NARAVOSLOVNA revija za učitelje, vzgojitelje in starše Različni, a hirati ena Učbeniki za 4. razred devetletne osnovne šole MODRIJAN Modrijan založba, d. o. o. Mestni trg 24, 1000 Ljubljana tel,: (01) 200 36 00, faks: (01)200 36 01 e-pošta: prodaja@modrijan.si T. Uran, F, Bitenc, S. Mutič KOCKA 4 Matematika za 4. razred devetletne osnovne šole M. Umek, O. Janša Zorn DRUŽBA IN JAZ 1 Družba za 4. razred devetletne osnovne šole D. Krnel, B. Bajd, S. Oblak, S. A. Glažar, I. Hostnik OD MRAVLJE DO SONCA 1 Naravoslovje In tehnika za 4, razred devetletne osnovne šole M. Umek, 0. Janša Zorn, M. Košak DRUŽBA IN JAZ 1 dodatek za osemletno osnovno šolo M. Umek, O. Janša Zorn DRUŽBA IN JAZ 1 Delovni zvezek za 4. razred osemletne osnovne šole Delovni zvezek za 4. razred devetletne osnovne šole Učbenik Družba in jaz 1 se s posebnim dodatkom lahko uporablja tudi za 4. razred osemletne osnovne šole. V dodatku je izbor tistih vsebin iz Modrijanovega učbenika Tu sem doma 1, ki omogočajo usklajenost učbenika Družba in jaz z učnim načrtom za osemletno osnovno šolo. M. Umek, O. Janša Zorn DRUŽBA IN JAZ 1 Učbenik za 4. razred devetletne osnovne šole 1 naravoslovje in tehnika D. Krnel, B. Bajd, S. Oblak, S. A, Glažar, I. Hostnik OD MRAVLJE DO SONCA 1 Naravoslovje in tehnika za 4. razred devetletne osnovne šole UČBENIK in DELOVNI ZVEZEK • Obsegata vsak po 25 poglavij, v katerih se prepletajo vsebine naravoslovnih področij. • Nadaljevanje uspešnega didaktičnega kompleta iz prvega triletja, • Poudarek je na otrokovem osebnem doživljanju ter neposrednem spoznavanju naravnega okolja. PRIROČNIK ZA UČITELJE • Je temeljno učiteljevo berilo in izhodišče za pripravo pouka. • Zjasnim in preprostim opisom učnih enot omogoča učitelju uspešno delo. • Njegova odlika je velik izbor dejavnosti, ob katerih otroci neposredno spoznavajo okolje. 0 / IZ VSEBINE PRISPEVKI UČITELJEV 12 Barvila v rastlinah Bernarda Moravec 16 Različni, a hkrati enaki Andreja Snoj, Mojca Zupan 22 Naravoslovni dan - voda Adrijana Likar 30 Primerjava med temperaturami na severni in južni strani šole Mirjam Bratož 20 KVIZ 36 Iz založb 38 Računalniški molj Pisani bonboni Bonboni, bonboni. Sladki, slastni in pisani. Rdeči, zeleni, modri, rjavi, rumeni. Ste se kdaj vprašali, zakaj jih vidimo v takih barvah? Bonboni so videti drugih barv, če nanje posvetimo z modro ali rdečo svetlobo. Če jih gledamo v šibki svetlobi, pa barv skoraj ne razločimo več. Kaj je v bonbonih, da nam, ko nanje posveti svetloba, dajo take barve? Pri izdelavi so jim dodali barvila, s kromatografijo pa lahko ugotovimo, katera. Zelen bonbon je na primer obarvan s kombinacijo modrega in rumenega barvila, v rjavem bonbonu pa je poleg rdečega še modro barvilo. Več o barvah in barvilih ter kromatografiji lahko najdete v članku in na stenski sliki dr. Dušana Krnela. Priprava članka za revijo je sovpadla s šolsko obravnavo listnega zelenila pri mojem 11-letnem sinu. Z učiteljico so pripravili kromatografijo zelenih listov, doma pa sva raziskovala barvila v bonbonih in flomastrih. Preživela sva popoldne brez televizije in računalnika s prijetnim občutkom zadovoljstva in povezanosti. Prijetno branje revije Vam želim! Zvonka Kos 4 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 1 / JESEN 2002 IZ VSEBINE Strokovni prispevek Krvne skupine so del 14 imunskega sistema organizma Tatjana Kordiš Prispevki učiteljev Od postaje do postaje ** Metka Močnik Mislil sem. da je Zemlia ploščata 33 Kaj so črvi? Barbara Bajd Razlaga k stenski sliki Barve in barvice ® Dušan Krnel Že dolgo je znano, da telo zavrača tujke. Težave se lahko pojavijo tudi ob transfuziji neskladne krvi ali ob porodu, če krvi matere in otroka nista skladni. Članek govori o tem, zakaj se pojavljajo težave in kaj se dogaja v telesu ob obrambni reakciji. Delo po postajah učitelj uporabi v določeni fazi poučevanja, ko je mogoče razvijati naravoslovne spretnosti in sposobnosti ter uporabiti učenčevo zna¬ nje in izkušnje. Gre za aktivno obliko dela, ki temelji na učenčevih osebnih izkušnjah, te pa so pomemben element notranje učne motivacije in ustvarjalnosti. Tema tokratnega dela po postajah so magneti. V vsakdanjem življenju velikokrat slišimo besedo črv, vendar jo uporabljamo v različnih pomenih. Svet okrog sebe vidimo v barvah, z barvami ga lahko obarvamo. Članek obravnava oba pomena besede barva: lastnost snovi ter snov, s katero barvamo. Opiše postopek ločevanja barvil na preprostem zgledu, ki ga lahko izvedete tudi v šoli. Pri tem si lahko pomagate s priloženima delovnima listoma ter s stensko sliko. Revija izhaja trikrat na leto - jeseni, pozimi in spomladi. Letna naročnina znaša 3.900 SIT. Plačuje se enkrat na leto, in sicer januarja. Študentje imajo 10-odstotni popust. Šole, ki bodo naročile po 2 ali več izvodov revije, imajo pri naročnini 10-odstotni popust. Prvih pet letnikov revije lahko naročite s 50-odstotnim popustom. Naslov uredništva, naročanje in oglaševanje: Založba Modrijan, Mestni trg 24, 1000 Ljubljana, tel: (01) 200 36 00, faks: (01) 200 36 01, e-pošta: prodaja @jnodrijan.si NARAVOSLOVNA SOLNICA Ustanovitelj in založnik: Modrijan založba, d. o. o. Direktor: Branimir Nešovic Glavna in odgovorna urednica: Zvonka Kos, Urednica: Metka Kralj Lektorica: Renata Vrčkovnik Oblikovanje: Blaž de Gleria Računalniški prelom: Goran Čurčič Tisk: Tiskarna Schwarz, Ljubljana Svet revije: dr. Saša Glažar, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani , Vladimir Milekšič, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, dr. Tatjana Verčkovnik, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Uredniški odbor: Bernarda Pinter, OŠ Ledina, Ljubljana, mag. Ana Gostinčar Blagotinšek, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. dr. Darja Skribe Dimeč, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Dušan Krnel, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. LETNIK 7 / ŠT. 1 / JESEN 2002 NARAVOSLOVNA SOLNICA 5 PRISPEVKI UČITELJEV Barve in barvice Dušan Krnel, Pedagoška fakulteta v Ljubljani Svet okrog sebe vidimo v barvah, z barvami ga lahko obarvamo. Članek obravnava oba pomena besede barva: lastnost snovi ter snov, s katero barvamo. Opiše postopek ločevanja barvil na preprostem zgledu, ki ga lahko izvedete tudi v šoli. Pri tem si lahko pomagate s priloženima delovnima listoma ter s stensko sliko. 0 fizikalnem pojmu barva in o obar¬ vanih snoveh, ki jih pogosto imenu¬ jemo kar barve, smo v reviji že pisali (Naravoslovna solnica, letnik 1, št. 1). Barva je v naravoslovju le lastnost snovi, v vsakdanjem življenju pa je obarvana snov, s katero pobarvamo ali obarvamo kako površino ali drugo snov. Barva v naravoslovnem smislu je rezultat pojava, ko bela svetloba obsije neko snov. Zato snovi v mraku in v temi to last¬ nost izgubijo, vse okoli nas je sivo ali črno. Za razlago, zakaj vidimo nekaj rdeče in drugo rumeno, moramo vedeti, da je bela svetloba sestavljena iz različnih svetlob, razlikujejo se po valovni dolžini. Naše oko te svetlobe različno zaznava. Poimenovali smo jih barve. Belo svetlobo lahko raz¬ stavimo na barvni spekter, ki gre od rdeče, ki ima največjo valovno dol¬ žino, do vijolične, ki ima najmanjšo valovno dolžino. Ko bela svetloba obsije neko snov, se del svetlobe vpije, del pa odbije. Da neko snov vidimo rdeče, se mora rdeča svetloba od snovi odbiti, pre¬ ostale svetlobe pa snov vpije. Taka je običajna razlaga v učbenikih. Če že¬ limo razumeti besedi »vpijanje« in »odboj« svetlobe, moramo poznati zgradbo osnovnih delcev snovi. Oddajanje svetlobe je največkrat povezano z nihanjem elektronov v atomih ali v molekulah. Različni atomi, ki sestavljajo elemente, ali pa molekule spojin imajo različno šte¬ vilo elektronov z različno energijo. Ko svetloba posveti na snov, neka¬ teri elektroni lahko sprejmejo - vpi¬ jejo še nekaj energije in drugače zanihajo ter tako oddajo drugačno svetlobo, preostalo svetlobo pa odbijejo. Tako je oddana svetloba drugačna od sprejete. Pri rdečih snoveh sprejmejo - vpijejo elektroni energijo večine valovnih dolžin razen rdeče. Zato to snov v beli svetlobi vidimo rdeče. Bel papir odbije ves barvni spekter, in ga vidimo kot belega. Če ga osve¬ tlimo z rdečo svetlobo, jo prav tako odbije, in ga vidimo rdečega. Po¬ dobno velja za sive snovi. Tiste sno¬ vi, ki večinoma odbijajo le določeno barvno svetlobo, preostale pa absorbirajo, uporabljamo kot barvila ali v vsakdanjem jeziku kot barve. Barvila morajo imeti še druge last¬ nosti. Ena od njih je topnost. V vodi so dobro topne nekatere organske spojine in jih lahko uporabljamo za barvanje. To so na primer barvila za barvanje tkanin ali za barvanje pir¬ hov. Nekatere druge organske spo¬ jine, ki so dobro topne v nepolarnih topilih, uporabljajo na primer za pri¬ pravo barvnih premazov za zaščito lesa. Druga skupina spojin so raz¬ lični kovinski oksidi in soli. Mnogi od teh niso topni, pogosto se zanje Prizma razkloni curek bele svetlobe tako, da loči svetlobe z različnimi valovnimi dolžinami. 6 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. t / JESEN 2002 PRISPEVKI UČITELJEV uporablja ime pigmenti, vendar deli¬ tev na barvila kot topne obarvane snovi in na pigmente kot netopne snovi ni dosledna. Uporabljali pa jo bomo v nadaljevanju tega prispevka. Ker so pigmenti netopni, jih uporab¬ ljamo kot suspenzije ali kot goste paste, to so zmesi trdnih delcev in tekočine. Vodene ali tempera bar¬ vice, barvni laki in premazi za kovine in les so tovrstne zmesi. Pigmenti so tudi v barvnih svinčnikih ali barvi¬ cah. V barvnih tuših, flomastrih ali v barvah za lase so barvila, raztop¬ ljena v različnih topilih, večinoma v vodi ali v alkoholu. Preprosto loče¬ vanje med pigmenti in barvili je po¬ skus mešanja z vodo. Ko z vodo mešamo vodene ali tem¬ pera barvice in to zmes pustimo nekaj časa mirovati, na primer pri spiranju čopičev, se voda čez čas zbistri, na dnu pa ostane mešanica pigmentov. Ko pa v vodo vlijemo barvni tuš ali barvilo za barvanje pir¬ hov, se ta z vodo pomeša, nastane raztopina, ki se kljub mirovanju ne loči več na sestavine. Dogaja se pravzaprav nasprotno kot pri suspenziji. Čeprav je na začetku bar¬ vilo še na dnu, se sčasoma porazdeli po vsej prostornini, tudi če zmesi ne mešamo. Ta pojav je dokaz za giba¬ nje molekul. Ker so tudi delci barvila tako kot voda v obliki molekul, se zaradi lastnega gibanja premešajo. V suspenziji pa so delci pigmenta preveliki in gibanje molekul vode jih ne more premešati. Preprost poskus z mešanjem svetlob lahko naredimo z vrtav¬ ko, ki ima pobarvana polja s tre¬ mi osnovnimi barvami: modro, rdeče in zeleno. Ko jo zavrtimo, se polja zlijejo v skoraj belo, in sicer zato, ker so pobarvana z barvili ali pigmenti, ki ne od¬ dajajo čistih barv ali barv v oz¬ kem razponu valovnih dolžin. Aditivno mešanje barvnih svetlob Ker je bela svetloba sestavljena, jo lahko razstavimo in prav tako sesta¬ vimo. Z mešanjem modre, rdeče in zelene svetlobe dobimo belo sve¬ tlobo. To imenujemo aditivno meša¬ nje. Belo svetlobo dobimo le z me¬ šanjem žarkov osnovnih barv. Mešanje pigmentov in barvil daje drugačne rezultate kot mešanje barvnih svetlob. V tiskarstvu upo¬ rabljajo tri osnovne barve: modro (Cyan), škrlatno rdečo (Magenta), rumeno (Yellow) in črno (Karbon). Tiskarji govorijo o sistemu CMYK. Z zaporednim tiskanjem posameznih barv v različnih razmerjih dobijo na stotine različnih barvnih odtenkov, ne morejo pa dobiti bele. Rezultat mešanja osnovnih barv je nekakšna sivo rjava barva. Bela svetloba se pri določenih pogo¬ jih razstavi, na primer pri potovanju skozi optično prizmo ali na kapljicah dežja, skozi katere posije sonce in Subtraktiuno mešanje barv nastane mavrica. Kako mavrico na¬ redimo sami, smo tudi že pisali v Naravoslovni solnici (promocijska številka). Razstavimo pa lahko tudi »barvo«, na primer barvo tuša, barvo flomastra ali barvo obarvanih bonbonov. Pri tem si pomagamo s pojavom, ki ste ga mnogi že opazili. Če se po belem prtu razlije rdeče vino ali rde¬ či sadni sok, se madež od mesta, kjer je bil prt polit, širi v krogu. Tekočina se premika po prtu zaradi pojava, ki ga imenujemo kapilarnost ali kapilarni vlek. Prazni prostorčki v tkanini delujejo kot kapilare. V ka¬ pilari, ki si jo lahko predstavljamo kot tanko cevko, se voda dvigne višje od osnovne gladine vode, kar se v širših cevkah ne zgodi. Ta pojav si razlagamo s privlačnimi silami med tekočino v cevki in stenami cev¬ ke. V ozkih cevkah je ta sila večja od sile teže, ki potiska tekočino navz¬ dol, in zato se tekočina po kapilarah dviguje. Če so kapilare povezane med seboj, se tekočina lahko dvigne zelo visoko. Ko se potovanje madeža na prtu ustavi, opazimo, da ni ves krog enakomerno obarvan. Običajno je zunanji rob skoraj brezbarven, v notranjosti pa je več obarvanih koncentričnih krogov. Barvila v vinu so se različno razporedila v krogu madeža. LETNIK 7 / ŠT, 1 / JESEN 2002 NARAVOSLOVNA SOLNICA 7 PRISPEVKI UČITELJEV Ta pojav uporabljajo kemiki kot ana¬ litično metodo in jo imenujejo kro¬ matografija. Beseda je sestavljena iz grške besede chromos, ki pomeni barvo, in grafein, ki pomeni pisati. Najpreprostejša kromatografija je na papirju in z vodo kot topilom. Kemiki uporabljajo poleg papirja še vrsto drugih snovi, na primer nekatere okside, s katerimi polnijo steklene cevi, v katerih poteka loče¬ vanje. To imenujejo kolonska kro¬ matografija. Ali pa prašnate snovi nanesejo v tanki plasti na ravne površine. To imenujejo tankoplastna kromatografija. Ločevanje lahko po¬ teka tudi v plinu. Ta naprava je bolj zapletena in se imenuje plinski kro- matograf. Namesto vode uporab¬ ljajo različna organska topila ali mešanice topil. Za delo na razredni stopnji osnovne šole je najprimernejša papirna kro¬ matografija z vodo. Ločujemo lahko barvila v flomastrih, barvnih tuših, živilskih barvilih, v barvah za pirhe, koncentratih dišav ali v kakšni drugi »barvi«, ki je topna v vodi. Ne mo¬ remo pa ločevati pigmentov v vode¬ nih in tempera barvicah ali v drugih »barvah«, ki so v obliki suspenzij. Delci pigmenta v suspenziji so pre¬ veliki in kmalu zapolnijo kapilare. Potovanje in ločevanje snovi se tako ustavi. Kako naredimo kromatografijo barvil iz flomastra? Najbolje je uporabiti filtrirni papir, ki ga imajo na šoli kemiki. Lahko poskusimo tudi z drugimi vpojnimi papirji, na primer s trakovi nepo- tiskanega časopisnega papirja, ovoj¬ nim papirjem, papirnatimi robčki, servietami, papirnatimi brisačami in podobno. Papir naj bo čim bolj bel. Odrežemo trak, dolg približno 10 cm in širok 2-3 cm. Na enem koncu ga preluknjamo, tako da ga lahko obe¬ simo na leseno palčko ali na svin¬ čnik. Na drugem koncu, 1 cm od konca papirčka, naredimo madež z izbranim flomastrom, na primer zelenim. Nato trak položimo v koza¬ rec z vodo,tako da sega v vodo le manjši del papirja pod madežem. Voda se bo zaradi kapilarnega vleka začela po papirju dvigovati. Ko pride do madeža, začne raztapljati in spi¬ rati barvila. Sčasoma se na papirju pojavijo poleg zelene še druge barve. Pri zelenih flomastrih se obi¬ čajno pojavita rumena in modra. Tako lahko sklepamo, da so zeleno barvo flomastra pripravili z meša¬ njem rumenega in modrega barvila. Poskus ločevanja barvil lahko nare¬ dimo tudi z alkoholnimi flomastri. V tem primeru namesto vode upo¬ rabimo alkohol. Zakaj se zmes barvil, ki sestavljajo zeleno barvo, loči? Rumeno barvilo je drugačno po ke¬ mijski sestavi, kar pomeni, da ima drugačne molekule kot modro bar¬ vilo. Molekule se razlikujejo po veli¬ kosti, obliki ter po atomih in vezeh, ki molekulo sestavljajo. Zaradi vsega tega se razlikujejo tudi po tem, kako so v vodi topne in kako se vežejo na papir. Zato nekatera barvila v zmesi potujejo počasneje od drugih in se tako razvrstijo po papirju. Na primer modro barvilo potuje hitreje in je na papirju višje od rumenega barvila. Poskus ponovimo še z drugimi bar¬ vami flomastrov. Kmalu ugotovimo, da se nekatera barvila ponavljajo v več flomastrih. Otrokom bo najbrž zanimivo ugotavljati, koliko različnih barvil uporabijo v tovarni, da naredi¬ jo komplet 12 ali celo 24 flomastrov. Zanimiva je tudi krožna - papirna kromatografija. Iz papirja izrežemo krog s premerom 10-15 cm. Na sre¬ dini naredimo majhno luknjico in 8 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 1 / JESEN 2002 Kromatografija dveh črnih flomastrov različnih proizvajalcev. Kromatografija rdečega, zelenega, modrega in oranžnega flomastra hkrati. vanjo vtaknemo tulec, ki smo ga zvili iz traku istega papirja. Na okro¬ gel papir ob tulcu naredimo madeže z različnimi flomastri. Nato papir s tulcem postavimo na kozarec z vodo, tako da bo tulec v vodi. Voda bo potovala najprej po tulcu in nato po okroglem papirju v vse smeri. Pojavili se bodo različno obar¬ vani koncentrični krogi. Podobno krožno kromatografijo lahko naredimo z barvili, s katerimi so obarvani bonboni. Okrogel papir postavimo na kozarec in na sredino papirja damo bonbon. Nanj počasi, kapljico za kapljico kapljamo vodo. Voda spira barvilo z bonbona in po¬ tuje po papirju ter s tem ločuje bar¬ vila na bonbonu. Podobna ločevanja barvil lahko na¬ redimo tudi z naravnimi zmesmi barvil, kot so barvila v zelenih listih ali barvila v obarvanih cvetovih in PRISPEVKI UČITELJEV • •» sadežih. Za uspeh je pomembno le, da so raztopine barvil dovolj kon¬ centrirane, sicer barv, ki bodo na¬ stale pri ločevanju, ne bomo opazili. Kaj lahko naredimo z naravnimi barvili, pa je opisano v naslednjem prispevku. Veliko zabave z barvami in barvicami. Pri barvnem tisku nanašajo barve pikčasto. Za intenzivne barve morajo biti pike velike, za blede pa majhne. Različne tone dobijo s kombinacijami pik modre, rdeče, rumene in črne barve. Pri slikanju mešamo različne barve. Če zmešamo vse barve dobimo temno rjavostvo barvo. MODRIJAN aero Zmes barvil lahko ločimo. Postopek imenujemo kromatografija. Na sliki vidimo barvila, ki sojih uporabili pri izdelavi črnega flomastra. LETNIK 7 / ŠT. 1 / JESEN 2002 NARAVOSLOVNA SOLNICA 9 Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. DELOVNI LIST 1 Je črna res črna Ime in priimek: 1. Izberi tri črne flomastre različnih proizvajalcev. 2. Odreži tri enake trakove filtrirnega papirja, širine 2 cm in dolžine 10 cm. 3. 1 cm od roba s flomastrom potegni debelo črto. To je start. Če je flomaster tanek, potegni dvakrat. 8 cm od roba s svinčnikom potegni tanko črto. To je cilj. 4. Trak papirja obesi v kozarec z vodo. 5. V vodi ga pusti toliko časa, da se voda dvigne do cilja. Trak snemi in ga položi na bel papir. 6. Nariši barve, ki so se pokazale. flomaster 1 flomaster 2 flomaster 3 7. Izmeri razdaljo od starta do zgornjega roba barve in izpolni tabelo, razdalje 8. Primerjaj barve in razdalje. Če si ugotovil, da je v različnih flomastrih enaka barva, in je tudi razdalja od starta enaka, lahko sklepaš, da je v teh flomastrih enako barvilo. V katerih flomastrih si odkril enako barvilo? Zakaj v flomastrih ni črnega barvila? Ker uporabnega črnega barvila skoraj ni, za črne »barve« uporabljajo saje. To je droben črn prah. S tem prahom, ki se v vodi ne raztopi, pa ne morejo napolniti flomastra. Zato za črn flomaster zmešajo različna barvila, kar vidimo kot črno. Tudi tkanine barvajo podobno. Natančno si oglej kako črno tkanino. Ali je res čisto črna? 10 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 1 / JESEN 2002 DELOVNI LIST 2 Barvila v bonbonih Ime in priimek: 1. Potrebuješ zavojček bonbonov M&M. 2. Izberi štiri bonbone različnih barv. 3. Izreži okrogel filtrirni papir s premerom 10 cm. 4. Papir postavi na kozarec. 5. Na sredino papirja postavi bonbon. S kapalko kani nanj kapljico vode. Počakaj, da se voda vpije v papir. Kani še drugo kapljico in tretjo ter ponavljaj, dokler voda ne pride do roba papirja. 6. Kaj si ugotovil? Izpolni tabelo. Ali se pojavijo enaka barvila v različnih bonbonih? Katera? Kaj je v bonbonu pod obarvano plastjo? Nariši, kako bi bil videti bonbon, če bi ga prerezal čez polovico. LETNIK 7 / ŠT. 1 / JESEN 2002 NARAVOSLOVNA SOLNICA 11 Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. PRISPEVKI UČITELJEV BARVILA V RASTLINAH Bernarda Moravec, OŠ Dravlje, Ljubljana S kromatografijo so učenci ugotavljali, katera barvila so v listih zelenih rastlin. V razredu imamo vedno premalo časa za izvajanje eksperimentov, vendar s tem delamo veliko škodo učencem, ki dobivajo le teoretično znanje, primanjkuje pa jim praktičnega in uporabnega znanja. Primeren kraj za najrazličnejše poskuse so tabori, kjer otroci dneve preživljajo v naravi in spoznavajo njene zakonitosti. Pogosta vprašanja otrok so: »Zakaj niso vse rastline enake barve? Zakaj in kako lahko v jeseni listi postanejo drugače obarvani?« Najzadovoljnejši bodo, če jim bomo odgovorili z dokazom. Ta je opisan v nadaljevanju. Preprost poskus za dokazovanje barvil je kromatografija. Opisan je primer papirne kromatografije, tj. ločevanje komponent zmesi glede na hitrost potovanja po kromatografskem papirju. To metodo uporabljamo kot ana- lizno metodo, saj nam določi sestavo barvil v rastlinah oz. njihovih rastlin¬ skih organih. Izvedba: 1. Izberemo si rastlino oz. rastlinski del. (slika 1) 2. Liste rastline stremo v terilnici, dodamo malo alkohola ali acetona, da se barvila v njem raztopijo. Dobimo gost ekstrakt (izvleček) in ga pustimo stati vsaj 10 minut, (slika 2) 3. Izrežemo okrogel kromatografski oz. filtrirni papir, malo večji od petrijevke. Sredino preluknjamo in vstavimo vanjo valjček iz filtrirnega papirja, ki naj se dotika dna v petrijevki, (slika 3) 4. Na sredino okrog valjčka nanesemo ekstrakt v obliki kroga s premerom približno 2 centimetra, (slika 4) Petrijevko napolnimo z vodo (lahko tudi z alkoholom ali acetonom) in aparaturo pokrijemo z drugo petrijevko, (slika 5) 5. Na razvitem kromatogramu opazimo različne pasove barvil. Ugotovimo, da v rastlinah ni samo zeleno barvilo klorofil, ampak tudi druga barvila, (slika 6) Najbolj znana barvila v rastlinah so: • klorofil a in b —» daje zeleno do rumeno obarvanje, • antociani -> dajejo rdečo, modro in vijolično barvo, • flavonoli —> dajejo rumeno obarvanje, • ksantofili, ki spadajo k skupini karotenoidov -> dajejo rumeno obarvanje. Za poskus lahko uporabimo liste najrazličnejših rastlin, lubje, cvetove oz. njihove venčne liste, korenine idr. Literatura: Leksikon Biologija, Cankarjeva založba, 1985 Leksikon Kemija, Mladinska knjiga, 2001 slika 1 slika 2 slika 3 slika 5 slika 6 12 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 1 / JESEN 2002 B. Bajd MOJE PRVE DVOŽIVKE sstotia''. astorlav s vzor«-" m »S« 0 ' .. «eviwe P"” pasi"« telim' 5i ze lcoo- Meu ,r plavalno nemoe lise « a« vumenimi «- ima ^550 VBlitllV ! * ,a i»»» a do H«"- uiaol« 1 ^' IOO'» vK ' H,a do 15 orrv •““-"at lana »»* ..loaao« 0 "' debeloglavka Zelene Žabe najlaže opazujemo v mlakah, jezerih k nalih. Rade se sončijo na bregu. Lahko jih srečamc daleč stran od voda, saj so sposobne prepotovat več kilometrov, da bi prišle do druge mlake. V sl zelenih žab uvrščamo poleg zelene žabe še debele In pisano žabo. Vse tri se med seboj križajo, zato čevanje zelo težko. Debeloglavka je največja med njimi in zraste do * Pisana žaba ima zlato rumene zenice. Na notra r stegen ima rumene lise. Samci so v času parje vani izrazito rumenkasto. El Koža je rjava, vedno brez zelene. ■' f °mno obrazno masko čez oči. MOJE PRVE SPOMLADANSKE CVETLICE • Preprost ključ za prepoznavanje organizmov, • Spodbujajo natančno opazovanje. • Dopolnilo in popestritev pouka. , a ©odcveti' 0 a l delte™ v v,e e * fl0 1* 10 St« 5 «- u ustna P' osHe Listi s ° z(JrUZ do n»vi .«1 * Dišeče snovi uporabljajo pri izdelavi partumej . —j suhm travntw™^p° E ve- »» "»3» ni B* 1 Dl;.-*.- _ vilstvu J Nima listne rožice. Necvetoči poganjki so polegli, cvetoča stebla so pokončna. Listi so usnjati, celorobi, suličasti in vedno žele nat pom««"?' v iafran. dišeča ' jelen' ne«"' 50 ' :a\asti.. .v**" 0 * ro*^ c *‘ 2,val j* <|ol9a Knjižici sta napisani z namenom, da se otroci učijo natančnega opazovanja in so pozorni na drobne značilnosti, ki jih prezrejo pri površnem opazovanju. Poleg tega se lahko naučijo nekaj imen organizmov, spoznavajo pestrost in raznolikost narave ter se seznanijo, kako je v osnovi sestavljen biološki ključ in kako ga beremo. laška žaba —-—_______ Živi v svetlih In relativno suhih gozdovih. Podobna jf kulji. Ima zelo dolge krake in lahko skoči do dva me dolžino in meter v višino, zato ji nekateri pravijo skr Samec nima zvočnih mehurjev. Rosnici sta podobna laška žaba in plavček. Laška žaba je zelo redka. Pri nas živi le v Vipavs! in sicer v vlažnih nižinskih poplavnih gozdovih. V no ogrlje s svetlo progo po sredini, ta se stika .* progo, ki poteka med prednjima nogama. Obe pr rita narobe obrnjeno veliko črko T. Temna obrz ska se začenja pod očmi in ne sega do konice g Plavček ali barjanska žaba ima priostren gobče močvirnatih travnikih in v poplavnih nižinskih (npr. Krakovski gozd) v severovzhodni Slovet v času parjenja delno ali pop ’- u niavček. ZALOŽBA MODRIJAN Mestni trg 24, 1000 Ljubljana MODRIJAN tel.: 01 200 36 00, faks: 01 200 36 01, e-pošta: prodaja@modrijan.si STROKOVNI PRISPEVEK Že dolgo je znano, da telo zavrača tujke. Težave se lahko pojavijo tudi ob transfuziji neskladne krvi ali ob porodu, če krvi matere in otroka nista skladni. Članek govori o tem, zakaj se pojavljajo težave in kaj se dogaja v telesu ob obrambni reakciji. KRVNE SKUPINE SO DEL IMUNSKEGA SISTEMA ORGANIZMA Tatjana Kordiš Že v osnovni šoli smo se učili, da se človeška kri razlikuje po krvnih sku¬ pinah A, B, O, AB in faktorju Rh. Stroka pri krvi ne uporablja več izra¬ za faktor, ampak samo skupina. Kar smo dolgo poznali kot faktor Rh, imenujemo danes antigen RhD in ga uvrščamo v sistem skupin Rh. Kako je s tem? Ker so krvne skupine del obrambnega ali imunskega siste¬ ma organizma, je odgovor v njego¬ vem poznavanju. Imunski sistem brani organizem pred tujki, ki iz okolja vdirajo vanj in bi mu morebiti lahko škodovali. Tujki so lahko razne snovi ali drugi orga¬ nizmi, najpogosteje mikroorganizmi. Imunski sistem tujke prepozna, sku¬ ša onemogočiti njihovo škodljivo delovanje in jih odstraniti iz telesa. To lahko doseže na več načinov. Da bi razumeli krvne skupine, si mora¬ mo ogledati le enega od teh nači¬ nov: nastajanje protiteles v krvi. Prepoznavanje tujih organizmov v telesu je mogoče zato, ker ima vsak organizem na površini svojih celic sebi lastne spojine. Po teh spe¬ cifičnih spojinah organizem loči, kaj je njegovo in kaj ni. Če nek organi¬ zem ali njegov del prodre v drug organizem, ga ta prepozna kot tu¬ jek, ker na površini njegovih celic zazna tuje specifične spojine. Nanje se odzove tako, da začne proizvajati snovi, ki se s temi tujimi snovmi povežejo. Spojino, s katero se orga¬ nizem odzove na vdor tujka, imenu¬ jemo protitelo. Tujek, ki je izzval nastanek protitelesa, pa imenujemo antigen. Ko se protitelo poveže z antigenom, tujo celico onesposobi in tako prepreči njen škodljivi učinek. Imunski sistem človeškega telesa sestavljajo različne vrste belih krv¬ ničk, bezgavke in vranica, kot trans¬ portno sredstvo pa v njem sodelu¬ jeta tudi kri in limfa. Protitelesa nastajajo v nekaterih vrstah belih krvničk; te pa jih potem izločijo v krvno plazmo. Druge vrste belih krvničk uničujejo tujke, na katere so se vezala protitelesa, in jih tako od¬ stranjujejo iz telesa. Tako kot mnoge druge celice imajo tudi rdeče krvničke na površini svoj¬ ske molekule. Po teh molekulah telo prepozna rdeče krvničke kot svoje. Če pa rdeče krvničke pridejo pri transfuziji v drug organizem, jih lahko ta po teh molekulah prepozna kot tujke. V tem primeru svojske molekule delujejo kot antigen. Pri tem je zanimivo, da pri človeku nastanejo po rojstvu protitelesa proti nekaterim antigenom tuje krvi, ne da bi telo z njimi sploh prišlo v stik. Če kasneje prideta v stik krvi dveh ljudi z različnimi antigeni in protitelesi, se začnejo rdeče krvničke zlepljati. Leta 1900 je Karl Landsteiner odkril, da imajo nekateri ljudje na rdečih krvničkah antigen A, nekateri anti¬ gen B, nekateri oba, nekateri pa nobenega od teh dveh. Glede na prisotnost teh antigenov ločimo štiri osnovne krvne skupine: A, B, AB, 0. Landsteiner je torej odkril sistem krvnih skupin ABO. ANTIGEN NA POVRŠINI CELICE Celica v lastnem telesu, v krvi ni protiteles proti antigenu Celica v tujem telesu, v krvi so protitelesa, ki se vežejo na antigen in celico uničijo 14 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 1 / JESEN 2002 STROKOVNI PRISPEVEK antigen A eritrocit protitelo B Ljudje z antigenom A imajo v krvni plazmi razvita protitelesa proti antigenu B, zato ne smejo pri transfuziji dobiti krvi krvnih skupin B ali AB. Krvna skupina AB: □ antinpn A antigen B eritrocit Ljudje z obema antigenoma v svoji plazmi nimajo protiteles proti nobenemu od teh dveh antigenov, zato bi teoretično lahko dobili transfuzijo katerekoli skupine krvi. Krvna skupina B: a 4 antigen B A eritrocit protitelo A Ljudje z antigenom B imajo protitelesa proti antigenu A, zato ne smejo pri transfuziji dobiti krvi krvnih skupin A ali AB. Krvna skupina 0: A eritrocit protitelo B I I protitelo A Ljudje brez antigenov A oziroma B pa imajo protitelesa proti obema antigenoma, zato smejo dobiti le transfuzijo krvi skupine 0. V praksi dajo pri transfuziji pravilo¬ ma le kri enake krvne skupine. Pred transfuzijo prejemnikovo in dajal- čevo kri pregledajo in ugotovijo, ali morda ne vsebujeta še kakih drugih protiteles, ki bi lahko povzročala težave. Obe krvi morata biti popol¬ noma skladni. Leta 1940 so na površini rdečih krvničk odkrili še druge antigene, precej drugačne od antigenov siste¬ ma ABO. Najprej so jih odkrili v krvi opic iz rodu makakov ( Rhezus), po¬ tem pa še v človeški krvi. Po opicah Rhezus so prvi tak antigen imenovali faktor Rh. Danes poznamo na rdečih krvničkah že več kot 40 različnih antigenov tega sistema. Najpo¬ membnejši je RhD antigen, ker naj¬ močneje spodbuja nastajanje proti¬ teles. Človek lahko ima ali pa nima kateregakoli od Rh antigenov. Če pa ima RhD antigen, pravimo, da je RhD pozitiven. Če antigena RhD nima, je RhD negativen. Sistem Rh se od sistema ABO razli¬ kuje v tem, da v krvi ni protiteles proti njegovim antigenom, če oseba z njimi še ni bila v stiku. Če dobi RhD negativen človek s transfuzijo RhD pozitivno kri, začnejo nastajati anti- -RhD protitelesa. Anti-RhD protitelesa nastajajo tudi v krvi RhD negativne nosečnice, ki nosi RhD pozitiven plod, in lahko pri naslednji noseč¬ nosti uničijo rdeče krvničke plodu. Seveda se pojavi vprašanje, zakaj krvne skupine iz sistema ABO ne povzročajo težav v nosečnosti. Vzrok je v tem, da se antigeni ABO in RhD razlikujejo po moči, s katero spod¬ bujajo nastajanje protiteles. Anti¬ gena A in B sta v času razvoja plodu in ob rojstvu zelo slabo razvita in še ne spodbujata nastajanja protiteles. Otrokom ob rojstvu zato tudi težko določijo krvno skupino. Pozneje so odkrili še nekaj sistemov krvnih skupin in jih večinoma po¬ imenovali po odkriteljih: Kell, Kidd, Duffy, Levvis, MNS in drugi. Antigeni krvnih skupin iz teh sistemov so različno pomembni, ker različno močno spodbujajo nastajanje proti¬ teles in ker so različno zastopani v posameznih predelih sveta. V krvi krvodajalcev jih določajo samo, ka¬ dar v krvi prejemnika odkrijejo proti¬ telesa proti antigenom iz posame¬ znih sistemov. Če je plod RhD-pozitiven, mati pa RhD-negativna, lahko začne materino telo proizvajati protitelesa proti tujku. Ker razvoj protiteles zahteva svoj čas, prvemu otroku še ne škodujejo. Pač pa bi bil drugi otrok istih staršev izpo¬ stavljen delovanju materinih protiteles, ki so nastala med nosečnostjo ali po prvi nosečnosti. Zato dobi mati med nosečnostjo in po porodu posebno zaščito. Literatura: Kordiš, T: Moje telo. Biologija za 9. razred devetletne osnovne šole, Ljubljana, Modrijan, 2002 Stušek, P., Gogala, N.: Biologija 2 in 3., Funkcionalna anatomija s fiziologijo, Ljubljana, DZS, 1997 Boyle, M., Indge, B., Senoir, K.: Human Biology, London, Collins Educational, 1999 Voljč, B.(urednik): Zbornik za krvodajalce in organizatorje krvodajalskih akcij, Ljubljana.Zavod RS za transfuzijo krvi, Ministrstvo RS za zdravje, RK Slovenije, 2000 Transfuzijo so v zahodnem svetu začeli uporabljati šele v 20. stoletju, po odkritju sistema krvnih skupin ABO, Inki pa so jo poznali že pred priho¬ dom Evropejcev. Kako so dosegli, da pri vnosu krvi ni prišlo do okužbe, se zdajle ne bomo spraševali. Vsekakor ni prišlo do zavrnitve krvi druge osebe. In sicer zato, ker so vsi Inki imeli enako krvno skupino - krvno skupino 0 in RhD pozitivno krvno skupino. Pri Evropejcih je drugače, poleg krvne skupine 0 je kar razširjena tudi krvna skupina A, nekoliko manj pogosti pa sta krvni skupini B in AB. Ti dve krvni skupini pa sta bolj pogosti v Aziji. LETNIK 7 / ST. 1 / JESEN 2002 NARAVOSLOVNA SOLNICA 15 PRISPEVKI UČITELJEV RAZLIČNI, A HKRATI ENAKI Andreja Snoj in Mojca Zupan Vrtec Trnovski pristan, Ljubljana Ljudje se razlikujemo po spolu, zuna¬ njem videzu, po velikosti in obliki telesa, po tem kaj zmoremo. Z otroki smo raziskovali razlike in podobnosti med njimi. Pri tem smo razvijali spo¬ sobnost sprejemanja različnosti in strpen odnos do nje. 1. DA SE PREDSTAVIMO ... Vrtec Trnovski pristan oblikujeta dve starostno hetero¬ geni skupini. Otroci imajo že ob vključitvi v vrtec možnost zaznati in opaziti razlike v starostnih obdobjih; kar mlajši še ne zmorejo, starejši že dosegajo itd. Osebnostno različni vzgojitelji jih z različnimi vsebinami in pristopi spodbu¬ jamo in usmerjamo, da vedenja o različnosti in enakosti poglobijo. Eden od tematskih sklopov je vprašanje: Ali sta dva enaka? 2. Z RAZPREDELNICO, HISTOGRAMOM IN ŠTEVILSKIM TRAKOM DO RAZLIČNOSTI... V naši zbirki knjig je tudi pravljica z naslovom BAV BAV. Prebiranje knjige je otroke spodbudilo k domišljijskim igram in nas privedlo do začetne dejavnosti. Otroci so izrazili željo, da bi izdelali duhce. Na tla smo pogrnili papir, otroci so s svinčniki obrisali telesa drug drugega. Izstrigli so jih, jim narisali dele obraza in jih razstavili. V pogovoru o živih bitjih smo prišli do človeka. Ob tem smo ob pomoči knjig spoznali različne rase, jezike in kulturne navade ljudi. Otroci so ugotovili, da smo ljudje različnega spola. Na plakat smo narisali dve krožnici, roza in modro. S kartončkom deklice in dečka smo označili lastnost obeh krogov. Vsak otrok seje vrisal v pripadajočo krožnico. Z natančnim opazovanjem samega sebe v ogledalu in prijateljev smo izdelali histograma o barvi las in oči. Po tleh smo razporedili po en kartonček črne, rumene, svetlo rjave in temno rjave barve. Ugotavljali smo, ka¬ tera barva las prevladuje oziroma katere barve las ni v skupini. Vsak otrok je nato pobarval kartonček z njemu ustrezno barvo las in ga nalepil v histogram. Postopek smo ponovili pri razvrščanju po barvi oči, le da smo uporabili druge barve (temno rjavo, modro, zeleno in sivo). 16 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 1 / JESEN 2002 PRISPEVKI UČITELJEV MOJA OSEBNA \ma Kdo od nas se dotakne nosu z jezikom? Postavili smo se pred ogledala v igralnici in vsak se je trudil dotakniti nosu. Tisti, ki jim je uspelo, so v razpredelnico narisali kljukico, drugi so narisali poševno črto. Nato smo še ugotavljali, kdo lahko naredi z jezikom črko U. Na plakat narišemo črko U (kdor to naredi) oziroma ravno črto (kdor ne). Plakat smo izobesili v igralnici na vidno in otrokom dostopno mesto. Plakat je dopuščal otrokom lastno analizo. Potekala je individualno in v manjših skupinah starejših otrok. Njihove ugotovitve so bile skupne. Na številskem traku smo označili višine posameznikov in jih primerjali med seboj. Postavilo seje vprašanje, zakaj so nekateri otroci večji od drugih. Ugotovili smo, da je višina večinoma povezana s starostjo otroka in telesno višino njegovih staršev. Otroci so želeli ugoto¬ viti, kako hitro rastejo, zato so večkrat izrazili željo, da se znova izmerijo in primerjajo svojo višino. V pogovoru o telesni višini smo ugotovili, da je tudi telesna teža odvisna od starosti in dednosti. V krogu smo se igrali igrice: • pomežikni prijatelju, s katero smo ugotavljali domi¬ nantno oko; • prekrižaj roki, s katero smo ugotavljali dominantno roko; • z jezikom se skušaj dotakniti nosu in pri tem jezik upogniti v obliko črke U, ugotavljali smo zmožnosti naših jezikov; • prstni odtis, ob tem smo ugotavljali podobnosti in razlike med različnimi prstnimi odtisi. Na šeleshamer sva narisali razpredelnico. V glavo raz¬ predelnice sta dva otroka skicirala prstni odtis, prekri¬ žani roki, pomežik, jezik, ki se dotika nosu, in upogib jezika v obliki črke U. Na začetek vrstice je otrok, ki je sodeloval pri dejavno¬ sti, napisal svoje ime. Nato smo igre ponovili. Otroci so po vsaki ponovljeni igri zabeležili svoje ugotovitve. S črnilom smo naredili odtis desnega kazalca. Odtisi so bili različni. Nekateri v obliki krogov, pentljic itd. Vsi hkrati smo prekrižali roki. Vsak je povedal, katero roko ima zgoraj, in to v razpredelnici označil s črko L - leva ali D - desna. Otrok je pomežiknil svojemu prijatelju. Ta je povedal, s katerim očesom mu je pomežiknil. Označba je bila enaka kot pri prejšnjem poskusu. Z elektronsko tehtnico smo se stehtali. Tehtanje smo ponazorili z velikimi oranžnimi in malimi zelenimi krogi, ki smo jih lepili na plakat. Veliki oranžni krogi so pred¬ stavljali prvo številko na tehtnici (desetice), majhni zeleni pa drugo številko (enice). Z analizo stolpčnih prikazov tehtanja smo dognali, da telesna teža ni odvisna le od starosti in staršev, temveč tudi od odnosa do svojega telesa. Ob tem smo se pogovarjali o prehranjevalnih navadah, gibanju, skrbi za svoje telo. Tudi to dejavnost smo na željo otrok večkrat ponovili. Želeli so izvedeti, ali se bo njihova teža povečala in za koliko, zato so se tehtali pred obrokom in po njem. Kaj se zgodi, če ima nekdo devet malih zelenih krogov in veliko je? Ugotovili so, da mora dodati še en mali zeleni krog, te pa lahko zamenja za enega velikega oranžnega. Prr tem seje razvnel pogovor, koliko majh¬ nih zelenih krogov potrebuje vsak, da jih zamenja z enim oranžnim. Vsi so se strinjali: »Treba bo veliko jesti.« Pri teh dejavnostih so se otroci vključevali v celoten proces naravoslovnih postopkov: opazovanje, napove¬ dovanje, štetje, primerjanje, prirejanje, urejanje, razvr¬ ščanje, sklepanje, postavljanje hipotez, analiziranje in interpretacija rezultatov in sklepov. LETNIK 7 / ŠT. 1 / JESEN 2002 NARAVOSLOVNA SOLNICA 1 PRISPEVKI UČITELJEV 3. OSEBNA IZKAZNICA Na podlagi opazovanj in dognanj, do katerih smo prišli v procesu spoznavanja sebe in drugih, si je vsak otrok izdelal osebno izkaznico. Ta je vsebovala: njegov obraz, obris in odtis dlani, obris in odtis stopala, prikaz telesne teže in fotografijo njegovih prijateljev. Z otroki smo se pogovarjali o pojmu izkaznica. Ogledali smo si osebno izkaznico ene od vzgojiteljic in ugotovili lastnosti izkaznice (fotografija obraza, ime, priimek, spol, datum rojstva, naslov prebivališča in lastnoročni podpis). Ob tem so otroci pripovedovali svoje podatke.. Nadaljevali smo s podrobnim opazovanjem sebe v ogle¬ dalu. Znova smo analizirali histograme, ki smo jih izde¬ lali pri prejšnjih aktivnostih in jih razstavili v igralnici. Vsak otrok si je s flomastri narisal svoj obraz. Sliko obraza smo uporabili za naslovnico osebne izkaznice. Drug drugemu so s flomastri obrisali roko in stopalo. Dlan in stopalo so si pobarvali s prstnimi barvami in ju odtisnili. Primerjali smo obrise in odtise istega otroka. Nato pa še odtise in obrise drugih otrok. 18 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 1 / JESEN 2002 Z barvnimi krogi so na karton ponazorili svojo težo, ki smo jo že prikazali na plakatu. Ljudje se razlikujemo, zato ima tudi v vrtcu vsak svo¬ jega prijatelja. Ker se v našem vrtcu ukvarjamo tudi z medijsko vzgojo, je vsak otrok z digitalnim fotoapa¬ ratom fotografiral svoje prijatelje. Slike smo prenesli v računalnik, jih natisnili, izstrigli in nalepili na karton. Kartone smo z vrvicami povezali med seboj. Osebne izkaznice smo razstavili, da so si jih lahko ogledali vsi otroci in njihovi starši. 4. KAM SMO PRIŠLI... Čeprav sva obdelovali naravoslovno tematiko, sva poleg naravoslovnih ciljev dosegli tudi cilje s področja jezika, umetnosti, družbe in matematike, skratka s področij, ki jih vsebuje kurikul za predšolsko vzgojo. Te dejavnosti so se ponavljale dva meseca, zato so imeli otroci možnost izbirati, kdaj in kje se bodo vključevali v posamezno dejavnost. Lahko so se vračali k isti dejavnosti in jo nadgrajevali. Po zaključenem tematskem sklopu sva opazili, da otroci v svojo spontano igro vnašajo elemente posameznih dejavnosti in s tem podoživljajo različnost in enakost. Literatura: Marjanovič - Umek, L. in sod.: Otrok v vrtcu, Priročnik h kurikulu za vrtce. Obzorja, 2001 Več avtorjev: Tempusovo snopje, DZS, 1993 Več avtorjev: Kurikulum za vrtce, Predšolska vzgoja v vrtcih, Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad Republike Slovenije za šolstvo, 1999 VVeninger, B. in Hocker, K.: BAV BAV, Kres, 1995 Fotografije: Branko Stepančič LETNIK 7 / ST. 1 / JESEN 2002 NARAVOSLOVNA SOLNICA 19 KVIZ Kaj veš o barvah in barvicah? Dušan Krnel Svetloba Sonca je: A rumena B bela C oranžna Č svetlo modra Mavrične barve lahko razen na nebu opazimo še na: A suhi mivki B okenskem steklu C milnih mehurčkih Č kapljici olja ^ Kako vidimo rdeč predmet, ko ga obsijemo z rdečo svetlobo? A rdeče B modro C črno Č rumen ^ Katere svetlobe ne vidimo? A svetlobo neonske svetilke B belo svetlobo C infrardečo svetlobo Č odbito svetlobo Kaj je barvni spekter? A dobro premešana zmes različnih barvil B močan žarek rumene svetlobe C barvna lestvica zelenih tonov Č barvna lestvica različnih barv Q Kako vidimo bel predmet, ko nanj posvetimo z rdečo svetlobo? A belo B rumeno C rdeče Č roza Q Katera barva nastane, ko se prekrijeta žarka zelene in rdeče svetlobe? A oranžna B rumena C vijolična Č zelena Mavrica nastane, ko svetloba sveti skozi: A okensko steklo B sončna očala C optično prizmo Č zobno krtačko 20 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 7 / št. i / jesen 2002 KVIZ Zmes različnih barvil lahko ločimo s: A stomatologijo B kromatografijo C optiko Č mikroskopijo Če zmešamo rdečo in modro tempera barvico, dobimo: A roza B marelično C vijolično Č zeleno Čopič namočimo v rdečo tempera barvo in ga speremo v vodi. Kakšna postane voda po treh dneh? A bistra B bistra z rdečo usedlino C motna in rdeča Č rjava in smrdeča Če zmešamo modro in rumeno tempera barvico, dobimo: A rjavo B svetlo modro C mavrico Č zeleno © Če zmešamo 12 različnih tempera barvic, dobimo: A belo B črno C sivo Č rjavo Vodene barvice imenujemo vodene zato, ker: A jih mešamo z vodo B jih naredijo iz rečnega blata C jih naredijo iz vodnih rastlin Č jih uporabljamo za vodno slikarstvo © Če prepleskamo zeleno sobo v belo, bo soba: D S L v ta a £ l D Zl D ll D 01 a 6 D 8 D L a 9 v s D 17 D £ D Z a i uoAo6po luijAeJd A veselejša B temnejša C svetlejša Č čistejša Za vsak pravilni odgovor dobiš eno točko. Seštej točke. 0-5 točk Ni vse sivo in brezbarvno, natančneje opazuj barve in večkrat kaj pobarvaj. 6-10 točk Kar veliko veš o barvah in barvicah. Lahko bi postal pomočnik optika ali svetovalec pleskarja. 11-15 točk Zate je svet poln barv. Mogoče postaneš slikar ali slikarka, ali pa učitelj ali učiteljica naravoslovja. LETNIK 7 / ŠT. 1 / JESEN 2002 NARAVOSLOVNA SOLNICA 21 PRISPEVKI UČITELJEV NARAVOSLOVNI DAN - VODA Adrijana Likar, OŠ Lucijana Bratkoviča - Bratuša, Renče Učenci so že v prvih treh razredih spoznali vodo kot pomemben dejavnik za preživetje živih bitij. Njihovo predznanje sem uporabila pri načrtovanju naravo¬ slovnega dne, katerega cilj je bil spoznavanje stanja vode in vzrokov za njegovo spreminjanje v naravi. Učitelj se pogosto sprašuje, kako otrokom razložiti težje vsebine. Ena od poti je učencu omogočiti, da sam pride do zaključkov. Učitelj naj bi bil le organizator in usmerjevalec učnega procesa. Vsako leto organi¬ ziram naravoslovni dan z naslovom Voda. Učenci pri delu predvidevajo, primerjajo, opazujejo, eksperimenti¬ rajo in izmenjujejo svoja spoznanja. PRIPRAVE NA NARAVOSLOVNI DAN Na naravoslovni dan se učenci pri¬ pravljajo že doma: iščejo pesmi, uganke, knjige o vodi ali besedila v enciklopedijah in leksikonih. Zbi¬ rajo slikovno gradivo. Vse to prine¬ sejo v šolo tisti dan, ko imamo naravoslovni dan. Zbrano gradivo uporabljajo pri nadgrajevanju svo¬ jega znanja. i# 5. VODF)' NARAVOSLOVNI DAN Najprej beremo uganke in pesmi. Nekateri spesnijo svojo pesem in jo preberejo drugim. Na tablo obesim prazen list papirja, na katerega učenci napišejo vse, kar o vodi že vedo. Preberemo si njihove zapise. Ugotovim, da učenci o vodi že marsikaj vedo. Cilj naravoslov¬ nega dne pa je, da odpravim nji¬ hove napačne predstave in jih usmerim k pridobivanju novega znanja o vodi. Vsak učenec dobi snopič nalog za izvedbo poskusov (nekaj delovnih listov je v prilogi članka). Razdelim jih v skupine, ki krožijo od postaje do postaje in tako opravijo vse naloge. Delo poteka v učilnici in v okolici šole, kjer si ogledamo nekatera sta¬ nja vode (led, slana). Dan zaključimo s predstavitvijo dela in rezultatov vsake skupine. Učenci izmenjajo svoja spoznanja in ugotovitve. Po zaključku naravoslovnega dne z učenci pripravimo tudi razstavo v učilnici. ANALIZA NARAVOSLOVNEGA DNE Učenci so bili med delom zelo dejavni. Delali so z veseljem in kazali tudi veliko zanimanja za delo. Boljši učenci so pomagali slabšim. S takim načinom dela učenci laže dosegajo zastavljene cilje. V anketi, ki sva jo izvedli s šolsko pedagogi¬ njo, so zapisali, da jim je ta način dela prijetnejši od klasičnega. Dan jim je minil hitro, občutek so imeli, kot da ni bilo pouka. Prek igre so dosegali zastavljene cilje. Menili so, da so se veliko naučili. To smo preverili s kratkim preverjanjem. Zadovoljni otroški obrazi nam po¬ vedo več kot besede. 22 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 1 / JESEN 2002 DELOVNI LIST t Oblika vode Ime in priimek: 1. Razmisli in odgovori. Naštej nekaj oblik vode, ki si jih že videl. Opiši tudi razmere, v katerih si te oblike vode videl. Ali ima voda stalno obliko? 2. Naredi poskus. Pripomočki: • stekleni kozarčki različnih oblik • vrč z vodo • tuš V kozarčke nalij vodo. V vsak kozarček dodaj nekaj kapljic tuša, da se voda obarva. 3. Še enkrat razmisli in odgovori. Kakšne oblike so kozarčki? Nariši nekaj oblik. Kakšne oblike je voda? Primerjaj oblike vode med seboj. Kakšne oblike je voda, če jo zliješ iz kozarčkov? Kaj bi se zgodilo, če bi vodo zamrznil in led spravil iz kozarčkov? Kakšne oblike bi bil led? Poskusi to narediti doma. LETNIK 7 / ŠT. 1 / JESEN 2002 NARAVOSLOVNA SOLNICA 23 Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. DELOVNI LIST 2 Čiščenje vode Ime in priimek: s peščenim filtrom _ 1. Razmisli in odgovori. Veliko vode v naravi je onesnažene. Ljudje potrebujemo čisto pitno vodo. Kako se voda prečisti v naravi in kako jo lahko prečistimo ljudje? 2. Naredi poskus. Pripomočki: • plastenka z odrezanim dnom • vata • zmleto oglje • mivka • pesek • kalna voda • trije kozarci Pripravi si kalno vodo tako, da v kozarec čiste vode vsuješ malo mivke ali zemlje in zmes dobro premešaš. Počakaj, da se težji delci usedejo na dno. V tem času pripravi peščeni filter. Plastenko z odrezanim dnom obrni z vratom navzdol in jo postavi v prazen kozarec. Na odprtino vratu položi kosem vate, nanj nasuj 5 cm zmletega oglja, nato pa še 5 cm mivke in 5 cm peska. To je tvoj peščeni filter. Najprej zlij na filter kozarec čiste vode iz vodovoda. Zamenjaj kozarec pod filtrom s praznim kozarcem. Potem zlij na filter še kozarec kalne vode. Če si filter dobro pripravil, bo v kozarec obakrat pritekla čista voda. 24 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 1 / JESEN 2002 DELOVNI LIST 2 3. Še enkrat razmisli in odgovori. Kje so ostali delci iz kalne vode? Skiciraj si, kako je kalna voda tekla skozi filter in kaj se je z njo dogajalo. Zakaj so v tvojem filtru oglje, mivka in pesek razvrščeni od spodaj navzgor in ne obratno? Kaj bi se zgodilo, če bi v steklenico najprej nasul pesek, potem mivko,oglje in vato? Kje v naravi bi lahko našel podoben peščeni filter? LETNIK 7 / ŠT. 1 / JESEN 2002 NARAVOSLOVNA SOLNICA 25 Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. PRISPEVKI UČITELJEV - Razred:4. Predmet: spoznavanja narave Učna tema: Naravoslovni dan - VODA Učni cilji: Kognitivno področje • S čutili ugotavljajo lastnosti vode. • Ugotovijo, da voda nima lastne oblike. • Ločijo med obliko in stanjem vode. • Določajo stanje vode in ugotavljajo njegovo spreminjanje. • Opredelijo pojme: taljenje, topljenje, ledišče, vrelišče. • S poskusom vrenja vode spoznajo, da je izparevanje osnova za kroženje vode. • Ob pomoči slike in učnega pripomočka opisujejo, kako voda v naravi kroži. • Spoznajo, zakaj je kroženje vode tako pomembno. • Opisujejo in razpravljajo o pomenu vode za vsa živa bitja. • V literaturi iščejo odgovore na zastavljena vprašanja. • Z izdelavo svojih miselnih vzorcev pokažejo svoje razumevanje pojma voda. • Kritično ovrednotijo odnos ljudi do onesnaževanja vode. Psihomotorično področje • Ogledajo si pripomočke, s katerimi bodo izvedli poskuse, in jih znajo uporabiti. • Natančno zapisujejo ugotovitve. • Natančno izvajajo vaje. • Ogledajo si knjige v zvezi z vodo, ki so jih prinesli. Afektivno področje • Pozorno poslušajo navodila. • Sodelujejo v skupini. • Vestno dokončajo naloge. • Poročajo o svojem delu. Učne metode: razgovor, razlaga, metoda pisnih del, eksperimental¬ no delo, opazovanje. Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna. Učni pripomočki: navedeni ob posamezni vaji. v_ Literaturam Ocepek, R. idr,: Spoznavajmo naravo 4, Ljubljana DZS, 1999 Reba, M.: Jurček in packarija, Ljubljana, 1992 Costa - Pau, R.: Šolska enciklopedija, Ljubljana,1995 Grissmemann, 0.: Potovanje vodne kapljice, Artiče, 2000 Ardley, N.: Spoznavajmo znanost, Voda, Ljubljana, 1993 Kuščer, S.: Voda, Ljubljana, 1997 Okolje in ekologija, Murska Sobota, 1994 (Zbirka Moji prvi koraki) VValpole, B.: Voda, Murska Sobota, 1990 26 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 1 / JESEN 2002 PRISPEVKI UČITELJEV V šolskem letu 2000/01 sem sodelo¬ vala pri sicer dvoletnem projektu »Delo po postajah pri spoznavanju okolja v prvi triadi OŠ«, ki je potekal kot inovacijski projekt. Delo je bilo usmerjeno predvsem na področje naravoslovja, saj je ta način lahko zelo učinkovit pri razvijanju naravo¬ slovnih sposobnosti in spretnosti. Delo po postajah je didaktična orga¬ nizacija pouka začetnega naravo¬ slovja in poudarja aktivno delo učencev. Učitelj izdela učno pripravo z vsemi elementi in hkrati organizira delo. Predhodno pripravi potrebne materiale in učne pripomočke, postaje v učilnici in naloge, ki jih prejmejo učenci kot gradivo. Poleg spoznavnih ciljev so poudarjeni tudi čustveni, socialni in čutni cilji. Pri taki organizaciji so pomembni učen¬ čevo predznanje, izkušnje, kogni¬ tivne sposobnosti, čutila, čustva in sodelovanje z drugimi. Delo po postajah pozitivno vpliva ng sodelo¬ vanje med učenci in na ugodno raz¬ položenje v razredu. Kako poteka delo? Začne se z uvodom, ki ima tako motivacijske kot informativne cilje (KAJ BOMO DELALI) in skupinam ter Od postaje do postaje Metka Močnik, OŠ Rodica, Domžale Delo po postajah učitelj uporabi v določeni fazi poučevanja, ko je mogoče razvijati naravoslovne spretnosti in sposobnosti ter uporabiti učenčevo zna¬ nje in izkušnje. Gre za aktivno obliko dela, ki temelji na učenčevih osebnih izkušnjah, te pa so pomemben element notranje učne motivacije in ustvarjalnosti. Tema tokratnega dela po postajah so magneti. posameznikom poda jasna in zelo razumljiva navodila za delo (KAKO BOMO DELALI). Uvodni del vedno poteka v enem delu učilnice, najbo¬ lje na blazinah. Osrednjo vlogo ima učitelj, vendar aktivno vključuje učence. Skupna navodila za delo po postajah 1. Preden se lotiš naloge, natančno preberi navodilo na svojem učnem listu. 2. Naredi, kar zahteva navodilo. 3. Zabeleži ugotovitve na svoj učni list, kakor zahteva navodilo (nariši, odgovori ...). V osrednjem delu učenci delajo po postajah. Naloge rešujejo indivi¬ dualno, v parih ali v skupini. Vsekakor naj delajo, preizkušajo in zapisujejo sami, lahko pa si pri aktivnostih pomagajo. Med učenci, ki delajo skupaj in si pomagajo, se razvijejo socialne interakcije, na primer pogovor, medsebojno primerjanje, opazovanje drugih, ponovno preverjanje... Napotki za delo po postajah 1. Številka na učnem listu je tudi številka na postaji. 2. Vrstni red postaj ni pomemben. 3. Zadnja postaja naj bo na blazi¬ nah. Če imaš še kaj časa, preglej in dopolni naloge. 4. Pojdi na postajo, kjer je le en učenec. 5. Z materialom in pripomočki ravnaj previdno. 6. Delaj tiho in hitro. 7. S sošolcem si lahko pomagata, če sta na isti postaji. To pa ne pomeni, da morata ves čas skupaj potovati po postajah. 8. Piši samo besede, ne povedi. 9. Če katerega odgovora ne najdeš, nadaljuj. Če boš imel na koncu čas, se boš vrnil na postajo. Postaja 2: Koliko sponk privlačijo različno močni magneti? LETNIK 7 / ŠT. 1 / JESEN 2002 NARAVOSLOVNA SOLNICA 27 Raziskovanje magnetov: delo po postajah PRISPEVKI UČITELJEV 28 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 1 / JESEN 2002 PRISPEVKI UČITELJEV Postaja 7: t/agončki vlakca imajo magnete. Različna pola magneta se privlačita. Sledi skupen zaključek. Učenci se po končanem delu zberejo in pre¬ gledajo rezultate svojega dela, ana¬ lizirajo svoje delo po vsebini in svoje počutje. Analiza refleksij je pokazala, da so učenci z delom po postajah zadovoljni, všeč so jim posamezne naloge, dinamično delo, se prijetno počutijo, niso pa jim všeč glasnost sošolcev, nemirnost posameznikov ter nekatere naloge na posameznih postajah. Analiza dela Cilj uvodne motivacije je bil ponoviti lastnosti snovi, kar je bila tema prej¬ šnjega dela po postajah. Uporabili smo male Orffove inštrumente, ugo¬ tavljali, iz česa so, in iskali predmete v učilnici, ki so iz enakih snovi. Ob koncu uvodnega dela smo spoznali kompas. Učenci so razmišljali, iz ka¬ tere snovi je, komu in čemu je na¬ menjen ... Tako smo prišli do pojma magnet. Uvodna motivacija je v ce¬ loti potekala v krogu na blazinah. Postaja 8: Naredimo kompas. Osrednji del je bil razdeljen na dva dela. Prvi je potekal frontalno. Pono¬ vili smo pravila za delo, ogledali smo si učni list z nalogami. Opozo¬ rila sem jih na nekatere naloge. Vsak je dobil številko postaje. Sledila je razporeditev učencev na začetne postaje, pozneje so potovali sami (ali v dvojicah). Drugi del je potekal v gibanju od postaje do postaje ob različnih naravoslovnih postopkih, ki omogočajo razvoj naravoslovnih sposobnosti in spretnosti. Vsi učenci so v dveh šolskih urah opravili vse naloge, tako da je ostalo dovolj časa za celotno analizo dela, za pogovor o rezultatih, zaključkih, vtisih in počutju. Za najboljšo na¬ logo so izbrali tisto, pri kateri so ugotavljali, s katero obliko magneta lahko dvignejo največ sponk in kako lahko spravijo sponko iz kozarca z vodo, ne da bi si zmočili prste. Delo po postajah omogoča tudi razvijanje delovnih navad, sodelova¬ nja, medsebojne komunikacije ter samostojnosti in ustvarjalnosti. Vse več učencev naloge rešuje popol¬ noma samostojno in ne potrebuje pomoči. Čeprav zahteva priprava za delo po postajah od učitelja neko¬ liko več časa, ustvarjalnosti in zbi¬ ranja različnega materiala, moje izkušnje kažejo, da je takšen pouk tako za učitelja kot za učence prije¬ ten, spodbuden in velika motivacija za nadaljnje delo. LETNIK 7 / ŠT. 1 / JESEN 2002 NARAVOSLOVNA SOLNICA 29 PRISPEVKI UČITELJEV Z učenci 4. razreda, ki tekmujejo pri Veseli šoli in so obenem člani računal¬ niškega krožka, smo izdelali razisko¬ valno nalogo. Učenci so merili tempe¬ raturo zraka na severni in južni strani šole in vse podatke samostojno vnašali v računalnik. V programu Excel smo jih skupno obdelali. Postavili smo raziskovalna vprašanja: • Ali obstaja razlika med temperaturama na severni in južni strani šole? • Če obstaja, kolikšna je? • Ali je razlika povezana z uro meritve? • Kdaj so razlike manjše? • Kakšno vlogo ima pri tem vreme? PRIMERJAVA MED TEMPERATURAMI NA SEVERNI IN JUŽNI STRANI ŠOLE Mirjam Bratož, OŠ Draga Bajca, Vipava, podružnica Vrhpolje opazovalni list Učenci so tri tedne merili tempe¬ raturo zraka na severni in južni strani šole, in sicer ob 7 h 40 min in ob 11 h 40 min. Obenem so si zapisovali tudi vreme. Pri merjenju, zapisovanju in obdelavi z računal¬ nikom so se menjavali. 30 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 1 / JESEN 2002 PRISPEVKI UČITELJEV Primerjava med temperaturami na S in J strani šole 1 ° S 7h40min m S 11h4Qmin | D J 7h40min i n J 11h40min Merjenje temperature zraka na S strani šole Na severni strani smo temperaturo merili na okenski polici v prvem nadstropju. Najnižja temperatura je bila -10°C, najvišja pa 10°C. Takrat je bilo vreme jasno. Ob deževnem in jasnem vremenu je bila razlika majhna. 16. 2. sploh ni bilo razlike med jutranjo in dopoldansko temperaturo. LETNIK 7 / ŠT. 1 / JESEN 2002 NARAVOSLOVNA SOLNICA 31 PRISPEVKI UČITELJEV Merjenje temperature zraka na J strani šole 30 -10 Tudi na južni strani šole smo merili temperaturo na okenski polici v prvem nadstropju. Termometra nismo mogli zaščititi pred soncem, zato so bile temperature visoke. 22. 2. je bila razlika med jutranjo in dopoldan¬ sko temperaturo kar 19°C. Bilo je jasno in sončno vreme. UGOTOVITVE Ugotovili smo, da razlika med temperaturami obstaja. Temperature na severni strani so bile vedno nižje. Najnižja izmerjena temperatura na severni strani je bila -10°C, najvišja na južni pa 19°C. Razlike so večje pri dopoldanski meritvi. Ob 11 h 40 min na severni strani ni bila nikoli temperatura nad 10°C, na južni pa kar desetkrat. Največje razlike so se pojavljale ob jasnem vremenu. Zjutraj so bile temperature nizke. Na severni strani so se dvignile za največ 8°C, na južni pa kar za 19°C. Na južni strani so bile tako visoke, ker smo merili na soncu. Najmanjše razlike so bile ob deževnem in oblačnem vremenu. Takrat ni bilo bistvenih razlik med temperaturami. V takem vremenu nikoli niso bile pod ničlo. Sklepamo, da razlike obstajajo zaradi sonca. To nam potrjujejo tudi minimalne razlike med obema stranema ob oblačnem in deževnem vremenu, ko sonca nismo videli. MODRIJAN Učiteljem, katerih prispevke smo objavili v tej številki, založba Modrijan podarja knjigo Viljema Gogale SEN KRALJA MATJAŽA. Nagrade bodo prejeli: Bernarda Moravec, OŠ Dravlje, Ljubljana • Mirjam Bratož, OŠ Draga Bajca Vipava, podružnica Vrhpolje • Metka Močnik, OŠ Rodica, Domžale • Adrijana Likar, OŠ Lucijan Bratkovič - Bratuš, Renče • Andreja Snoj in Mojca Zupan, Vrtec Trnovski pristan, Ljubljana Veseli srno, da nam pošiljate prispevke in tako oblikujete revijo. Uvala za zaupanje. Uredništvo 32 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 1 / JESEN 2002 MISLIL SEM, DA JE ZEMLJA PLOŠČATA Kaj so črvi? Barbara Bajd, Pedagoška fakulteta v Ljubljani V vsakdanjem življenju velikokrat slišimo besedo črv. Vendar jo uporabljamo v različnih pomenih. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je napisano, da je črv drobna žival mehkega, podolgovatega telesa, navadno škodljiva. Beseda črv pomeni navadno s prilastkom moreč, uničujoč občutek ah misel (črv gloda, grize v srcu, črv kesa, ljubosumnosti). Črv pomeni tudi nepomembnega, neznatnega človeka (v njihovih očeh smo le črvi). Poglejmo si nekaj primerov, ko v vsakdanjem govoru omenjamo črve. 1. Gospodinja na trgu vpraša: »Ali so češnje kaj črvive?« 2. »Včeraj smo v sadovnjaku 'rabutali' jabolka in ko sem ugriznil vanj, je malo manjkalo, da ne bi pojedel še črva,« je pripovedoval Janez. 3. Stric Tone je šel na ribolov in s seboj vzel polno škatlo črvov. 4. Babica je prekopavala vrt in v zemlji našla črva. 5. V gozdu smo videli mrtvega ježa. Obletavale so ga muhe in po njem so lezli črvi. 6. Po dežju prilezejo iz zemlje črvi. 7. Miha mi je povedal, da ima njegov pes v iztrebkih črve. 8. Potapljač je iz morskega dna prinesel črva. 9. V gozdu pod steljo smo videli črnega črva, ki je imel veliko nog. 10. Andrej meje opozoril, da mi ne more poslati spo¬ ročila po elektronski pošti, ker ima njegov računal¬ nik črva in noče, da bi ga dobil še jaz. 11. Moj stric je imel na prstu črva. Prst je bil čisto gnojen. Ali so vsi navedeni primeri govorili o istem črvu? Sploh ne. V vsakdanji rabi običajno rečemo črv vsem tistim živalim, ki imajo črvasto, to je podolgovato obliko brez izrazite glave. Takih živali pa je veliko in ni rečeno, da so si tudi v drugih lastnostih podobne. Zato so to v biologiji lahko popolnoma različni organizmi. Poglejmo zdaj, o kakšnih »črvih« je govora v zgornjih stavkih. 1. »Črvi« v češnjah so ličinke češnjeve muhe, ki se razvijajo v plodu. 2. »Črvi« v jabolkah so ličinke - gosenice metulja jabolčnega zavijača. Tudi »črvi« v češpljah so gosenice češpljevega zavijača. 3. Ribič bo za vabo uporabil deževnike. 4. Tudi babica je na vrtu pri prekopavanju zemlje videla deževnika. 5. Na mrtvem ježu so bile ličinke žuželk, najverjetneje muh. 6. V dežju prilezejo iz zemlje deževniki. 7. Mihov pes ima gliste ali mogoče trakuljo. 8. Potapljač je v morju našel žival iz skupine mnogoščetincev. 9. Verjetno je bil črv z velikim številom nog neka vrsta stonoge, na primer železna kačica. 10. Črv v računalniku ni žival, ampak je prispodoba za program, ki dela škodo. 11. Stric ni imel v prstu nobene živali, temveč gnojno vnetje. Če »črvaste« živali natančneje pogledamo, jih lahko razvrstimo v več sistematskih skupin: v ploske in valja¬ ste črve, v črve mnogoščetince in maloščetince. Ploski in valjasti črvi nimajo členjenega telesa, medtem ko ga črvi maloščetinci in črvi mnogoščetinci imajo. Med plo¬ ske črve biologi uvrščajo trakulje, vrtinčarje in sesače, med valjaste črve pa gliste. Morske črve uvrščamo med mnogoščetince. Deževnik pa spada med črve malošče¬ tince in ne med gliste, saj ima jasno členjeno telo. Poleg tega so »črvi« še ličinke različnih žuželk. Pri njih moramo poznati tudi odraslo žival, v katero se bo ta »črv« preobrazil, da vemo, ali gre za ličinko muhe, ose, mogoče celo hrošča. Vsekakor pa vse ličinke žuželk uvrstimo med členonožce, čeprav marsikateri »črv« še nima nog. Tudi strige in kačice so členonožci. LETNIK 7 / ŠT. 1 / JESEN 2002 NARAVOSLOVNA SOLNICA 33 VAŠA IZKUŠNJA VREME Učitelje prvega razreda smo povabili, da predstavijo svoje izkušnje pri obravnavi teme Vreme. Objavljamo prispevke treh učiteljic. Za sodelovanje se najlepše zahvaljujemo, avtoricam objavljenih prispevkov pa pošiljamo nagrado - komplet stenskih slik za matematiko ali za spoznavanje okolja. Alenka Šturm OŠ Simona Jenka, Kranj, podružnica Trstenik Tudi prvošolci osemletne podružnične šole, ki delajo po VVambachovi metodi, so spremljali vreme in vremenske pojave celo šolsko leto. Za uvodno motivacijo so izvedli igro Sonce - dež. Učiteljica bere zgodbo, povezano z vremenskimi razmerami. Ko se zgodba nanaša na lepo vreme, se učenci sprehajajo po razredu (pod soncem), ko pa začne padati dež, se umaknejo pod dežnik, ki je v kotu učilnice. Ker je učencev le enajst, igra lepo poteka. OPAZOVANJE VREMENA V MESECU MAJU - ANALIZA Za vpisovanje vremenskih sprememb v preglednico so uporabljali dogovorjene znake. Ob koncu tekočega meseca so naredili analizo vremena s histogramom. Otroci so ob pomoči njim primerne literature izdelovali tudi plakate o vremenskih pojavih in jih predstavili so¬ šolcem. Temo so obogatili z medpredmetnimi pove¬ zavami: slovenski jezik, likovni pouk, glasbena vzgoja. VREME V MESECU MAJU 1. Preglej preglednico VREME V MESECU MAJU, k posameznemu vremenskemu znaku vpiši število dni. 2. Prikaži vreme v mesecu maju s pomočjo stolpcev. 34 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 1 / JESEN 2002 VAŠA IZKUŠNJA Mateja Trampuš OŠ Zadobrova V prvem razredu osemletke smo imeli tedenski projekt z naslovom Vreme. Temo smo obravnavali celostno, pri vseh predmetih. Z učenci smo se pogovarjali o različnih temah v povezavi z vremenom, njihovi odgovori so bili: KAJ JE VREME? • da je sneg, sonce, dež, da so letni časi • da pada toča, • da sta rosa in megla, • lahko sta dež in sneg skupaj, • tudi mavrica. KAKŠNO JE LAHKO VREME? Megleno, oblačno, sončno, mrzlo, jasno, toplo, hladno, muhasto, spremenljivo, aprilsko, grdo, mavrično. KAKO SE POČUTITE OB SONČNEM VREMENU? Učenci so povedali, da so ob sončnem vremenu razigrani, polni moči, ob deževnem pa so zaspani, nejevoljni, nič se jim ne ljubi. Pri skupinskem delu so lističe z napisi vremenskih poja¬ vov razvrščali glede na letni čas, v katerem se pojav¬ ljajo. Nekaj težav so imeli z razvrščanjem besed megla in rosa. Da bi z učenci začutili vreme tistega dne, smo odšli ven in izvedli opazovalno nalogo: Doživljanje in opazova¬ nje vremena. Usedli smo se v krog tako, da so bili učenci obrnjeni navzven, jaz pa sem jih v sredini kroga vodila. • Udobno se namesti, napiši ime levega soseda. • Zamiži. Globoko zadihaj. Kakšen je zrak (vonj, temperatura)? • Poglej v nebo. Kaj opaziš? • Nariši zanimiv oblak, ki ga opaziš na nebu. • Ali čutiš toploto sonca? • Počasi pihni. Ali se ti morda kaj kadi iz ust? • Potipaj zemljo, rastline. Ali čutiš vlago? Kaj misliš, od kod vlaga? Če je ni, kaj misliš, zakaj? • Ali čutiš veter? Določi njegovo smer. Kako si boš pomagal? • Ali se zaradi vetra kaj premika? Napiši kaj. • Zamiži in poslušaj. Kaj slišiš? Nariši ali napiši. • Opažanja so zapisovali na delovni list. Sledil je pogovor s predstavitvijo opažanj. Lotili so se reševanja nalog v delovnem zvezku Od doma do šole. Učenci razen pri tretji nalogi niso imeli težav. Da bi težave razčistili, so deževnega dne zbirali vodo v različne posode in ugotovili, da se je več vode nabralo v širši posodi in ne v višji, kot je predvi¬ devalo nekaj učencev. Vika Ciperle OŠ Vodice V prvem razredu devetletke so učenci celo šolsko leto opazovali vreme, spoznavali vremenske pojave, jih opi¬ sovali, doživljali, ugotavljali vpliv vremena na življenje rastlin, živali in na dejavnosti ljudi. • Ugotovili so, da se ljudje v deževnem vremenu temu primerno oblečejo in vzamejo dežnik. Raziskovali so delovanje dežnikov, njihove dele in jih razvrščali na pisane in enobarvne ter rezultate prikazali s histogramom. • Pozimi so v razred prinesli kepo snega in opazovali taljenje. • Kaj pa učinki vetra? Opazovali so drevje, listje, dim, papirčke, oblake. Na daljšo palico so privezali tra¬ kove in po plapolanju le-teh ugotavljali moč vetra. Na tla so narisali smer. V vetru so preizkusili tudi vsak svojo vetrnico. V okviru naravoslovnega krožka učenci vreme opazujejo vsak dan. Ob koncu meseca ugotavljajo število sončnih, deževnih, oblačnih ... dni in to zapišejo v pripravljene preglednice. Narišejo tudi dejavnost ljudi, živali in kaj se dogaja z rastlinami. V različnih letnih časih izmerijo tudi količino padavin. LETNIK 7 / ŠT. 1 / JESEN 2002 NARAVOSLOVNA SOLNICA 35 IZ ZALOŽB • Patricia Daniels • Prevod Eva Planko • Založba EGMONT • Zagreb, 2002 • 60 strani National Geographic Nature Library OCEANI RIBE Elisabeth Schleichert • Prevod Eva Planko • Založba EGMONT • Zagreb, 2002 • 60 strani • V slovenskih knjigarnah sta se pojavili še dve »morski« knjigi: Oceani in Ribe. Ne preveč debeli, ne preveč za¬ htevni za branje in izredno zanimivi za gledanje. Foto¬ grafije so, kot smo že navajeni pri vsem, kar nosi ime National Geographic, v obeh knjigah odlične. Odprejo nam okno v podrobnosti morskega življenja, v zanimivosti, ki prikazujejo globalno pestrost narave na Zemlji. Likovno podobo sta avtorici skušali popestriti tudi z nekoliko humornimi karikaturami, ki pa ob zelo kakovostnih foto¬ grafijah niti ne pridejo do izraza, mogoče celo nekoliko pokvarijo vtis. Knjigi sta samostojni, čeprav se nekatere vsebine ponovijo v obeh. To je dobro, saj gre za pomembnejša dejstva ali pa zelo znane in tipične primere. Pomeni pa, da kupec ver¬ jetno ne bo izbral obeh knjig, temveč tisto, ki ga bolj za¬ nima. Ribe bodo izbrali tisti, ki jim je bliže živi svet, Oceane pa tisti, ki se bolj zanimajo za okolje v celoti. Knjigi Oceani in Ribe pravzaprav ne prinašata nič novega. Posredujeta le klasične osnovne informacije. V prvi knjigi izvemo, kaj je ocean in katere plasti ločimo v njem, spo¬ znamo prehranjevalne verige in nekaj tipičnih ali pa po¬ sebnih živali in rastlin v različnih oceanih. Seveda ne manj¬ kajo tudi škodljivi vplivi človeka na okolje in težave zaradi onesnaževanja. Druga knjiga najprej razloži, kaj je riba in kako se ribe razmnožujejo, potem pa predstavi različne skupine rib ter njihove prilagoditve različnim življenjskim razmeram, od koralnih grebenov do morskih globin. Pred¬ stavljene so skoraj izključno morske ribe, in še to tiste, ki jih verjetno nikoli v življenju ne bomo videli, saj živijo v za nas eksotičnih krajih. Čeprav knjigi posredujeta osnovna dejstva zelo poljudno, nista izrazito otroški knjigi. Mlajši otroci si bodo morda skupaj z odraslimi z zanimanjem ogledovali slike, starejšim pa bosta koristni, če jih narava izrazito zanima. Knjigi sta gotovo lahko uporabni za učitelje kot dodaten vir podat¬ kov in slikovnega gradiva za popestritev pouka. Vendar je koristno kakšno informacijo preveriti še drugod, saj so razlage mestoma nekoliko nenatančne zaradi okornega prevoda. Podobni prevodi so pri nas že izšli in težko bi rekli, da je kateri od njih izrazito boljši od drugega. Žal v njih le redko spoznavamo Jadransko morje in njegove prebivalce, kar bi predvsem mlajše bralce verjetno bolj pritegnilo. Glavni adut založbe EGMONT bo verjetno sklicevanje na ime National Geographic. Vsekakor dajejo možnost izbire, in tudi to je nekaj. Metka Kralj 36 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 1 / JESEN 2002 Tomaž Zwitter POT SKOZI VESOLJE Knjiga skuša razložiti, kako dandanes po revolucionarnem napredku astrofizike v zadnjih desetletjih razumemo vesolje. Avtor na kratko predstavi naš planet in zgodovino Osončja, druge plan življenje zvezd, lastnosti galaksij in veso kot celote. Govori o nastanku in koncu pa o življenju drugod v vesolju. Teme, ki so bile še nedavno predmet neutemeljenih špekulacij, so sedaj domena znanosti. Tomaž Zwitter Pot skozi ML L—- Dr. Tomaž Zwitter je izredni profesor za astrofiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Skupaj s sodelavci iz Italije, ZDA in Mehike je objavil vrsto spektroskopskih študij tesnih dvojnih zvezd in raziskav o naravi gibanja snovi okoli osrednje črne luknje v galaktičnem jedru. Sodeluje tudi pri načrtovanju spektrografa za misijo Gaia Evropske vesoljske agencije. Pri svojem delu pogosto opazuje na astronomskih observatorijih v tujini. vesolje ' ^ ‘ ■ | * . ■ v 4 *.T -••• • ' *;• J* .:T'. V’ f I ‘HVJf/V/f-v*.* .- .. . > ••iV.'* v • , -'-v - • . ' ••• •' • #. v , • \4* *. -21 ? r y**:*\ 'T ;;; §wa MODRIJAN 112 strani trda vezava format 16,5 x 23,5 cm cena 3.990 SIT MODRIJAN Modrijan založba, d.o.o. Mestni trg 24, 1000 Ljubljana telefoo: 01 /200 36 00 e-pošta: prodaja@modrijan.si - V RAČUNALNIŠKI MOLI Rubriko ureja Nikolaj Pečenko Barve www2. arnes, si/~oslivrh 7 s/na ra va/Fizika/Barve ^Dsorpcija barv ako dobimo »VMtlobo !• ene barve? Zanimivo spletno stran o barvah je pripravil Miha Zorec z ljubljanske osnovne šole Vrhovci. Po obsegu sicer razmeroma skromna, a zanimiva in tudi otrokom v nižjih razredih osnovne šole razumljivo napisana spletna stran je vsekakor lahko vzor vsem učiteljicam in učiteljem, ki bi radi svoje znanje in izkušnje na sodoben način posredovali drugim - tako otrokom kot tudi tistim, ki otroke učijo. Na spletni strani v nekaj poglavjih izvemo, da je bela barva sestavljena iz mavričnega spek¬ tra barv, kako delujejo barvni filtri in kako barvila, kaj je subtraktivno in kaj aditivno mešanje barv, kaj so primarne in kaj sekundarne barve ... Razlage so ilustrirane, nekatere so pope¬ strene tudi z interaktivnimi primeri. Z miško na primer izberemo barvni filter in si ogledamo, kako vpliva na belo svetlobo. Dodano je tudi navodilo za izvedbo enostavnega poskusa, s katerim otrokom pokažemo, da je bela svetloba v resnici sestavljena iz vseh barv mavrice. Lepota poskusa je v tem, da nam ni treba uporabljati tristrane prizme, ampak ves poskus naredimo s priročnimi sredstvi - s plitvo posodo z vodo, ogledalom, baterijsko svetilko in listom papirja. Skratka, spletna stran o barvah, ki jo je vredno obiskati. Njena najpomembnejša prednost pred tisto, ki jo bomo obiskali v nadaljevanju, je vsekakor besedilo v slovenskem jeziku, zaradi česar si jo lahko otroci ogledajo tudi samostojno. Molecular Expressions micro.maanet.fsu.edu N»wton'» Priam Exp«rimonta In 1665 Itotc N*wk>n »u • voung KMniijt «u0yu>3 tl CtmOnOg« UnMTMy