NAŠ STENČAS
Občinski sindikalni svet
Kako smo delili dohodek v letu 1984
Občinski svet ZS Ljubljana-Šiška je obravnaval poročilo Komiteja za družbeno planiranje in gospo-darstvo o izvajanju Dogovora o uresničevanju druž-bene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984-v gospodarstvu občine Ljubljana-Šiška.
Po usmeritvah resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja v SR Sloveniji v letu 1984, naj bi sredstva za bruto osebne dohodke in sredstva za skupno porabo delavcev v temeljnih organizaci-jah združenega dela v globalu naraščala za 20 % počasneje od rasti dohodka. Raven in rast sredstev za osebne dohodke v posameznih organizacijah združenega dela in v gospodarstvu pa naj bi bila od-visna od dosežene in povečane proizvodnje. pro-duktivnosti dela, boljše ekonomije dela in sredstev. izvoznih rezultatov na konvertibilnem področju in od drugih kvalitativnih dejavnikov gospodarjenja.
Pri povečanju dohodka za 65.9% v primerjavi z letom 1983 so se povečala sredstva za osebne do-hodke in skupno porabo za 52.3%. To predstavlja 20,4 % zaostajanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo za rastjo dohodka, kar je v resolucij-skih okvirih.
Organizacije združenega dela so obračunale za 71,9% več akumulacije kot leta 1983. Njen delež v dohodku pa se je povečal od 20 7 % v letu 1983 na 21.4 % lani. S tem presegamo resolucijsko zahtevo. da se delež akumulacije v dohodku letos ne bi zmanjšal.
V  strukturi delitve čistega dohodka se je delež sredstev za osebne dohodke in skupno porabo zni-žalza3.6-odstotnetočke. tojeod43,1 % na39.5%.
I2VAJANJE DOGOVORA V OZD GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
V organizacijah združenega dela delavci načrtu-jejo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v odvisnosti od preseganja delovnih in poslovnih re-zultatov.
V  letu 1984 je bilo v občini Ljubljana-Šiška 24 OZD, ki so prekoračile določila Dogovora o uresni-čevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka. 11 delovnih organizacij, 2 pogodbeni 6 enovitih in 5 organizacij združenega dela  ki nimajo sedeža v naši občini. so v letu 1984 zmanjšale delež sredstev
za akumulacijo v dohodku v primerjavi z letom 1983, kajti dogovor zahteva da ostane delež akumulacije v dohodku v letu 1984 nespremenjen.
Občinski svet ZS je mnenja. da navedeni podatki kažejo na sorazmemo spoštovanje Dogovora o raz-porejanju dohodka in resolucije. saj je izredno malo kršiteljev glede na število subjektov v naši občini. Predlagali smo tudi, ker smo sindikati podpisniki do-govora, da bomo skupno z izvršnim svetom skupš-čine občine vodili razgovore s kršitelji glede na poz-navanje razmer in znanih dejstev v teh OZD. De-lovnim organizacijam . ki se niso odzvale na poziv Komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo in niso argumentirale svojega ravnanja. pa izrekamo kritiko. hkrati pa smo dali pobudo. da se tudi s temi OZD opravi razgovore. ne glede na to da ostanejo kršitelji. Občinski svet ZS meni. da je zaskrbljujoče stanje tudi v tistih OZD. ki so leta 1984 na področju osebnih dohodkov bistveno zaostajali za občinskim povprečjem ali imajo najnižje osebne dohodke izpod 22.000 din ob koncu leta za tekoče obdobje pa tiste OZD ki imajo najnižje osebne dohodke v prvem tri-mesečju pod 25.000 din. ker ne sledijo usmerifvam sindikata.
Občinski svet ZS ugotavlja tudi. da v OZD vse prepočasi dograjujejo samoupravne splošne akte s področja delitve po delu skladno s SaS dejavnosti. zato smo ponovno pozvali vse IO OO ZS in samou-pravne organe v OZD. da odločneje ukrepajoza rea-lizacijo te naloge. Občinski svet ZS je predlagal zboru združenega dela da ugotovi neodložljivost nalog na področju dograjevanja sistema delitve po delu in rezultatih dela v OZD skladno z usmeritvami ter naj zato določno terja od odgovornih dejavnikov v OZD — posebej pa delavskih svetov. da ocenijo lastno stanje na tem področju ter zagotovijo odgovo-ren pristop tudi strokovnih služb in poslovodnih or-ganov.
Občinski svet ZS tako uresničuje politiko zagotav-Ijanja socialne varnosti delavcev. saj je ta zagotov-Ijena le z boljšim in dobro organiziranim delom. osnovanem na stalnem napredku in razvoju tehno-logije kakor si tudi stalno prizadeva. da bi uveljavili razmah množične inventivne dejavnosti. ker so tu še neslutene rezerve znanja.