14 Didakta februar 2015 Didakta februar 2015 15 FOLKLORNA DEJAVNOST NA OŠ SELNICA OB DRAVI / Andreja Robič / OŠ Selnica ob Dravi UVOD Prvi zametki folklorne dejavnosti v Sel- nici segajo v leto 1951, vendar pa je vse do danes imela ta dejavnost obdobja, ko je delovala v polnem teku, vmes pa so sledila tudi obdobja popolnega molka. V šolskem letu 2009/2010 smo na šolo prejeli ponudbo Rotary kluba Maribor - Lent, ki si je zastavil projekt Etnograf- ska dediščina – folklorna dejavnost na osnovnih šolah občine Maribor. V ta namen so organizirali tri izobraževa- nja mentorjev folklorne dejavnosti na osnovnih šolah v Mariboru in okolici. Sodelavka se je tega izobraževanja ude- ležila z namenom, da bo naslednje šolsko leto prevzela folklorni krožek na naši šoli. In tako se je vse skupaj začelo, ko je k sodelovanju povabila še mene. Otroška folklorna skupina Jabolko na naši šoli deluje peto leto. Res smo še zelo mlada skupina, a smo se v tem času že veliko naučili. Sodelo- vali smo že na treh Območnih revijah otroških folklornih skupin v Lovrencu na Pohorju, v Zgornji Velki in Bistrici ob Dravi, na dveh folklornih festiva- lih v Pekrah, nastopamo pa tudi na lokalnih prireditvah v naši občini in na šolskih prireditvah. Lahko se po- hvalimo, saj smo v tem času dobili tudi nove folklorne obleke, za katere je blago izbrala ga. Nežka Lubej, denar pa doniral Rotary klub Maribor - Lent pod okriljem ravnatelja OŠ Rada Ro- biča v Limbušu. V letošnjem šolskem letu smo k sodelovanju povabili tudi mlajše učence 1. in 2. razreda, za kate- re smo dali sešiti še dodatne folklorne kostume, za kar gre zahvala naši rav- nateljici, saj se zelo zavzema in hkrati tudi zelo podpira ohranjanje ljudskega izročila na šoli. SESTAVNI DELI FOLKLORNIH VAJ Po prvem letu delovanja folklorne dejavnosti sem se začela tudi sama resneje ukvarjati z otroškim ljudskim izročilom. Udeleževati sem se začela seminarjev, ki sta jih organizirala JSKD RS in Zavod RS za šolstvo, saj sem se zavedala, da moram najprej sama do- bro poznati kulturno dediščino, ki ob- sega najrazličnejša področja, če želim z otroki kar se da najbolje poustvarjati ljudsko izročilo. S sodelavko običaj- no vaje folklornega krožka začneva s pogovorom o tem, kaj bomo tisti dan delali, nato sledijo vaje za opevanje, ogrevanje, vaje za obvladovanje pro- stora, vaje za ritem, ravnotežje, igre za sproščanje ipd. Otroci so pri vajah zelo ustvarjalni, velikokrat si sami izmišlju- jejo nove variante, zato je pomembno, da spodbujava njihovo domišljijo in jih seznaniva z vsemi elementi folklore skozi igro. Nekaj teh bi predstavila. Vaje za opevanje vaje za sprostitev 1. : masiraj svoj obraz, oponašaj živali, mahaj v pozdrav … vaje za jezik in čeljusti 2. : z jezikom oblizuj ustnice, z jezikom se posku- šaj dotakniti nosu in brade, prež- vekuj jabolko, jezik hitro iztegni in potegni nazaj v usta … vaje za krepitev trebušne predpone 3. : »poberi« zrak s tal in ga z obema rokama nesi v usta, podaj opeko sosedu, pobiraj gobe po tleh, dihaj kot kuža, streljaj z besedo, vdihni, zadrži sapo in sikaj na ssss, spuščaj zrak na rrrr … melodične vaje: 4. smej se kot čarovni- ca, zapoj naraščajoče in pojemajoče bim, bam, kanon v skupinah, zapoj lestvico na zloge va, bla, fra, ga, šo, čim hitreje izgovarjaj bla, bla, na enem tonu zapoj ma-me-mi-mo- mu, poj na, na, na, ga, ga, ga – z melodijo lestvice … razne igre: 5. izmisli si melodijo in zapoj svoje ime, zapoj pesem v ži- valskih glasovih, pesem poj miže, zapoj pesem z oponašanjem glasbil, zapoj pesem Priletela muha na zid z menjavanjem samoglasnikov … Vaje za ogrevanje vaje stoje: 6. ja (prikimaj 8-krat), ne (odkimaj 8-krat), nič ne vem (rame gor in dol), delamo z rameni kot z gugalnico (eno ramo gor, drugo dol), z roko krožimo v ramenu, kot bi bila ventilator, božamo muco (legato kroženje z rokami), sti- snemo limono (staccato gib), smo kot drevo v viharju, ki nas nagiba desno-levo in v krogu, zamorski ples z boki in rokami, dvigamo se na nizke ali visoke polprste, da bi pogledali, kaj je na omari, ali pa hočemo odtrgati sadež z drevesa, obešamo perilo… vaje sede: 7. noge so iztegnjene, telo premikaj naprej nazaj, levo desno, celo telo kroži, iz ene ritnice se premikamo na drugo, primemo se za eno nogo, jo dvignemo in celo potrepljamo, primeš obe nogi za podplat, dvigneš in držiš … vaje na vseh štirih: 8. ja (dviguj nogo zadaj), ne (dviguj nogo vstran) … vaje leže na hrbtu 9. : ležimo na hrbtu, noge imamo skrčene, v roki ima- mo ribiško palico, navijamo in se dvigujemo gor (trebušnjaki), dvi- gnemo roke in noge in vse tresemo (sedimo na zadnjici) … Vaje za razvijanje plesne tehnike vaje za obvladovanje prostora: 1. Čim hitreje naj otroci oblikujejo v prostoru različne formacije: krog, vrsta, kvadrat, trikotnik, polkrog …črko A, B, C …število 3, 4 … hišo, avto, sonce itd. Mentor izmenoma govori cip, cap, pri čemer morajo otroci pri cip stati, pri cap pa sedeti ali čepeti. Otroci miže hodijo po prostoru, se na učiteljev znak usta- vijo, obračajo na mestu, na drugi znak pa nadaljujejo pot. Miže dia- gonalno prečkajo prostor. Miže se pustijo voditi drugemu učencu; vaji za ritem: 2. Otroci se postavijo v kolono. Pravimo, da naredijo kačo. Kača ima glavo in rep. Najprej kača ploska na izbrano melodijo, potem pa nanjo teče. Vsak delček kače mora imeti isto nogo kot glava, drugače izpade. Prometnik – ple- salec v sredini kroga ureja promet. Roke drži vstran, in ko kaže naprej, korakajo vsi naprej, ko kaže nazaj, korakajo vsi zadenjsko, ko dvigne roke, korakajo in ploskajo vsi na mestu; vaja za lepo hojo po krogu: Otroci 3. se postavijo v krog, potem pa je njihova naloga, da hodijo in ves čas gledajo sprednjega v hrbet. (Krog bo potem ostal ves čas lep in ni težav z oženjem le-tega.) Po določenih zgoraj predstavljenih začetnih vajah, običajno ponovimo že znan prizor iz kakšne postavitve spleta, s katerim se pripravljamo na nastop, ponovimo ples ali se preprosto začnemo učiti novega. NASTANEK FOLKLORNEGA SPLETA Za nastanek kakovostnega plesnega spleta je potrebna dobra ideja oziro- ma navdih. Nanj se včasih čaka tudi več mesecev in je velikokrat trenuten preblisk, na podlagi katerega se začne rojevati vsebinska oblikovna in glasbe- na podoba postavitve. Seveda pa je za vsakršno ustvarjanje odrskih nastopov potrebno na eni strani obsežno znanje, na drugi pa ustvarjalno mišljenje. Po- znati je treba široko področje kulturne dediščine in dobro obvladati številne plese s slovenskega narodnostnega ozemlja. Vsaka postavitev spleta nastaja kar nekaj časa. Ko se nama s sodelavko porodi ideja o postavitvi, jo je treba še dodelati, oblikovati, preoblikova- ti. Da je postavitev napisana na listu papirja, je potrebno že veliko dela. Od tu naprej pa je potrebno veliko vaj, potrpljenja in volje, da je na odru vse to videti tako, kot sva si s sodelav- ko zamislili. Vsaka vaja nama vedno odpre še kakšen problem, novo idejo ali popravek, kajti med teoretičnim zapisom postavitve in realizacijo ob- stajajo prepreke. Velikokrat pri vajah vključujeva tudi otroke in nemalokrat od njih dobiva tudi kakšno zamisel. Kako potekajo vaje? Vaje potekajo enkrat tedensko po eno šolsko uro v času po pouku, ko se začnemo inten- zivno pripravljati na revijo oz. nastop, pa tudi po dve šolski uri skupaj. V le- tošnjem šolskem letu šteje skupina 26 učencev od 1. do 5. razreda. Na začetku vsake vaje se učenci najprej ogrejejo z različnimi tekalnimi vaja- mi. Za temi vajami sledijo ritmične vaje, ki so zelo pomembne, saj otroci vseskozi pridobivajo ritem, ga urijo in izpopolnjujejo. Ko se dodobra ogrejejo, je čas, da ponovijo, kar so se do tedaj že naučili. Če ni časa, se ta del na ka- kšni vaji lahko tudi izpusti. Sledi najpo- membnejši del. Del, v katerem se učijo novosti. Učenje novega plesa poteka po korakih oziroma po metodičnem postopku učenja določenega plesa. Na koncu vsake vaje je čas za sprostitev. To je čas za igro, ki jo določi učitelj ali si jo izberejo otroci sami. Najini učenci imajo najraje igro Duhci. To je Slika1: Območno srečanje otroških folklornih skupin, april 2014 14 Didakta februar 2015 Didakta februar 2015 15 FOLKLORNA DEJAVNOST NA OŠ SELNICA OB DRAVI / Andreja Robič / OŠ Selnica ob Dravi UVOD Prvi zametki folklorne dejavnosti v Sel- nici segajo v leto 1951, vendar pa je vse do danes imela ta dejavnost obdobja, ko je delovala v polnem teku, vmes pa so sledila tudi obdobja popolnega molka. V šolskem letu 2009/2010 smo na šolo prejeli ponudbo Rotary kluba Maribor - Lent, ki si je zastavil projekt Etnograf- ska dediščina – folklorna dejavnost na osnovnih šolah občine Maribor. V ta namen so organizirali tri izobraževa- nja mentorjev folklorne dejavnosti na osnovnih šolah v Mariboru in okolici. Sodelavka se je tega izobraževanja ude- ležila z namenom, da bo naslednje šolsko leto prevzela folklorni krožek na naši šoli. In tako se je vse skupaj začelo, ko je k sodelovanju povabila še mene. Otroška folklorna skupina Jabolko na naši šoli deluje peto leto. Res smo še zelo mlada skupina, a smo se v tem času že veliko naučili. Sodelo- vali smo že na treh Območnih revijah otroških folklornih skupin v Lovrencu na Pohorju, v Zgornji Velki in Bistrici ob Dravi, na dveh folklornih festiva- lih v Pekrah, nastopamo pa tudi na lokalnih prireditvah v naši občini in na šolskih prireditvah. Lahko se po- hvalimo, saj smo v tem času dobili tudi nove folklorne obleke, za katere je blago izbrala ga. Nežka Lubej, denar pa doniral Rotary klub Maribor - Lent pod okriljem ravnatelja OŠ Rada Ro- biča v Limbušu. V letošnjem šolskem letu smo k sodelovanju povabili tudi mlajše učence 1. in 2. razreda, za kate- re smo dali sešiti še dodatne folklorne kostume, za kar gre zahvala naši rav- nateljici, saj se zelo zavzema in hkrati tudi zelo podpira ohranjanje ljudskega izročila na šoli. SESTAVNI DELI FOLKLORNIH VAJ Po prvem letu delovanja folklorne dejavnosti sem se začela tudi sama resneje ukvarjati z otroškim ljudskim izročilom. Udeleževati sem se začela seminarjev, ki sta jih organizirala JSKD RS in Zavod RS za šolstvo, saj sem se zavedala, da moram najprej sama do- bro poznati kulturno dediščino, ki ob- sega najrazličnejša področja, če želim z otroki kar se da najbolje poustvarjati ljudsko izročilo. S sodelavko običaj- no vaje folklornega krožka začneva s pogovorom o tem, kaj bomo tisti dan delali, nato sledijo vaje za opevanje, ogrevanje, vaje za obvladovanje pro- stora, vaje za ritem, ravnotežje, igre za sproščanje ipd. Otroci so pri vajah zelo ustvarjalni, velikokrat si sami izmišlju- jejo nove variante, zato je pomembno, da spodbujava njihovo domišljijo in jih seznaniva z vsemi elementi folklore skozi igro. Nekaj teh bi predstavila. Vaje za opevanje vaje za sprostitev 1. : masiraj svoj obraz, oponašaj živali, mahaj v pozdrav … vaje za jezik in čeljusti 2. : z jezikom oblizuj ustnice, z jezikom se posku- šaj dotakniti nosu in brade, prež- vekuj jabolko, jezik hitro iztegni in potegni nazaj v usta … vaje za krepitev trebušne predpone 3. : »poberi« zrak s tal in ga z obema rokama nesi v usta, podaj opeko sosedu, pobiraj gobe po tleh, dihaj kot kuža, streljaj z besedo, vdihni, zadrži sapo in sikaj na ssss, spuščaj zrak na rrrr … melodične vaje: 4. smej se kot čarovni- ca, zapoj naraščajoče in pojemajoče bim, bam, kanon v skupinah, zapoj lestvico na zloge va, bla, fra, ga, šo, čim hitreje izgovarjaj bla, bla, na enem tonu zapoj ma-me-mi-mo- mu, poj na, na, na, ga, ga, ga – z melodijo lestvice … razne igre: 5. izmisli si melodijo in zapoj svoje ime, zapoj pesem v ži- valskih glasovih, pesem poj miže, zapoj pesem z oponašanjem glasbil, zapoj pesem Priletela muha na zid z menjavanjem samoglasnikov … Vaje za ogrevanje vaje stoje: 6. ja (prikimaj 8-krat), ne (odkimaj 8-krat), nič ne vem (rame gor in dol), delamo z rameni kot z gugalnico (eno ramo gor, drugo dol), z roko krožimo v ramenu, kot bi bila ventilator, božamo muco (legato kroženje z rokami), sti- snemo limono (staccato gib), smo kot drevo v viharju, ki nas nagiba desno-levo in v krogu, zamorski ples z boki in rokami, dvigamo se na nizke ali visoke polprste, da bi pogledali, kaj je na omari, ali pa hočemo odtrgati sadež z drevesa, obešamo perilo… vaje sede: 7. noge so iztegnjene, telo premikaj naprej nazaj, levo desno, celo telo kroži, iz ene ritnice se premikamo na drugo, primemo se za eno nogo, jo dvignemo in celo potrepljamo, primeš obe nogi za podplat, dvigneš in držiš … vaje na vseh štirih: 8. ja (dviguj nogo zadaj), ne (dviguj nogo vstran) … vaje leže na hrbtu 9. : ležimo na hrbtu, noge imamo skrčene, v roki ima- mo ribiško palico, navijamo in se dvigujemo gor (trebušnjaki), dvi- gnemo roke in noge in vse tresemo (sedimo na zadnjici) … Vaje za razvijanje plesne tehnike vaje za obvladovanje prostora: 1. Čim hitreje naj otroci oblikujejo v prostoru različne formacije: krog, vrsta, kvadrat, trikotnik, polkrog …črko A, B, C …število 3, 4 … hišo, avto, sonce itd. Mentor izmenoma govori cip, cap, pri čemer morajo otroci pri cip stati, pri cap pa sedeti ali čepeti. Otroci miže hodijo po prostoru, se na učiteljev znak usta- vijo, obračajo na mestu, na drugi znak pa nadaljujejo pot. Miže dia- gonalno prečkajo prostor. Miže se pustijo voditi drugemu učencu; vaji za ritem: 2. Otroci se postavijo v kolono. Pravimo, da naredijo kačo. Kača ima glavo in rep. Najprej kača ploska na izbrano melodijo, potem pa nanjo teče. Vsak delček kače mora imeti isto nogo kot glava, drugače izpade. Prometnik – ple- salec v sredini kroga ureja promet. Roke drži vstran, in ko kaže naprej, korakajo vsi naprej, ko kaže nazaj, korakajo vsi zadenjsko, ko dvigne roke, korakajo in ploskajo vsi na mestu; vaja za lepo hojo po krogu: Otroci 3. se postavijo v krog, potem pa je njihova naloga, da hodijo in ves čas gledajo sprednjega v hrbet. (Krog bo potem ostal ves čas lep in ni težav z oženjem le-tega.) Po določenih zgoraj predstavljenih začetnih vajah, običajno ponovimo že znan prizor iz kakšne postavitve spleta, s katerim se pripravljamo na nastop, ponovimo ples ali se preprosto začnemo učiti novega. NASTANEK FOLKLORNEGA SPLETA Za nastanek kakovostnega plesnega spleta je potrebna dobra ideja oziro- ma navdih. Nanj se včasih čaka tudi več mesecev in je velikokrat trenuten preblisk, na podlagi katerega se začne rojevati vsebinska oblikovna in glasbe- na podoba postavitve. Seveda pa je za vsakršno ustvarjanje odrskih nastopov potrebno na eni strani obsežno znanje, na drugi pa ustvarjalno mišljenje. Po- znati je treba široko področje kulturne dediščine in dobro obvladati številne plese s slovenskega narodnostnega ozemlja. Vsaka postavitev spleta nastaja kar nekaj časa. Ko se nama s sodelavko porodi ideja o postavitvi, jo je treba še dodelati, oblikovati, preoblikova- ti. Da je postavitev napisana na listu papirja, je potrebno že veliko dela. Od tu naprej pa je potrebno veliko vaj, potrpljenja in volje, da je na odru vse to videti tako, kot sva si s sodelav- ko zamislili. Vsaka vaja nama vedno odpre še kakšen problem, novo idejo ali popravek, kajti med teoretičnim zapisom postavitve in realizacijo ob- stajajo prepreke. Velikokrat pri vajah vključujeva tudi otroke in nemalokrat od njih dobiva tudi kakšno zamisel. Kako potekajo vaje? Vaje potekajo enkrat tedensko po eno šolsko uro v času po pouku, ko se začnemo inten- zivno pripravljati na revijo oz. nastop, pa tudi po dve šolski uri skupaj. V le- tošnjem šolskem letu šteje skupina 26 učencev od 1. do 5. razreda. Na začetku vsake vaje se učenci najprej ogrejejo z različnimi tekalnimi vaja- mi. Za temi vajami sledijo ritmične vaje, ki so zelo pomembne, saj otroci vseskozi pridobivajo ritem, ga urijo in izpopolnjujejo. Ko se dodobra ogrejejo, je čas, da ponovijo, kar so se do tedaj že naučili. Če ni časa, se ta del na ka- kšni vaji lahko tudi izpusti. Sledi najpo- membnejši del. Del, v katerem se učijo novosti. Učenje novega plesa poteka po korakih oziroma po metodičnem postopku učenja določenega plesa. Na koncu vsake vaje je čas za sprostitev. To je čas za igro, ki jo določi učitelj ali si jo izberejo otroci sami. Najini učenci imajo najraje igro Duhci. To je Slika1: Območno srečanje otroških folklornih skupin, april 2014 16 Didakta februar 2015 Didakta februar 2015 17 igra, ki se igra v tišini. Vsi otroci ležejo na trebuh in so razporejeni po vsem prostoru. Pokrijejo si oči in ne smejo gledati naokrog. Eden izmed otrok je duhec, ki hodi med preostalimi tako tiho, da se slišijo samo stopala. Tistega, ki se dotakne, vstane in se pridruži du- hcu. Pri zadnjem otroku se vsi ustavijo. Če je ta res mižal, ne ve, da je zadnji. Vsi se zberejo okoli njega in naenkrat glasno zakričijo. Tisti, ki je bil zadnji, je potem naslednji duhec. V letošnjem šolskem letu se pripravlja- mo na revijo s spletom Kdo je naša jab- ka krau. Že v mesecu novembru smo se začeli učiti dveh novih ljudskih plesov, Kosmatača in Gospod gospa. Vaje uče- nja so potekale korak za korakom, do- kler učenci niso usvojili vseh variant. Oba plesa smo nato povezali v celoto. V postavitvi pa niso samo plesi, ampak je tudi pesem, igra, dialog. Tako je po učenju plesov sledilo učenje pesmi. Najprej sva otroke naučili besedilo, ritem, nato pa melodijo. Na koncu smo vse skupaj povezali v zgodbo, se pravi igro, dialoge ter vse skupaj povezali v zanimivo celoto. Sedaj sledi le še »pi- ljenje«, tako da bo na odru vse skupaj videti tako, kot sva si zamislili. VSEBINA ODRSKE POSTAVITVE »KDO JE NAŠA JABKA KRAU« Godec privleče na oder košaro jabolk ter pogleduje naokrog, da ga nihče ne bi videl. Košaro z jabolki skrije za zaveso, kamor se skrije tudi sam. Na oder pridejo mlajši učenci, se držijo za trebuh, ker so lačni. Radi bi pekli jabolka. Mati jih pošlje v klet. Stečejo po jabolka, a za zaveso močno zaropo- ta, zato jo prosijo, če gre z njimi. Bolj kot jih mati tolaži, da so se samo drva podrla, da se je v hlevu pujs skotalil in da to straši, bolj so otroci prestrašeni. Ko jih ima mati povsem zadosti, gre z njimi. V kleti najde godca, zato ga jezna potegne za ušesa in privleče na oder, saj je strašil njene otroke. A on se izmika, da on že nič ni kriv. Na oder pridejo starejši učenci z ljudsko pesmijo Drobljanc. Zaplešejo ples Ko- smatača in Gospod gospa, nakar se med plesom prikotali na oder jabolko. Učenci se sprašujejo, kje se je vzelo, od kod je priletelo, godec želi jabolko, a otroci si hitro domislijo, da bi se lah- ko igrali gnilo jajce. Določijo godca, da prvi začne igro. Ko godec položi nekomu jabolko za hrbet in ko oba tečeta okoli kroga, pade godcu iz žepa še eno. Sedaj je kradljivec izdan. Tedaj za zaveso mlajši učenci najdejo tudi košaro z jabolki. Z zbadljivko osmeši- jo godca, da ima jezik plesniv, ki je strašno lažniv. Nabašejo ga v košaro in vlečejo z odra. ZAKLJUČEK Lahko bi rekli, da so bili otroci nekoč bolj »otroški« kot danes. Niso imeli veliko prostega časa in denarja za drage igrače, ampak so se igrali med delom in si sami naredili igrače in ustvarili igre, za katere niso potrebo- vali denarja, ampak samo dobro voljo. Takšen način življenja otrok poskuša- mo prikazati tudi v otroških odrskih postavitvah, ki so tako sestavljene iz različnih pevskih vložkov, iger, rajal- nih iger, zbadljivk, šaljivk, izštevank in nenazadnje iz različnih plesov ali različic le-teh. Da pa vse to povežemo v neko celoto – splet, pa je potrebna dobra ideja, znanje, čas in nenazadnje tudi volja. Literatura Fuchs Branko (2004) Ljudski plesi v osnovni šoli: Priročnik za učitelje, mentorje in vaditelje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Gaberščik Alenka (2009) Glasbeno-ra- zvojne značilnosti otrok in otroška folklorna skupina. Folklornik, (št. 5): str. 71-73. Lubej Nežka (1997) Pikapolonica, hvala za zlato kolo! Otroške igre in plesi: pri- ročnik za folklorno vzgojo. Maribor: Zveza kulturnih organizacij. Novak Leonida in Kmetec Mojca (2014) Ljudsko izročilo: pesem, ples, igra pri pouku v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju. Gradivo in moji zapiski s seminarja, ZRSŠ. 16 Didakta februar 2015 Didakta februar 2015 17 igra, ki se igra v tišini. Vsi otroci ležejo na trebuh in so razporejeni po vsem prostoru. Pokrijejo si oči in ne smejo gledati naokrog. Eden izmed otrok je duhec, ki hodi med preostalimi tako tiho, da se slišijo samo stopala. Tistega, ki se dotakne, vstane in se pridruži du- hcu. Pri zadnjem otroku se vsi ustavijo. Če je ta res mižal, ne ve, da je zadnji. Vsi se zberejo okoli njega in naenkrat glasno zakričijo. Tisti, ki je bil zadnji, je potem naslednji duhec. V letošnjem šolskem letu se pripravlja- mo na revijo s spletom Kdo je naša jab- ka krau. Že v mesecu novembru smo se začeli učiti dveh novih ljudskih plesov, Kosmatača in Gospod gospa. Vaje uče- nja so potekale korak za korakom, do- kler učenci niso usvojili vseh variant. Oba plesa smo nato povezali v celoto. V postavitvi pa niso samo plesi, ampak je tudi pesem, igra, dialog. Tako je po učenju plesov sledilo učenje pesmi. Najprej sva otroke naučili besedilo, ritem, nato pa melodijo. Na koncu smo vse skupaj povezali v zgodbo, se pravi igro, dialoge ter vse skupaj povezali v zanimivo celoto. Sedaj sledi le še »pi- ljenje«, tako da bo na odru vse skupaj videti tako, kot sva si zamislili. VSEBINA ODRSKE POSTAVITVE »KDO JE NAŠA JABKA KRAU« Godec privleče na oder košaro jabolk ter pogleduje naokrog, da ga nihče ne bi videl. Košaro z jabolki skrije za zaveso, kamor se skrije tudi sam. Na oder pridejo mlajši učenci, se držijo za trebuh, ker so lačni. Radi bi pekli jabolka. Mati jih pošlje v klet. Stečejo po jabolka, a za zaveso močno zaropo- ta, zato jo prosijo, če gre z njimi. Bolj kot jih mati tolaži, da so se samo drva podrla, da se je v hlevu pujs skotalil in da to straši, bolj so otroci prestrašeni. Ko jih ima mati povsem zadosti, gre z njimi. V kleti najde godca, zato ga jezna potegne za ušesa in privleče na oder, saj je strašil njene otroke. A on se izmika, da on že nič ni kriv. Na oder pridejo starejši učenci z ljudsko pesmijo Drobljanc. Zaplešejo ples Ko- smatača in Gospod gospa, nakar se med plesom prikotali na oder jabolko. Učenci se sprašujejo, kje se je vzelo, od kod je priletelo, godec želi jabolko, a otroci si hitro domislijo, da bi se lah- ko igrali gnilo jajce. Določijo godca, da prvi začne igro. Ko godec položi nekomu jabolko za hrbet in ko oba tečeta okoli kroga, pade godcu iz žepa še eno. Sedaj je kradljivec izdan. Tedaj za zaveso mlajši učenci najdejo tudi košaro z jabolki. Z zbadljivko osmeši- jo godca, da ima jezik plesniv, ki je strašno lažniv. Nabašejo ga v košaro in vlečejo z odra. ZAKLJUČEK Lahko bi rekli, da so bili otroci nekoč bolj »otroški« kot danes. Niso imeli veliko prostega časa in denarja za drage igrače, ampak so se igrali med delom in si sami naredili igrače in ustvarili igre, za katere niso potrebo- vali denarja, ampak samo dobro voljo. Takšen način življenja otrok poskuša- mo prikazati tudi v otroških odrskih postavitvah, ki so tako sestavljene iz različnih pevskih vložkov, iger, rajal- nih iger, zbadljivk, šaljivk, izštevank in nenazadnje iz različnih plesov ali različic le-teh. Da pa vse to povežemo v neko celoto – splet, pa je potrebna dobra ideja, znanje, čas in nenazadnje tudi volja. Literatura Fuchs Branko (2004) Ljudski plesi v osnovni šoli: Priročnik za učitelje, mentorje in vaditelje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Gaberščik Alenka (2009) Glasbeno-ra- zvojne značilnosti otrok in otroška folklorna skupina. Folklornik, (št. 5): str. 71-73. Lubej Nežka (1997) Pikapolonica, hvala za zlato kolo! Otroške igre in plesi: pri- ročnik za folklorno vzgojo. Maribor: Zveza kulturnih organizacij. Novak Leonida in Kmetec Mojca (2014) Ljudsko izročilo: pesem, ples, igra pri pouku v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju. Gradivo in moji zapiski s seminarja, ZRSŠ.