
S prikljčitvijo prikolice prirejene za kotalni prekucnik, ki jo lahko sam naloži in razloži, se kapaciteta še poveča in transport poceni.
Emajli rec-------------------------------Cf=jF)HEMO— 11
S takimi in podobnimi nadgradnjami je kotalni prekucnik uporaben tudi v kmetijstvu za prevoz žit, umetnih gnojil, krmil, tekočin; v gradbeništvu za prevoz vseh sipkih materialov, peska, gramoza, apna, cementa, gradbenih strojev in kontejnerjev, vodnih cistern, ruševin; v industriji za prevoz razsutih tovorov, tovorov na paletah, smeti, odpadkov, blata čistilnih naprav.
Možna je uporaba v turizmu za dostavo raznega blaga, hladilnih kontejnerjev, kioskov, sanitarnih kontejnerjev itd.
Kotalni prekucnik je primeren tudi za uporabo v JLA, kjer se na ta način lahko prevaža razna roba v specialnih kontejnerjih, pa tudi priročne delavnice, postaje za veziste, akumulatorske postaje, plinske postaje, skladišča, z nakladalnimi ploščadmi pa tudi razne stroje, orožje, vozila itd.
Nov izdelek je vsestransko uporaben ter si moramo prizadevati, da ga kot takega tudi prikažemo uporabnikom, doma pa poskrbimo za izdelavo ustreznih nadgradenj za njegovo vsestransko uporabo.
Da je izdelek izredno zanimiv, kaže tudi kredit Ljubljanske banke, ki je razvoj izdelka in vpeljavo v proizvodnjo tudi kreditirala s sredstvi 1 milijarde starih dinarjev, za dva prototipa kotalnega prekucnika - TAM 190 in TAM 260 - ter kontejnerja s potisno ploščo. Razvoj kontejnerja s potisno ploščo in stacionarnih stiskalnih naprav s kontejnerji pa sofinancira tudi DINOS iz Ljubljane, ker je to izdelek, ki ga nujno potrebujejo za racionalizacijo transporta.
Kotalno prekucnik izdelujejo v TOZD Emokontejner. Nov izdelek lahko po prvih ocenah in raziskavah predstavlja nosilni ali vsaj vzporedni program obstoječi proizvodnji.
Prototip so odlično izdelali delavci prototipne delavnice Emokontejner, ki so delali podnevi in ponoči, da smo lahko razstavili prototip v Zagrebu. K temu so prispevali tudi delavci v ostalih TOZD, ki so določene elemente hitreje izdelali, kot bi po vrstnem redu prišli na vrsto.
Ob izdelavi prototipa se je izkazalo, da je nujno potrebna načrtovana opremljena prototipna delavnica, kjer bodo na razpolago delavci, ki se bodo ukvarjali samo z izdelavo prototipov in ne proizvodnjo, ker sicer se
Tovornjak z lastnim hidravličnim mehanizmom dvigne s tal poln keson ali kontejner, ga potisne do kabine in s tem pritrdi na podnožje. Z istim mehanizmom naloži tudi prikolico. Keson ali kontejner se izprazni kot pri običajnem prekuc-
niku ali pa ga tovornjak odloži polnega.
Zaradi takega načina dela je vozilo odlično izkoriščeno, prevaža lahko več enot, ki se medtem polnijo ali praznijo.
Društvo DIATI EMO
-	Ob dnevu inovatorjev je bila obnovljena vitrina DIATI (zadnje novosti) pred jedilnico.
-	Ob poslovnih dnevih 84 smo pripravili eksponate z novostmi ter jih predstavili poslovnim partnerjem.
-	V EMO smo organizirali posvet poklicnih organizatorjev MID s predstavitvijo modela inovacijskega procesa v TAM Maribor.
-	Mednarodne razstave inovacij v Brnu na Čehoslovaškem se bosta udeležila Inovatorja:
tov. Marjan Šolinc iz TOZD Vzdrževanje in energetika in
tov. Karel Maček iz TOZD Radiatorji.
Tov. Šolinc je bil inovator EMO 1983, tov. Maček pa je prejel diplomo in nagrado INOVATOR CELJA 1983.
DIATI EMO je dodatno nagradilo omenjena inovatorja s plačilom tridnevnega potovanja na INVEX - BRNO, kar naj služi kot dodatno stimuliranje potencialnih inovatorjev, saj bo v bodoče tak način dela postal stalna praksa.
Kakršnokoli pomoč, pri svojem inovatorskem delu, lahko avtorji iščejo pri društvu DIATI, zato bodimo aktivni in se zanimajmo za delo društva. S svojimi problemi se obračajte na tajnika društva tov. Drofenik Alojza, ki vam bo svetoval in usmeril vašo vlogo, pritožbo ali prošnjo na ustrezno mesto.
Ž. A.
redno dogaja, da najboljše prototipne delavce rabijo za zahtevna dela v proizvodnji ali pripravi proizvodnje.
Razvoj kotalnega prekucnika je delo razvojne skupine, ki dela na racionalizaciji transporta. Kotalni prekucnik je razvil tov. Silvo Remškar, skonstruirala pa tov. Branko Šket in tov. Avgust Bincl, hidravliko pa tov. Kajfež iz LIV Postojna.
S tem pa razvoj še ni končan, saj je potrebno razviti nadgradnje še za druga TAM vozila, pa tudi druge proizvajalce vozil, ter vse menjalne nadgradnje za kotalni prekucnik in njegovo vsestransko uporabo.
Pri izdelavi prototipov, katerih izdelava poteka drugače kot redna proizvodnja, kjer je težje načrtovati popolnoma vse detajle naprej, se redno dogaja, da je potrebno nekatere dele izdelati v zelo kratkem času, da lahko delo celote poteka nemoteno naprej. Ker pa so naši stroji in delavci v rednem času zaposleni s tekočo proizvodnjo, je potrebno nekatera dela naročiti izven delovne organizacije. Za hitro izdelavo prototipov moramo omogočiti hitro izdelavo na strojih, ki izven rednega delovnega časa niso izkoriščeni. Strokovnim delavcem iz razvoja bi bilo tako prihranjeno mnogo dela in truda, ki bi ga porabili za razvoj novih naprav. Le vsi skupaj s primerno organizacijo in ustreznimi delovnimi pogoji bomo omogočili hitro in kvalitetno izdelavo novih izdelkov, ker za vse velja-čas je zlato-sicer nas bodo drugi prehiteli.
Naše črne točke
Disciplinski ukrepi izrečeni v mesecu oktobru 1984 Dne 15. 10. 1984 so bili pred disciplinsko komisijo obravnavani kršitelji delovne obveznosti:
TOZD Posoda
ŽNIDER Zlatka - neopravičeni izostanki z dela - prenehanje del. razmerja odi. za čas 12 mesecev;
PIRC Rudi - malomaren odnos do dela - prenehanje del. razmerja odi. za čas 6 mesecev;
DROFENIK Franc - neupravičeni izostanki z dela - prenehanje del. razmerja odi. za čas 6 mesecev;
RODIČ Milkan - fizični obračun - prenehanje del. razmerja odi. za čas 12 mesecev;
GAJŠEK Nada - zapuščanje dela in DO - opomin;
KRAČUN Drago - neopravičeni izostanki z dela - opomin;
STROPNIK Ivan - neopravičeni izostanki z dela - opomin;
DUJLOVIČ Peter - neopravičeni izostanki z dela - preklic pogojne odložitve ukrepa prenehanje del. razmerja;
OSET Stanko - neupoštevanje predpisov iz VPD - javni opomin;
ČEH Polona - kraja - javni opomin;
ČATER Franc - malomarno oprav. del. dolžnosti - opomin;
DOLAR Ivan - neopravičeni izostanki z dela - javni opomin.
Pravna služba
Drugi o nas in naši varnosti
Skrbno ravnanje z družbeno lastnino tudi prispeva k stabilizaciji.
Poročilo o prilaščanju družbenega premoženja
Naša delovna organizacija spada med tiste v celjski regiji oziroma v občini Celje, v kateri so pojavi protipravnega prilaščanja družbenega premoženja razmeroma pogosti. Že splošno znano je, da zlasti v velikih delovnih organizacijah tatvine izdelkov, polizdelkov in reprodukcijskega materiala preraščajo v nevarno družbeno zlo, saj so problematične tako po številu kot tudi po višini povzročene škode.
Temeljno sodišče v Celju je ob sodelovanju Uprave za notranje zadeve v Celju pripravilo kratko poročilo o prilaščanju družbenega premoženja, do katerega so prišli, ko so ugotavljali stanje za leto 1982 in 1983 ter prvo polletje 1984 v večjih celjskih DO, med njimi tudi v EMO.
Kot osnovni kriterij za Izbiro DO za analizo stanja je bilo pomembno število zaposlenih delavcev, med ostalim pa tudi še teritorij in število objektov delovne organizacije, pomembnost gospodarske dejavnosti, ustvarjeni dohodek in podobno.
O stanju v naši delovni organizaciji piše v poročilu naslednje:
Zaposlenih je nekaj čez 3000 delavcev. Obrat v Celju je ograjen s 1100 metrov dolgo ograjo, kije na določenih mestih popolnoma uničena. Fizično varovanje izvaja DO »Varnost« s 4 delavci v izmeni, njihovo delo pa nadzoruje in poročila pregleduje koordinator iz DO Ema. Nadzor je v DO otežkočen zaradi dotrajane ograje, ki omogoča možnost vhoda in izhoda mimo treh uradnih vhodov in vratarjev. Ograjo sedaj obnavljajo. Vratarji opravljajo osebne preglede in o vseh pomembnih ugotovitvah, kot so tatvine, trganje mreže, alkoholiziranost ipd. pišejo dnevna poročila. Tako so podali 84 prijav tatvin in je v 10 primernih sprožen kazenski postopek, v 16 disciplinski postopek, v ostalih primerih zaradi majhne vrednosti disciplinskega postopka niso uvedli. Storilci si najpogosteje prilaščajo posodo, v nekaj primerih pa orodje, ali posamezne dele. Praviloma je povzročena škoda majhna in se v primerih, v katerih je sprožen disciplinski ali kazenski postopek škoda giblje od 500,00 din 15.950,00 din. Odškodninski zahtevek so pravilno postavllil le v enem kazenskem postopku, ker so v ostalih primerih predmeti storilcem bili zaseženi in vrnjeni DO. Vsi storilci so delavci proizvodnje z nižjo kvalifikacijo, večina je poročenih in v starosti od 25 do 35 let. Prilaščeni predmeti po znanih storilcih so vredni 385.000,00 din, v šest primerov storilci niso ugotovljeni, povzročili pa so škodo v višini 114.000,00 din. Le nekaj storilcev je izven DO EMO, ki so tl opravljali določena dela v DO Emo. V vseh primerih so storilce odkrili varnostniki ali sami delavci. Glede na majhno škodo je sodišče praviloma Izrekalo pogojne obsodbe, v disciplinskih postopkih pa je v večini primerov izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja. DO Emo sodeluje z upravo za notranje zadeve In so skupaj opravili tudi temeljit pregled varovanja premoženja, UNZ pa jih je na ugotovljene pomanjkljivosti opozorila tudi s posebnim dopisom.
Tovrstni in podobni problemi so prisotni tudi v drugih delovnih organizacijah, v nekaterih delovnih sredinah so celo še bolj pereči, bolj aktualni.
Poudariti velja težnjo, da s skupnimi napori razkrijemo pojavne oblike obravnavanih družbeno negativnih primerov v združenem delu, da opozorimo na vzroke in pogoje, v katerih se kriminalna dejavnost razrašča in da sprejmemo kot tudi sprovedemo potrebne ukrepe za njeno učinkovito preprečevanje. Navzlic nekaterim pozitivnim ugotovitvam, ki jih v sistemu varovanja družbenega premoženja izkazujejo, povečana skrb za tovrstno problematiko, organizacijski in drugi ukrepi za izboljšanje stanja, v določenih sredinah tudi že ugodnejši rezultati, je poročilo sodišča zgolj kritično. Izhajali so iz predpostavke, da so službe zavarovanja še precej pomanjkljive, da temeljne kontrole slabo ali sploh ne delujejo in da je družbena samozaščita delavcev v DO slaba, vse našteto pa omogoča prilaščanje družbenega premoženja.
Zanimivosti iz sveta
________j y
Magnetizem in varnost
Najstarejša avstrijska specialna tovarna za izdelavo cilindričnih ključavnic, Evva-Werk, je v sodelovanju z znanstvenimi sodelavci in po dolgoletnem raziskovalnem delu, izdelala novo vrsto cilindrične ključavnice MCS (Magnetic Code System).
Patentirani izdelek je prejel posebno državno nagrado za inovacijo. Pri MCS je vsak ključ unikat, kajti ta cilindrična klju-
čavnica omogoča 299 kvadri-Ijonov različnih kombinacij (če želimo to številko izpisti s številkami moramo številu 299 pripisati še 24 n ¡čel). Tol ikšna šte-vilnost variacij rezultira iz kombinacije magnetnega in mehanskega šifriranja.
Pri firmi Evva na računalniku izračunajo in kontrolirajo variacije vseh izdelanih cilindričnih ključavnic.
Tako bi na primer, vsak od 4,5
milijarde prebivalcev na svetu lahko imel po 10000 različnih ključavnic S pripadajočimi ključi in vendar ne bi mogel niti eden ključ odkleniti preostalih 9999 ključavnic in seveda tudi ne no-bebe od ostalih 45 biljonov ključavnic. Na ključu so pritrjeni štirje magnetki, v jedru cilindra so ravnotako vgrajeni obojestransko vrtljivi in oležajeni magnetni rotorčki. Magnetki na ključu imajo na obeh straneh ključa različno magnetno šifro, ki se ujema s šifro magnetnih rotorjev v cilindru. Tako ključ kot ključavnica nista občutljiva na običajna, v vsakdanjem življenju pristona magnetna polja.
Mehanična šifra se sestoji iz specialnih krogljičnih in profil-nih sistemov.
Ključ torej lahko odpira ključavnico samo če je opremljen z enako mehanično in magnetič-no šifro.
Zaradi zelo kompliciranega sistema - mehanično in magne-tično šifriranje - je vsako posnemanje oz. izdelava dvojnikov ključa do skrajnosti otežko-čeno.
J. V.
Emajl in Keramika
Zadnje čase se na tržišču zahodnoevropskih držav pojavljajo kombinirane kuhinjske garniture, sestavljene iz emajlirane in keramične posode. Vsa posoda je zunaj svetlordeče, znotraj pa črno obarvana.
Garnitura je uporabna za kuhanje, pečenje v pečici in za serviranje na mizo.
Celokupen komplet, ki je naletel na dober odziv pri kupcih predstavlja nekak prehod oziroma povezavo med štedilnikom in jedilno mizo odnosno med kuhinjskim in jedilnim prostorom ter tako harmonično povezuje oba elementa v eno celoto.
J. V.
Ekskluzivno
oblikovanje
V času od 1 .-4.10.1984 je bila v Londonu ekskluzivna razstava Decorex namenjena arhitektom interijerov, stilistom in oblikovalcem.
Podjetja, ki želijo sodelovati na razstavi Decorex morajo biti člani Združenja IDDA (Interior Decorators and Designers Association). Združenje bedi in skrbi za visoko kvalitetno raven izdelkov svojih članov, proizvodnih podjetij in posameznih oblikovalcev. Na razstavi so prikazali nekatere novitete in nove kolekcije za sezono Zima 1984.
Združenje IDDA je tokrat prvič razpisalo tudi nagradno tekmovanje za najboljši osnutek po posameznih grupah izdelkov - tekstil, pohištvo, svetila, »pogrnjena miza« (porcelan, steklo, posoda, jedilni pribor) itd.
Prvo nagrado v skupini »pogrnjena miza« je prejel neki dijak londonske tehnične šole za svoj osnutek srebrnega kotliča za čaj, opremljen s plastičnimi detajli in ročajem.
Nagrajen, oblikovno ekskluziven In zanimiv osnutek prikazujemo na sliki.
J. V.
Športni delavci RŠD na Brionih
Rekreativno športno društvo EMO je 13. in 14. oktobra organiziralo za športne delavce društva zanimiv izlet v Medulin in na Brione.
V	soboto so se udeleženci izleta v Medulinu pomerili s športnimi delavci ARENATURISTA iz Pule v nekaterih športnih panogah, izmenjali izkušnje s področja športa in rekreacije in navezali nova poznanstva.
V	nedeljo so si v prelepem sončnem vremenu ogledali udeleženci izleta tudi Brionsko otočje oziroma del tega. Brionsko otočje, nekdaj letovišče dunajskega dvora, številnih kronanih glav, umetnikov, plemičev, najimenitnejših dam in vplivne aristokracije, po osvoboditvi pa drugi dom predsednika Tita in zibelka neuvrščenosti, je bilo od nekdaj obdano s skrivnostno tančico, zato je bil izlet še toliko bolj zanimiv, saj so lahko njegovi udeleženci še z enega zornega kota spoznali zgodovino otočja, predvsem pa življenje tovariša Tita in zgodovino Jugoslavije.
Vsi, ki so se izleta udeležili, so bili mnenja, da so videli marsikaj novega, marsikaj zanimivega oz. da je v celoti uspel.
V Medulinu so se naši športniki in športnice pomerili s športnimi delavci HTP Arenaturist iz Pule.
POSLOVNI DNEVI EMO «4
Letošnje akcije odreda Dveh levov
S pričetkom novega leta se pričnejo akcije odreda DVEH LEVOV.
Že prve dni v januarju smo se udeležili pohoda po poteh partizanske Jelovice.
V	februarju smo se udeležili pohoda po poteh XIV. divizije skupaj z borci, vojsko, mladino in taborniki.
Ob 8. marcu smo imeli proslavo za naše mamice.
Aprila smo se udeležili akcije v Ljubljani »Nič nas ne sme presenetiti«. (Naš odred ima intervencijsko opremo, člani odbora pa predstavljajo intervencijsko skupino).
V	maju mesecu smo imeli
več akcij, katere smo vse uspešno opravili. Najprej smo pet dni taborili na Gričku, 12. 5. smo se udeležili pohoda po poti okupirane Ljubljane, 18. 5. pa smo se udeležili pohoda na Bočno.
20. 5. smo imeli na Petrič-ku mnogoboj M. Č. Naši najmlajši taborniki so zasedli
I.	mesto.
24. maja je bila akcija »Zbor po Titovi poti«, izpeljali smo jo skupaj z odredom
II.	grupe iz Celja. 26. maja smo skupaj z mladino in borci odšli na Janče.
V mesecu juniju smo se udeležili pohoda in proslave v Ivančni gorici.
Izlet v neznano
Dne 28. 10. 1984 smo se taborniki odreda »DVEH LEVOV« iz Celja odpravili na izlet. Za pot in kraj izleta smo vedeli le štirje klubovci. Na izlet smo šli vsi, od najmlajšega do najstarejšega tabornika našega odreda.
Da bi bila pot oz. sama vožnja bolj pestra smo vsi udeleženci izleta prispevali simbolična darilca; nato smo preko številk srečelova ta darila zamenjali. Bilo je veliko smeha.
Izlet je bil v Postojno, kjer smo si ogledali lepote Postojnske jame. Šli smo tudi v Predjamski grad. V Bistri smo si ogledali tehnični muzej. Najbolj smo bili veseli starih avtomobilov.
Naš izlet se je končal pozno v nedeljo popoldan. Bili smo veseli, saj smo videli dosti zanimivega. Zaradi dobre družbe si takih izletov še želimo.
P. F.
Kegljaški četveroboj
Kegljaška sekcija pri RŠD Emo je organizirala v ponedeljek 22. 10. 1984 četveroboj v borbenih igrah v disciplini 3x6 setov.
Nastopile so ekipe, ki tekmujejo v raznih ligah oz. tekmovanjih.
1.	mesto: Šrot.
Rezultati
2.	mesto; Gregorčič.
Rezultati
3.	mesto: ternel, Lešek
Rezultati
4.	mesto: mine, Rojo.
Rezultati
po setih: 139, 169, 172, skupaj: 480 kegljev.
Julija smo organizirali tabor na Gričku. Naši vodniki so poučevali člane Zveze prijateljev mladine, ki so tukaj počitnikovali.
Avgusta smo bili na morju v Savudriji. Z vremenom smo imeli smolo, vendar to tabornike ni motilo, saj smo znani po tem, da smo vedno dobre volje, pa naj še tako dežuje ali grmi.
Zadnje dni avgusta je bil prvi področni zlet tabornikov v Kokarju, katerega se je udeležilo 30 tabornikov. Na tekmovanju smo zaselni lil. mesto.
Oktobra smo izvedli več delovnih akcij v našem klubu. 6. oktobra smo imeli občni zbor, na katerem smo izvolili novo vodstvo odreda.
28. oktobra smo imeli izlet v neznano, ki je bil odlično organiziran in tudi poučen. Ogledali smo si tehnični muzej v Bistri, nato pa še prelepo Postojnsko jamo in Predjamski grad.
Vse navedene akcije smo izpeljali z lastnimi močmi, z veliko dobre volje, precej smo delali in marsikaj napravili. Pri tem nam veliko pomaga RŠD EMO, kar znamo ceniti. Upamo, da bomo s takim uspehom nadaljevali tudi v prihodnje.
P. F.
G. A.
EMO-moški: Brglez, Lešek Fr., Gmajner, Grilanc,
po setih: 235, 176, 210, skupaj: 621 kegljev.
: EMAJLIREC: Kajta, Podgoršek, Pišotek, Buzer,
po setih: 190, 188, 225, skupaj: 603 kegljev.
EMO - rekreacija: Valentič, Pesan, Kovačič C., Pe-Zl.
po setih: 183, 148, 183, skupaj: 514 kegljev. EMO-ženske: Orlčnik, Aksentijevič, Počivalnik, To-
Memorial Vlada Skočaja
V	petek 2.11.1984 je bil organiziran 4. memorial Vlada Skočaja v borbenih igrah na kegljišču Golovca. Vlado Skočaj je bil vrsto let odličen kegljač kegljaškega kluba Celje.
V	dosedanjih dveh turnirjih je zmagala ekipa EMO.
Vrstni red 4. memoriala Vlada Skočaja:
1.	EMO	659	kegljev
2.	Kovinotehna	618	kegljev
3.	Cinkarna	600	kegljev
4.	Lik Savinja	590	kegljev
Za ekipo EMO so nastopili: Brglez Sl., Gregorčič, Milač, Grilanc, Šrot, Šorli, Lešek, Buser in Podgoršek Mirko.
Urejamo
klubske
prostore
Taborniki odreda »DVEH LEVOV« iz Celja še nimamo svojega kluba. Zato je dolgoletna želja tabornikov, dobiti svoje prostore. To nam bo uspelo le z veliko našega prostovoljnega dela in lastne iznajdljivosti.
Delovna organizacija »EMO« Celje nam je dodelila zapuščeno strelišče s stavbo. Naša skrb pa je, da si ta prostor uredimo.
Na sestanku smo se dogovorili, da naj bi vsak naš član opravil 20 prostovoljnih delovnih ur. Med nami pa je nekaj takih, ki že krepko presegajo to število, saj imajo že okrog 90 ur. Trudimo se še na druge načine: zbiramo staro železo, papir in steklenice ter tako pomagamo, da naš klub napreduje.
Vsi, tudi tisti, ki so šele postali taborniki, si želimo, da bi s svojim delom čimprej končali in da bi imeli svoj prostor, kjer bi se lažje učili in nabirali taborniško zna-
nje.
P. F.
Letne TRIM
V soboto 8.9.1984 je ZSMS organizirala v sodelovanju z RSD EMO letni TRIM dan, ki je bil namenjen vsem članom naše DO.
Tekmovanje je potekalo v naslednjih panogah:
1.	Kolesarjenje
2.	Pikado s kolesarjenjem
3.	Suhi slalom
4.	Streljanje
Rezultati:
1.	Kolesarjenje
1.	mesto Radiatorji I. - 24 točk
2.	mesto Emokontejner I. - 18 točk
3.	mesto DSSS I. moški - 17 točk
4.	mesto DSSS II. ženske - 16 točk
2.	Pikado s kolesarjenjem - ekipno
1.	mesto Radiatorji I., 143 zadetkov - 24 točk
2.	mesto Emokontejner I., 118 zadetkov
-	23 točk
3.	DSSS I., 69 zadetkov - 17 točk
4.	mesto Emokontejner II., 47 zadetkov-21 točk
5.	mesto Radiatorji II., 20 zadetkov - 15 točk
2a. Pikado s kolesarjenjem - posamezno
1.	mesto Lipar Zoran, TOZD Radiatorji -59 zadetkov
2.	mesto Rožej Mira, TOZD Kotli -38 zadetkov
3.	mesto Leban Nandi, TOZD Kontejner
-	31 zadetkov
3.	Suhi slalom - ekipno
1.	mesto TOZD Emokontejner I. - 24 točk
2.	mesto TOZD Radiatorji - 23 točk
3.	mesto TOZD Emokontejner II. - 22 točk
4.	mesto DSSS - 21 točk
5.	mesto EOF - 20 točk
6.	mesto TOZD Emokontejner III. - 14 točk
3a. Suhi slalom - posamezno
1. mesto Obrez Zvonko, TOZD Kontejner - 14,04 sek.
igre
2.	mesto Jazbinšek Branko, TOZD Radiatorji - 15,00 sek.
3.	mesto Obrez Roman, TOZD Kontejner - 15,00 sek.
4. Streljanje - ekipno
1.	mesto TOZD Emokontejner I., 844 krogov - 24 točk
2.	mesto TOZD Emokontejner II., 751 krogov - 23 točk
3.	mesto TOZD Radiatorji I., 706 krogov
-	22 točk
4.	mesto TOZD Emokontejner III., 688 krogov - 21 točk
5.	mesto DSSS, 626 krogov - 20 točk
6.	mesto TOZD Emokontejner IV., 619 krogov - 19 točk
7.	mesto TOZD Emokontejner V., 495 krogov - 18 točk
8.	mesto TOZD Radiatorji II., 269 krogov
-	12 točk
9.	mesto EOF, 236 krogov - 10 točk
4a. Streljanje - posamezno
1.	mesto Šnajder Andrej, TOZD Kontejner - 156 krogov
2.	mesto Bincl Avgust, DSSS - 147 kro-gov
3.	mesto Nunčič Ludvik, TOZD Kontej-
ner - 141 krogov	
Skupni vrstni red	
1. Radiator I.	93 točk
2. Kontejner I.	89 točk
3. DSSS	75 točk
4. Kontejner II.	66 točk
5. EOF	36 točk
6. Kontejner III.	35 točk
7. Radiator II.	27 točk
8. Kontejner IV.	19 točk
9. Kontejner V.	18 točk
10. DSSS II.	16 točk
Skupno je bilo vključenih v letni TRIM 68 naših delavcev, od tega 58 moških in 10 žensk.
Vodja tekmovanja je bil Zoran Lipar (TOZD Radiatorji).
Start kolesarjev je bil ob 8.30 pred upravno zgradbo naše DO. Vozili so po kolesarski poti EMO št. 1, to je preko Ljubečne, Vojnika, Arclina, Trnovelj in po Dečkovi cesti do Grička, kjer je bil cilj
TRIM kolesarjenja.
Letnih TRIM iger na Gričku se je udeležilo 68 naših sodelavcev.
mm

«V
Strelci so se pomerili na strelišču na Gričku. Streljali so z zračno puško z razdalje 10 metrov.

Suhi slalom, disciplina, v kateri so se pomerili posamezniki in ekipe.
Precej spretnosti so potrebovali tekmovalci v pikadu, saj je moral tekmovalec »poslati« v tarčo med vožnjo s kolesom (na določeni razdalji seveda) 5 puščic. Na sliki Fazlič Jasim (TOZD Kontejner) v akciji.
Upokojili so se
Nežmah Nežika (27. 11. 1928) - TOZD Posoda, skladišče gotovih izdelkov. Zaposlena v EMO od 12.8.1963. Upokojena 31. 10. 1984.
Sajovic Vera (11. 1. 1934) - TOZD Posoda, obrat emajlir-nica. Zaposlena v EMO od 7. 11. 1949. Upokojena v novembru 1984.
Srečanje z »Abrahamom«
Kosec Stanislav oz. našim sodelavcem bolj znan pod imenom Anton iz TOZD Vzdrževanje in energetika je 21. 10. 1984 praznoval 50-letnico življenja.
V naši delovni organizaciji se je zaposlil 24. 3. 1962 in nam ostal zvest vse do danes. Tovariš Košec se je pri delu v gradbenem obratu vedno trudil in prenašal svoje bogate izkušnje na mlajše sodelavce. Vsa leta njegovega dela v EMO ga poznamo kot skromnega, vestnega in marljivega delavca, ki se dobro razume s sodelavci in nadrejenimi, pri izpolnjevanju zaupanih del in nalog pa je znan po izjemni natančnosti in preudarnosti.
Ob njegovem jubileju mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let ter da bi se še naprej prijetno počutil med nami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Jožeta STOPINŠKA
se zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka temeljnega emajla za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi godbi na pihala EMO.
Žalujoča žena Marija in hčerka Tatjana
Sporočila
sodelavcev
Ob odhodu v pokoj se prav iz srca zahvaljujem vsem svojim sodelavkam in sodelavcem iz emajlirnice, za prekrasno darilo In prelepo besedilo, katero me bo vedno spominjalo na skupaj preživete urice. Hvala tudi vodstvu emajlirnice, ker je ugodilo moji prošnji, vsem skupaj pa želim še veliko delovnih uspehov.
Marija TRŽAN -0-
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Odpreski, Vodstvu TOZD Odpreski za izkazano pozornost in dragoceno darilo, ki mi bo lep spomin na dneve, ki smo jih preživeli skupaj.
Vsem v delovni organizaciji želim pri nadaljnem delu še mnogo uspehov.
Marija KUMPERGER -0-
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem in Laboratorija za izkazano pozornost in lepo darilo, ki mi bo v trajen spomin.
Vsem še naprej želim veliko uspehov pri nadaljnem delu.
Vida REMENIH
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem Iz Emajlirnice, TOZD Posoda za dragoceno darilo In tople besede, kar me bo še dolgo spominjalo na lepa leta, preživeta z vami.
Vsem v DO želim obilo delovnih in poslovnih uspehov pri nadaljnjem delu. pavla JEKL
-0-
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem Skladišča gotove posode za dragoceno darilo, ki me bo vedno spominjalo na leta preživeta z njimi.
Nežika NEŽMAH -0-
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Posoda -oddelek Univerzala za darilo, ki me bo vedno spominjalo nanje.
Želim jim še veliko uspeha v nadaljnjem delu.
Marija BRATINA
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moje drage mame
Marije GRIČAR
se iskreno zahvaljujem sodelavcem, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, darovani venec in spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoča hčerka Marija
Kadrovske vesti
OD 1. do 31. 10. 1984 Sprejeti na delo:
CMOK Jelka, KMECL Dušica, HADJIJALI Roman, REBERNIK Greta - vsi TOZD Posoda; ARLIČ Alenka, JAGAR Juro, KRSTIČ Radivoje, PAVLIN Tomaž - vsi TOZD Frite; OBLAK Bogomir-TOZD Orodjarna; HRIBERNIK Roman - TOZD Kontejner; KOVAČIČ Andrej - TOZD Kotli-inženir.; OCVIRK Jožef - TOZD Kotli-Šentjur; NASTASIJEVIČ Ljubisav, TOMIČ Mladen -oba TOZD Odpreski.
Iz DO so odšli:
VAVŽIK Josip, VELKAVRH Robert - oba TOZD Servis in trgovina; LORBER Sonja, PLANTAN Terezija, BELAK Mihaela - vsi DSSS; POTOČNIK Zdenka, LIPOVŠEK Anica, POTOČNIK Milena, PODERGAJS Lidija, SIMONIŠEK Liljana, STRNAD Maksimiljan, HELD Peter, JAVORNIK Pavel, PRELOŽNIK Miran, MLINAR Edvard - vsi TOZD Posoda; ČEPERLIN Boštjan - DSSS-razvoj; ŽLENDER Erik, ZEME Ladislav -oba TOZD Kotli; ZORKO Bruno - Orodjarna
Upokojili so se:
GORENŠEK Stanislava (1.4.1931 -1.10.1984), STAROVASTNIK Frančiška (1. 10. 1929-1. 10. 1984), TERŽAN Marija (8.6.1930-25.10.1984) - vsi TOZD Posoda; REMENIH Vida (2. 7. 1929-1. 10. 1984) - TOZD Frite; FEHER Jože (27.10.1925-1.10. 1984) - TOZD Radiatorji
1935-15. 10. 1984)
Umrla je:
MIHELIN Silva (20. 10.
TOZD Posoda.
POROČILI SO SE:
HUDIN Marija-NIKŠIČ, SKALE Štefanija-VRA-NOVIČ, KUGLER Jožica-OJSTERŠEK - vse TOZD Posoda; RIHTER Metka-GROBIN - TOZD Kotli.
PREMEŠČENI IZ TOZD V TOZD
Gočen Jože iz TOZD Posode v TOZD Odpreski s 1. 10. 1984.
FIJAVŽ Jožefa iz TOZD Kontejner v TOZD Frite s 22. 10. 1984.
Vsem sodelavcem in sodelavkam iz TOZD Vzdrževanje in energetika se iskreno zahvaljujem za dragoceno darilo, ki so mi ga podarili ob praznovanju mojega življenjskega jubileja.
Anton KOŠEC TOZD Vzdrževanje in energetika Gradbeni obrat
ŠEMO
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame Angele PIRTOŠEK
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam In sodelavcem Splošne službe za darovani venec in izraze sožalja.
Žalujoča hčerka Hilda KOLAR
Emajlirec
Časopis Izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednškl odbor.
Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje.
Humor
»Tovarišdirektor, ali lahko ob devetdesetletnici našega kolektiva pričakujemo kakšne nagrade?«
»Seveda, ampak samo tisti, ki so tu od začetka«.
Slavko sprašuje prijatelja:
»Zakaj si poskušal spati z mojo ženo?«
»Hotel sem samo ugotoviti ali je v postelji boljša od moje žene«.
»Ja, saj to bi pa lahko
mene vprašal!«
* * *
»Tovariš doktor, neprestano me muči glavobol«.
»Potem pa nehajte kaditi!«
»Saj ne kadim«
»Omejite se pri pitju!«
»Sem abstinent!«
» Kako je pa z ženskami? «
»Sem samski, ženske me sploh ne zanimajo«.
»To je pa potem vaš svetniški sijaj, ki vas tišči in povzroča glavobol!«
* * *
»Doktor, moj sin dela potičke iz mivke. Je z njim kaj narobe?«
»Sploh ne, to je povsem normalno«.
»No, vidite, njegova žena pa ravno zaradi tega zahteva ločitev!«
* * *
Na hodniku se srečata dve tajnici. Prve reče:
»Naš novi šef se pa res lepo oblači...«
»Da in kako hitro ...«
Pred telefonsko govorilnico je dolga vrsta čakajočih. V njej stoji možakar že celih 15 minut in ves ta čas ni spregovoril niti besede. Končno eden od čakajočih odpre vrata:
»Oprostite, če ne govorite, bi lahko kdo izmed nas...«
»Motite se,« odvrne mol-čečnež, »govorim s svojo ženo«.
* * *
»Dajte mi deset dek salame in naj mi jo vaš fant pripelje domov«.
»Zelo radi bi vam ustregli, a ne bo šlo. Naš kamion ravnokar razvaža dve hrenovki ...«
* * *
»Se ti ne zdi, da se je pod posteljo nekaj premaknilo?«
»Slišala sem. Zdelo se mi je kot bi bil tam nek moški ...«
»Tudi meni. Toda ne pozabi: jaz sem ga prva slišala!« * * *
Janez se hvali pred sodelavcem:
»Nemščine sem se naučil v borih sedmih dneh«.
»Tega pa ne morem razumeti«.
»Zanimivo, da me tudi Nemci ne razumejo!«
* * *
»Nič, čisto nič mi ni ostalo po mojem ubogem pokojnem možu, uuuu ...«
»Saj ni tako hudo. Pustil vam je ljubkega otroka«.
»Uuuuuu, niti tega mi ni pustil on ...«
- Ata, ko bom zrasel, bom takten kot ti. Danes sem se v tefi nauči, kako je treba dvigniti dva prsta!
-	Kaj neki je direktor miški s tem, ko je rekel, da se naši TOZD bližajo slabi časi?
-	Verjetno na - zimo!
»Kako ti uspeva živeti tako složno z možem?«
»Imam poseben sistem; od časa do časa sem mu potrgala nekaj gumbov z oblek in tako je spoznal, da ne more živeti brez mene«.
Odpuščena gospodinjska pomočnica gospodinji:
»Preden odidem vam moram povedati par stvari...«
»Da, poslušam«.
»Predvsem sem bolj ljubka od vas. To mi je rekel vaš mož. Tudi vaše obleke pri-stoje bolj meni kot vam, je rekel vaš mož, Še nekaj, tudi ljubim bolje kot vi!«
»To je tudi rekel moj mož?«
»Ne, to mi je rekel sosed!«
Poglej to krasno novo Vilijevo hišo! Kdor varčuje, ta pa ima!«
»Lahko njemu! Mene se pa vedno drži smola. Vsak mesec me zgrabi želja po varčevanju. Toda prav takrat mi vedno zmanjka denarja!« * * *
Povej mi Igor, kakšna je vaša nova strojepiska, ki ji pravijo »šest udarcev na sekundo?«
»Težko reči. Jaz sem dobil samo enega okrog ušes!«
* * *
Med malico nanese pogovor na zamujanje službe. Marjan pripoveduje:
»Tečem proti postaji, ko vlak že piska. Spotaknem se in padem. Še predno se poberem, je vlak na postaji in
Nagradna križanka »Dan republike«
Pravilno izpolnjeno križanko morajo reševalci poslati v uredništvo EMAJLIRCA do 30. decembra 1984. Za pravilno rešitev so za izžrebane reševalce predvidene naslednje nagrade:
1. nagrada 400 din, 2. nagrada 300 din, 3. nagrada 200 din in 4. nagrada 150 din.
ko pridirjam na peron, že odhaja. Komaj sem ujel še zadnji vagon!«
»Si pa imel res srečo«, pravi Ivan. »Kaj pa, če vlak ne bi imel zadnjega vagona?«
* * *
Med prijateljicama:
»Imam dva zdravnika; starejšega in mlajšega«.
»Zakaj pa dva?«
»Če sem bolna grem k starejšemu, ko mi pa kaj manjka, grem k mlajšemu«. ★ * *
V kinu je trda tema. Nenadoma zasika ženski glas:
»Takoj vzemite roko z mojega kolena! Štejem do tri... sto«.
»Slavko, kako si se imel na dopustu?«
»Oh, popolnoma zanič! Bilo nas je osem ...«
»Toliko?«
»Da, žena, štirje otroci, tast, jaz in tašča«.
»In zakaj si s seboj vzel taščo?«
» Moral sem ... Ona je vse plačala!«
»Kam pa, kam s takšno naglico?«
»Tečem za svojim avtom. Pravkar so mi ga ukradli«.
»Toda saj ga ne boste mogli dohiteti peš!«
»Potem pavi slabo poznate moj avto ...«
*W&W5i
-MjimateA ^
r
vi proti mojemu samoupravljanju?!