prijave: abitura d.o.o., lava 7, Celje I Tel.: 031428 55 30 in 03)428 55 32
Vabljeni » hipermarket SPAR ŠENTJUR!
POŠKODOVANEC PREŽIVEL NOČ V AVTOMOBILU
THE Stran 25
Zlato priznanje za kakovost 2004
\'°p/c ® S
caftk' i
UŽITEK V DOBRI KAVI j PBAŽ4BWA:03/7l:l26lili'
Najboljše iz klasja.
ABITURA
PRODAJALEC
(Vpis v 1. in 2. letnik, PREKVALIFIKACIJA! EKONOMSKI TEHNIK
PTI PROGRAM (po končani trgovski solil HíEtEKBO 16 septembra 2004, ot 18. uri V P0SLDVN1 STAVB! INGRAD, Lava 7. Coljs
EKOLOŠKO
[NAROČILA od 7. do 18. ure EDO d.o.o, Tržaška 37, Maribor
Dncev Slovenije! Obiščite Mrl.sl. oddajte svoj mali oglas, i po|X>lnejše oglase, sprehodite : nih straneh in naj vas navdušijo
ABITURA
Ú STUM Snu MUH (.1.0. Cilje
■KOMERCIALIST
(VI. stopnja)
-POSLOVNI SEKRETAR
(VI. stopnja)
PIZZA ŠUNKA postrežno, Celjske mesnine, 1 K;)
UVODNIK
In zadnji so skoraj prvi!
Po stresnem torku je moral včeraj celjski judo trener Marjan Fabjan h grškim zdravnikom specialistom. Bolečine v glavi in roki so grozile celo s predinfarktnim stanjem. Olimpijska medalja varovanke Urške Žolnir je kronala njegovo večdesetlet-no požrtvovalnost.
Ni mi bilo jasno, zakaj se tako živcira, ko Urška ni imela zagotovljenega mesta med našimi olimpijci. DEAN ŠUSTER Dejstvo je namreč, da je že s tem, ko je Petri Nareks in Luciji Polavder, prav tako iz celjskega Sankakuja, trasiral pot do Aten, opravil življenjsko delo. »Kadarkoli sta bili Urška in Petra skupaj na velikem tekmovanju, sta nekaj osvojili. A vselej le ena od njiju!« je odgovoril. Zdaj mi je jasno. Še pred 14 dnevi je Urško prepričeval, da mora karseda trdo trenirati, čeprav se je sicer zavedal, da olimpijskega turnirja morebiti sploh ne bo doživela. Takrat sem pripomnil, da ji bo uspelo nekaj velikega, če bo le nastopila, navzlic zmanjšani količini vadbe. In res je 22-letna Urška prejela silovito adrenalinsko injekcijo, ko je štiri dni pred otvoritvijo iger izvedela razveseljivo novico. Pravzaprav bi se lahko zgodilo, da bi zadnja bila prva. Njen polfi-nalni poraz je bil krivičen. Dve sekundi pred koncem je eden od dveh stranskih sodnikov označil Urškino neaktivnost, ob gongu pa se mu je pridružil še drugi in po izteku časa je bila diskvalificirana. Opravičila vodilnih mož evropske zveze niso nikogar potolažila. V finalu bi se dvakratna mladinska evropska prvakinja srečala s kasnejšo olimpijsko šampionko, Japonko Ajumi Tanimoto, ki jo je na Veliki nagradi v Sevilli pred tremi leti že ugnala. A ji ni bilo usojeno, v slogu velike tekmovalke pa je priznala svojo napako v dvoboju z Avstrijko Heillovo, ko je Fabjan s strani moledoval, naj se neha umikati.
Leta 1992 je Marjan Fabjan ustanovil klub v Celju, leto kasneje pa se je vadbi priključila Urška. Prve uspehe so žele Regina Jerneje, Rozman Nareks (zdaj Petek), Mateja Golčer, Simona Lotrič in Še nekatere, kasneje pa sta se Uršk& in Petra vzpenjali proti svetovnemu vrhu, pridružila pa se je še mlajša Luca, ki bo v Atenah nastopila jutri. Fabi, kot so ga poimenovali še v času, ko je tekmoval, zahteva največ. Takšna je tudi slovenska javnost, ki zna raztrgati moško rokometno reprezentanco, od katere je veliko pričakovala, saj so bile napovedi iz Tisljevega tabora smele. Iztok Čop in Luka Špik, Jolanda Čeplak in Rajmond Debevec, to so še naši močni aduti. A ne v rokavu. To je bila Fabjanova Urška!
KRATKE-SLADKE
mA Priznanje
Žalski župan Lojze Posedel je javno priznal, da v občini najraje vidijo, če jih občani prosijo za moralno podporo. Te imajo na pretek, z denarjem pa je seveda malce drugače.
Konjice, zdravo mesto
Slovenske Konjice, ki so med mlajšimi slovenskimi »zdravimi mesti«, so v okviru tega projekta storile pomemben korak naprej: v mestu in tudi v širši okolici ne bo več streh, pokritih z zdravju škodljivimi salonitkami (jih je toča stol-kla).
Ljubitelji nogometa nasedli
Saj ne, da bi nam zadnje dni manjkalo športa, a ljubitelji nogometa so se pred začetkom olimpijskih iger prav r; selili na TV Celje napovedanega prenosa tekme angleške Premier lige Chelsea - Manchester United. Žal, zaman, žo-gobrcev celjskim televizijcem do zaslonov ni uspelo pripeljali.
Lahkotno služenje denarja
V največji slovenski pivovarni se nikakor ne morejo znebiti nekaterih svojih neljubih poslovnih partnerjev. Tudi če jih vržejo ven skozi glavna vrata in se jim javno odpovedo, se (ob skriti pomoči prijateljev od znotraj) vrnejo skozi okno. Ko pa je kšeft s pivom, še zlasti če je nazakonit, tako dobičkonosen.
Najboljše bukve z Madžarske
Šentjursko podjetje Bohor sta v soboto obiskala ministra za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik in za šolstvo dr. Slavko Gaber. Ogledala sta si proizvodnjo ter zlasti gradnjo nove energetske postaje in kotlovnice, ki bo predvidoma zgrajena do sredine oktobra in pomeni prvi korak v približno milijardo tolarjev vrednem naložbenem ciklu, ki so si ga zastavili.
Zgodovina podjetja sega v leto 1906, ko je z delom na tej lokaciji začela par-a žaga, v zadnjem obdobju pa proizvodnjo z žaganega lesa vse bolj preusmerjajo na visokokakovostni furnir, ki prinaša več prihodkov. Da bi dosegli višjo vrednost plemenitega furnirja, so e spomladi novi lastniki in uprava podjetja odločili osnovno proizvodnjo plemenitega furnirja nadgraditi in začeli le-tega spajati. V ta namen so skupaj z angleškim poslovnim partnerjem ustanovili tudi mešano podjetje Bohor Spa-jalnica. Proizvodnja zlasti bukovega (surovino dobivajo v 90 odstotkih z Madžarske, kjer »rastejo najboljše bukve«) in hrastovega furnirja strmo narašča, pri tem pa je izrednega pomena kakovost plemenitega furnirja ter njegovo ročno razvrščanje, saj se cena za list hrastovega furnirja A in B kakovosti razlikuje za dobrih 10 evrov.
Ministra Lahovnika so v Bohorju seznanili, da je projekt proizvodnje in spajanja visokokakovostnega furnirja podprlo tudi gospodarsko ministrstvo. Zdaj skupaj z Angleži urejajo vse potrebno, da bi Bohor konec septembra pridobil FSC standard, ki ga v Sloveniji ne poznamo - v svetu pa je za poslovanje nujno
ogledom visokokakovostnega furnirja - cena za list hrastovega furnirja A kakovosti j< 18 evrov, za B kakovost pa 7,5 evrov.
potreben. Ob milijardo tolarjev vred- v primerjavi z letošnjim letom ďvaki nem naložbenem ciklusu v posodobi- večja pogodbena naročila, namreč tev in razvoj podjetja, morajo v Bohor- majo dovolj proizvodnih zmogljivoi ju še letos nujno kupiti 500 tisoč evrov za izdobavo plemenitega furnirja v, vreden stroj za'v proizvodnjo. Gfeçte na hodnjem tyu.	T. STAMEJÍ
poslanec
staviti v čas po volitvah. Na vprašanj da si je propadajoče zdravilišče tudi sai izbral kot eno od vročih tem za nabit nje glasov volivcev, pa je odgovoril: i naši stranki si vseskozi prizadevamo] oživitev zdravilišča, vendar smo dosl vedno naleteli le na zaprta vrata. Rit ske Toplice so res predvolilna tema, so trenutno tudi zelo aktualne. Če torej govorjenje o zdravilišču nabi» nje političnih točk, pa naj presodijo ljutf je.«	Ji
Cestne • pogodbe
Direkcija RS za ceste jef devetimi izvajalci del, med njimi tudi celjskim podjet] jem Vzdrževanje in obnova cest, sklenila enoletne pogod; be za izvajanje rednega vzdf i ževanja in varstva skoraj 6ťf| soč kilometrov državnih cest;
Pražnikar želi med
Območni odbor Slovenske ljudske stranke Laško bo na državnozborskih volitvah v volilnem okraju Laško-Ra-deče kandidiral 32-letnega diplomiranega inženirja strojništva Boštjana Pražnikarja.
Pražnikar v politiki ni novinec. Štiri leta vodi območni odbor, že drugi mandat je občinski svetnik, zadnja tri leta - do julija letos - pa je bil vodja kabineta v ministrstvu za kmetijstvo in je sodeloval tudi v pristopnih po-
gajanjih Slovenije k EU. Na ponedeljkovi predstavitvi svoje kandidature je povedal, da kakšnega posebnega programa ne bo pripravil, saj so ljudje najbrž že siti predvolilnih obljub, opozoril pa je na trenutno dogajanje v zvezi z zdraviliščem v Rimskih Toplicah.
Meni namreč, da novi javni razpis za izbiro najemnika zdravilišča ni naključno umeščen v predvolilni čas, zato bi ga vlada morala umakniti oziroma pre-
Pogodbe, katerih skupi vrednost znaša 6 milijard larjev, so sklenjene za obdol enega leta, od 1. septeml letos do 31. avgusta 2005. okvir rednega vzdrževanji fl varstva državnih cest soi" krpanje in obnova makadai skih vozišč, manjša poprav la zidov, redno vzdrževanji glavnih, regionalnih in deli hitrih cest ter izvajanje ziffi ske službe. Celjsko podjetji VOC skrbi za 716 kilometrů« državnih cest.	U-
J
Planet TUS - celje,
Supermarket
zaposlimo:	pogoji:
■ mesar - prodajalec
- končana trgovska oz. šola ustrezne smeri - državljanstvo Republike Slovenije
Z.izbranim kandidatom Bomo sklenili delovno razmerje za doloien čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen tas. Svo)o pisno vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev, naslovom, kratkim življenjepisom in telefonsko številko pošljite v osmih dneh na naslov:
Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje 10/a, 3000 Celje, Irena But.
* * * _
Kjer dobre stvari stanejo manj K^
hu-nwtiM -
3VITEDHIK_DOGODKI
Celjske dimnike ometajo Mariborčani
Forum o mestnih gozdovih
Celje bo prihodnje leto od 9. do 13. maja gostilo evropski forum o mestnih gozdovih. Gre za strokovno srečanje gozdarjev, ki se prvenstveno ukvarjajo z gospodarjenjem in negovanjem gozdov ob mestnih površinah.
Po spoznanju, da sodobni človek vnovič odkriva vrednosti fizičnega, čustvenega in umskega bivanja tudi skozi rekreacijo v gozdovih, so zlasti mestni gozdovi dobili nove vsebine. Te segajo od umetniških do sprostitvenih, sociološko in socialno pomembnih vsebin. Obravnavane teme na forumu bodo skušale povezati
tradicionalna in sodobna vedenja o upravljanju gozdov kot ekosistemov in njihove socialne funkcije. Pri tem pa je zlasti pomembna praksa sona-ravnega in malopovršinskega gospodarjenja z gozdovi. Forum bodo pripravili pod sloganom Mestni gozd kot drugačna blagovna znamka za mesta in gozdarstvo.
Organizacija tako pomembne evropske konference je priznanje za Slovenijo s skoraj 60-odstotno pokritostjo z gozdovi, posebej veliko priznanje pa je za Celje, mesto, ki v državi najbolje skrbi za svoje mestne gozdove.
BS
Po bitki med prejšnjim koncesionarjem Dimnikarstvom rije in'podjetjem Ekos, ki se je lani skupaj z Dimni-arstvom Maribor prijavilo na razpis Mestne občine Ce-e, bo dimnikarske storitve v knežjem mestu uradno hko opravljalo le mariborsko podjetje, nam je povedal odja Oddelka za okolje, prostor ter komunalo MOC Silil Plesnik.
Podatek, ki so nam ga prejšnji teden posredovale občin-te službe, da je občina začasno pogodbo sklenila tudi s odjetjem Ekos, ne drži, pravi Plesnik, »pač pa smo zača-10 pogodbo sklenili z mariborskim podjetjem, ki je edino polnjevalo pogoje. To je bila pravno edina možna reši-V.« MOC namreč s prejšnjim dolgoletnim koncesionar-im Dimnikarstvom Celje ni bila zadovoljna, podjetje Ekos, se je na razpis prijavilo skupaj z Dimnikarstvom Mari-
bor, pa po ugotovitvah ustavnega sodišča ni izpolnjevalo vseh razpisnih pogojév.
Do novembra ali celo dlje naj bi dimnikarske storitve opravljalo Dimnikarstvo Maribor, v praksi pa se bo najverjetneje znova dogajalo, da bodo na vrata trkali dimnikarji prejšnjega koncesionarja in novoizbranih, a razveljavljenih koncesionarjev, saj jih drugače čaka nekajmesečno ži-votarjenje. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo naj bi po Zakonu o varstvu okolja prvo koncesijo podelilo tistemu, ki ima na dan uveljavitve zakona z občino sklenjeno veljavno koncesijsko pogodbo. Kako bo ravnalo v primeru Celja, kjer niso podpisali koncesijske pogodbe, pač pa le začasno, še ni jasno. Lahko se zgodi, da se bo udejanil pregovor: Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima ...
ROZMARI PETEK
Poletje skozi cvetje
V Mozirskem gaju bo še do nedelje na ogled razstava, ki so jo poimenovali Poletje skozi cvetje.
razstavo so navdušili 50 slovenskih vrtnarjev oziroma proizvajalcev cvetja, ki so aranžmaje nasadili v različne posode, s prikazali nove trende pri sajenju cvetja. Prvič v Sloveniji so tako postavili razstavo slovenskih vrtnarij v postavitvi in cvetličnih nasadov. Obiskovalci lahko vidijo, kako se s pravilno vzgojo, gnojenjem in zalivanjem pride do bujnega vrtnega cvetja. Ta del razstave je tudi tekmovalen in najboljšim so podelili priznanja, pripravili pa so še več Predstavljajo nove trende za zasaditev balkonskega cvetja, razstavo ptic in malih živali. Foto: GREGOR
AKTUALNO
Brezplačna šola ni poceni
Zanimanje za učbeniški sklad se povečuje - Šolske torbe bi lahko bile lažje
Počitnic in z njimi brezskrbnega poletja bo vsak hip konec, ena glavnih skrbi v pripravah na bližajoči se začetek pouka pa je nakup šolskih učbenikov, delovnih zvezkov in ostalih pripomočkov. Mi smo pobrskali po knjigarnah, povprašali, kako je s prodajo rabljenih učbenikov, ter pokukali v šolske učbeniške sklade. Ni kaj, šola - čeprav brezplačna - je danes draga, da pa bodo starši le prihranili kak tolar, šolarji pa nosili lažje torbe, so v šolskem ministrstvu poskrbeli za nakup atlasov.
Cene šolskih knjig in delovnih zvezkov so v skladu z določili in odredbami šolskega ministrstva in zavoda za šolstvo od 5 do 6 odstotkov višje kot lani. Najdražji so paketi knjig za 7. in 8. razred osnovne šole, za katere starši odštejejo več kot 40 tisoč tolarjev. Zaradi visokih cen se zlasti srednješolci odločajo za nakup rabljenih knjig, ki so za približno 30 odstotkov cenejše kot nove. Vedno bolj aktualno postaja tudi naročanje učbenikov preko učbeniških skladov, kjer znašajo cene kompletov le 30 odstotkov cene v knjigarnah.
V Mladinski knjigi lahko starši šolske pakete z učbeniki in s potrebščinami naročijo v prednaročilu že junija. Pakete dostavijo v šolo ali pošljejo domov po pošti v zadnjem tednu avgusta. Prav tako je v knjigarnah tudi sprotna prodaja učbenikov. Jasna Tome iz Mladinske knjige Celje je povedala, da imajo večino knjig že v zalogi. »Se pa zgodi, da kakšen učbenik poide, vendar se potrudimo, da ga hitro naročimo.« Po podatkih Tomčeve so najdražji nakupi za 7. in 8. razred osnovne šole, saj dobijo učenci v teh dveh razredih precej novih učnih predmetov. »Takrat se vrednost učbenikov in delovnih zvezkov lahko povzpne tudi na več kot 40 tisoč tolarjev.« Za srednješolce pa stane nakup paketa učbenikov in delovnih zvezkov približno 50 tisoč do 60 tisoč tolarjev. Kot je povedal Andrej Lebič iz knjigarne Antika v Celju, je letos najdražji 3. letnik srednje šole, saj znaša cena paketa knjig in delovnih zvezkov več kot 50 tisočakov.
Nakup rabljenih knjig
Zaradi visokih cen šolskih učbenikov se vse več učencev in dijakov odloča za nakup rabljenih knjig. V knjigarni Antika v Celju tako ob novih učbenikih prodajajo tudi rabljene. »Razlika v ceni je zelo različna. V povpreč-
ju so rabljeni učbeniki za 30 odstotkov cenejši od novih. Vsak učbenik, ki ga dobimo v prodajo, pregledamo in ga ocenimo glede na ohranjenost in starost,« je pojasnil Lebič. Rabljene knjige lahko dijaki in učenci še vedno prinesejo, saj učbenike sprejemajo do konca septembra.
TYenutno je prodaja učbenikov za osnovno šolo že v polnem teku. Večina knjig je tudi letos že na policah, vendar pa večjega navala v knjigarnah še ni. Že junija se oglasijo dijaki 1. letnikov srednjih šol, medtem ko ostali srednješolci počakajo do septembra, ko dobijo podrobnejša navodila profesorjev. Veliko gnečo zato pričakujejo v knjigarnah prve dni septembra.
Vse več je tudi staršev, ki se za nakup knjig odločajo kar preko spletne prodaje. Na spletnem naslovu vvww.ucbeni-ki.com lahko v prednaročilu naročijo učbenike vseh založb za vse razrede osemletke in de-vetletke. Starši tako že maja ali junija preko spleta naročijo pakete učbenikov in delovnih zvezkov, ki jih nato prejmejo na dom ali prevzamejo
raj 90 odstotkov srednjih šol, v katerih si skoraj 60 odstotkov dijakov izposoja učbenike. Izposoja v srednjih šolah zadnja leta narašča, kar se bo verjetno nadaljevalo tudi v prihodnje.
1\idi za socialno šibkejše je cena pri učbeniškem skladu posebej prirejena, saj se lahko v določenih primerih plačilo zelo zmanjša ali v celoti oprosti. V Sloveniji je v osnovnih šolah 6 odstotkov takšnih primerov, v srednjih štirje.
Ministrstvo kupilo atlase
Letos šolsko ministrstvo za vzdrževanje in obnavljanje učbeniških skladov na osnovnih šolah namenja 130 milijonov tolarjev, na srednjih pa 20. Poleg tega je 25. maja osnovnim šolam nakazalo tisoč tolarjev za vsakega učenca, vpisanega v 9-letni program osnovne šole, ta denar pa je predvsem namenjena za kvalitetnejše izvajanje učbeniškega sklada. Prav tako so veliko pozornost namenili teži šolskih torbic in doslej dokazano najtežji knjigi - atlasu. Tako so v ministrstvu z v knjigarni. S takim predna- založniki sklenili pogodbe v ročilom si starši zagotovijo iz- skUpni vrednosti 38,8 mili-
vod učbenika v redni prodaji, saj se avgusta rado zgodi, da kakšen učbenik poide in morajo učenci čakati na septembrski ponatis.
Učbeniški
sklad -cenejša in lažja pot
Za povprečno slovensko družino predstavlja nakup celotnega kompleta učbenikov v knjigarni veliko finančno breme, zato postaja čedalje bolj razširjen t. i. učbeniški sklad, kjer šola nakupi določeno količino ustreznih učbenikov in delovnih zvezkov, ki si jih je nato vsako leto mogoče izposoditi za zgolj tretjino vrednosti cene v trgovinah, za delovne zvezke pa plačati celotno kupnino. Tako za komplet, ki bi drugače stal 40 tisoč tolarjev, odštejete samo okrog 13 tisočakov. Danes si učbenike izposoja skoraj 85 odstotkov vseh osnovnošolcev. Najmanj, 66 odstotkov, si izposojajo prvo-šolci, saj so tam ob manjši količini zahtevanih knjig bolj uveljavljeni delovni zvezki, ki pa jih je moč kupiti le po osnovni ceni, največ pa se učenci z učbeniškim skladom srečujejo v zadnjih dveh razredih osnovne šole, malo več kot 90 odstotkov.
Tlidi v srednjih šolah je izposoja učbenikov preko učbeniškega sklada čedalje bolj popularna, saj ga ima že sko-
jonov tolarjev in kupili atlase za geografijo in zgodovino po znižani ceni, praviloma pri vseh za 30 odstotkov. Cilj tovrstnega nakupa je, da bodo imele vse osnovne šole atlase v učilnicah, in sicer vsaj en atlas na šolsko klop.
Tlidi na splošno je zadnje čase največji poudarek na sami teži učbenikov, saj ta v povprečnem razredu znaša od tri do deset kilogramov. Pri tem se ministrstvo še posebej obrača na starše in učitelje. Prvi naj svojim otrokom redno pregledujejo vsebino torbic, drugi pa naj točno povedo, kakšno opremo pričakujejo pri pouku. Poleg tega je ministrstvo založnikom predlagalo, naj pri tiskanju uporabljajo lažje materiale. V ministrstvu menijo, da bi tako lahko uspešno premagali problem teže šolskih torbic, še zmeraj pa imajo pri tem največjo vlogo starši z rednimi pregledi, saj otroci v šolskih torbicah prenašajo marsikaj.
Cene približno enake
Po besedah tajnika komisije za učbenike Vincenca Fi-lipčiča ni opazne razlike v ceni povprečnega učbeniškega kompleta med 8-letnim in 9-letnim programom osnovnih šol, saj dosti izbirnih predmetov 9-letnega programa ne zahteva učbeniške osnove. Maruša Kmet, vodja prodaje pri Založbi Rocus, poudarja, da je malo višja ce-
na opreme za 9-letni program posledica velikega števila konkurentov na trgu, ki težijo k čim večji kvaliteti učnega materiala, kar seveda vpliva tudi na zvišanje cen.
Sicer pa ceno učbenikov določa šolsko ministrstvo, medtem ko posamezne založbe zgolj navedejo stroške, kjer so zajete avtorske pravice, slikovni material... Zanimiv je podatek, da trenutno edini učbenik za slovenski jezik v srednjih šolah Na pragu besedila, ki je med najdražjimi, založbi skorajda ne prinaša dobička, saj pri njem poslujejo na čisti ničli. Pri Rocusu še poudarjajo, da ima trenutno še vedno največji delež pri sami ponudbi učbenikov založba DZS, na drugem in tretjem mestu pa se izmenjujeta založbi Modrijan in Rocus.
Obrnili smo se tudi neposredno na osnovne šole na Celjskem. Ravnatelj II. OŠ Celje Igor Topole zatrjuje, da se pri njih že približno 98 odstotkov otrok in njihovih staršev odloča za nakup učbenikov preko učbeniškega sklada in da tudi sama šola tovrstne akcije spodbuja. Potrdil nam je, da je ministrstvo izpolnilo Obljubo glede nakupa atlasov, prav tako pa se veseli dodatnih donacij, saj jim bo to omogočilo, da bodo lahko socialno šibkejšim, ki jih je trenutno na njihovi šoli okrog 10 odstotkov, še bolj olajšali nakup vse potrebne opreme za novo šolsko leto.
MAŠA BOHNEC MAJA RATEJ
Na podlagi statuta delniške družbe
RESEVNA, Trgovina in storitve, d. d.
Mestni trg 3, 3230 Šentjur sklicujemo
7. SEJO SKUPŠČINE DELNIČARJEV,
ki bo dne 21. septembra 2004 ob 12. uri na sedežu družbe v Šentjurju, Mestni trg 3.
DNEVNI RED:
1.	Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev organov skupščine po predlogu uprave in nadzornega sveta Predlog sklepa: Za predsednika skupščine se izvoli Nikolaj Peter Gorinšek, za preštevalca glasov pa Marija Vodenik ' Ivanka Boršič. Na seji bo prisoten vabljeni notar.
2.	Seznanitev skupščine z letnim poročilom družbe za leto 2003 in s poročilom nadzornega sveta o sprejemu letnega poročila za leto 2003 ter podelitev razrešnice upravi in nadzornemu svetu
Predlog sklepa: Skupščina se je seznanila z letnim poročilom družbe za leto 2003 in poročilom nadzornega sveta o sprejemu letnega poročila družbe za leto 2003. Podeli se razrešnico upravi in nadzornemu svetu, s katero skupščina potrjuje in odobrava delo teh dveh organov družbe v letu 2003.
3.	Ugotovitev izteka mandata članu nadzornega sveta Radovanu ŠTAJNPIHLERJU in imenovanje novega člana za 4-letno mandatno obdobje.
Predlog sklepa: Skupščina imer Saša ZELENOVH
4.	Imenovanje revizorja družbe za leto 2004 Predlog sklepa: Na predlog nadzornega sveta se za pooblaščeno revizijsko družbo za leto 2004 imenuje družba ABECEDA d.o.o., Celje.
Gradivo za skupščino je zainteresiranim delničarjem na vpogled v tajništvu na sedežu družbe v Šentjurju, Mestni trg 3, vsak delovni dan med 10. in 12. uro. Udeležba na skupščini Skupščine se lahko udeležijo in uresničujejo glasovalno pravico le tisti delničarji, njihovi pooblaščenci ali zastopniki, ki najkasneje 3 dni pred skupščino pisno prijavijo družbi svojo udeležbo na skupščini. Pooblaščence prosimo, da k prijavi predložijo tudi; pravilno izpolnjena pisna pooblastila. Prijavljene udeležence prosimo, da pridejo na zasedanje skupščine vsaj pol ure pred začetkom in s podpisom potrdijo svojo, udeležbo v listi udeležencev ter prevzamejo glasovalne lističe. Če skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo ponovni J sklic istega dne z istim dnevnim redom ob 13. uri. Skupščina bo l takrat veljavno odločala ne glede na višino zastopanega osno*/ nega kapitala.
Nasprotni predlogi delničarjev
Delničarji lahko v sedmih dneh po objavi sklica skupščine podajo upravi družbe pisno utemeljen nasprotni predlog k posameznim točkam dnevnega reda. Uprava in nadzorni svet bosta sprejela svoja stališča k nasprotnim predlogom v desetih dneh po objavi sklica skupščine in o tem obvestila delničarje z objavo v časopisu Novi tednik.
Resevna, Trgovina in storitve, d. d.
Uprava


Vložek velik, rezultati šibki
»Na Pilštanju bomo 21. avgusta praznovali 600-letnico trga,« napoveduje Andrej Kolar, predsednik TD Pilštanj
Na Pilštanju, enem najlepših krajev na (ozjanskem, živi 20 ljudi, 20 hiš pa je poginoma praznih. Trg, ki je dobil ime pred latanko 600 leti, je zadnja leta večinoma lodoben kulisam za snemanje filma, v ka-erem se le občasno pojavi večja skupina udi. Podobo oblikujejo imenitne stare hi-e, prazna šola, cerkev, pranger ali sramotilni steber, nekaj dreves znamenite drnuje, kakšen kostanj in veliko rož. Hkrati je llštanj kraj s pomembno zgodovino, mno-jmi imenitnimi dogodki, zgodovinskimi pomeniki, ki kar kličejo po oživitvi in većem številu ljudi. »Kar pa ni tako enostav-io,« pravi trenutno prvi mož Turističnega ruštva Pilštanj Andrej Kolar. »Odkar živimo v samostojni Sloveniji, si ia Pilštanju resnično prizadevamo, da bi v raj vrnili tisto pravo življenje, ki je bilo časih tako značilno. Žal se ljudje vračajo amo takrat, ko turistično, kulturno in še akšno društvo pripravi odmevnejšo prire-itev. Mi pa se trudimo in trudimo, počasi ia nam, žal, pojenjujejo moči, ker ni pravih ezultatov in zlasti odmevov tistih, ki bi nam ahko konkretneje pomagali.« Pilštanj bo v soboto, 21. avgusta, v znamenju praznovanja 600-letnice trga. Kaj lahko pričakujejo obiskovalci? : Podobo kraja bomo zavrteli za 600 let nazaj. Nad prireditvijo so pokroviteljstvo preveli ministrstvo za kulturo, Občina Kozje in (ozjanski park in sopokroviteljstvo Mestna ibčina Ljubljana in Turistična zveza Slovenje, začela pa se bo ob 1C uri, ko bo trški ïcar naznanil začetek srednjeveškega sejma. Sledilo bo slovesno odprtje sejma z grajskim razsodnikom, ki bo naznanil sejemski red, ter nagovorom župana Občine Kozje Andreja Kocmana. Na srednjeveški tržnici si bo mogoče ogledati predstavitev srednjeveš-|sih rokodelcev - lončarjev, pečarjev, piskro-veza, pletarja, predice, zeliščarja, oglarja, tiskarja, sodarja, rezbarja, kovača, žganje-kuharja, mlinarja, kaligrafa, glažutarja ter slikanje na svilo in steklo. To so rokodelci, ki so se včasih predstavljali na enem od dvanajstih sejmov, kolikor jih je bilo letno na ■ilštanju. V slavnostnem sprevodu bo sode-ttvala grajska gospoda s spremstvom s Pilštanja ter gostje iz Celja, Brestanice in Podsre-de. Goste bo sprejel grof Pilštanjski, ki bo imel tudi nagovor s podelitvijo trških pravic ter predstavitvijo pečatnika iz 16. stoletja.
Pilštanj je bil celo predlagan za mesto, a je postal in vse do danes tudi ostal samo
trg...
Pilštanj je bil v največjem trgovskem in tudi drugačnem razcvetu v srednjem veku in tudi še malo kasneje. Že takrat so se začele priprave za imenovanje za mesto, ostal pa je samo pečatnik, katerega original hranijo y muzeju v Brežicah. Ob Pilštanju sta bila postavljena dva gradova v 9. in 16. stoletju, skozi pa je vodila tudi znana trgovska pot. Leta 1996 smo praznovali 530-letnico šolstva. Leta 1404 je Pilštanj postal trg, ko je dobil vse pravice od nižjega sodstva preko prangerja do pravice do organizacije sejmov. Leta 2001 smo praznovali 570 let prvega Mi-holovega sejma, ki se je zgodil leta 1431. Pilštanj, ime se je pojavilo okoli leta 1000, Je nastal v dolini in se še danes imenuje Stari •rg. Kasneje je nastal »novi trg« na hribu.
Na Pilštanju se lahko pohvalite z mnogimi vsakoletnimi tradicionalnimi prireditvami, ki so dodobra uveljavljene tudi v slovenskem in delno celo mednarodnem Prostoru. Kdaj ste začeli s prangerijado?
Leta 1997 smo pripravili prvo prangerijado in nanjo povabili kraje, ki imajo pranger 3li sramotilni steber. Danes je v Sloveniji
približno 15 takih krajev, imeli pa smo sedem prangerijad, poleg Pilštanja še v Rečici ob Savinji, Lembergu, Piranu, Radovljici, Motniku in na Ptuju. Pokrovitelj prangerijad je TZ Slovenije. Na vsaki prangerijadi Pilštanjčani sodelujemo s svojim programom, prikazom sojenja pri prangerju. Program je sestavljen za pet naslednjih let, prednost pa imajo kraji, ki v tekočem letu praznujejo kakšen pomemben krajevni jubilej.
Na letošnji praznični prireditvi ob 600-letnici Pilštanja je zanimiva tudi vidnejša vloga Mestne občine Ljubljana. Kako je prišlo do tega?
Do podpisa sodelovanja med Občino Kozje in MO Ljubljana je prišlo iz preprostega raz-
loga - obe občini imata v grbu zmaja. Do podpisa je prišlo v času takratnega ljubljanskega župana Dimitrija Rupla, vendar kaj več od podpisa ni bilo narejenega. Zdaj se stvari premikajo in ponovno oživljajo, zato so Ljubljančani tudi sopokrovitelji našega praznika. Upamo, da ne bo ostalo samo pri tem, saj možnosti, kljub temu, da gre za velikega in malega partnerja, so.
Kakšna je tokrat pomoč Kozjanskega parka?
Precejšnja in dobrodošla. Med drugim bodo poskrbeli za postavitev enotnih tabel, ki bodo obiskovalce seznanjale z zanimivostmi v našem kraju in okolici. Izšle bodo zloženka in nekaj razglednic, uredili bodo krožno pot.
za letos napovedano monografijo pa bo Kozjanski park izdal naslednje leto. To je zahtevno delo, zato ne bomo po nepotrebnem hiteli.
Med pomembnejšimi pridobitvami ob 600-letnici trga Pilštanj bo tudi blagoslov kapelice sv. Eme Pilštanjske, kajne?
Po legendi je bila svetnica Ema rojena na Pilštanju, v Kozjem pa je dala postaviti tamkajšnjo cerkev. Kip sv. Eme se nahaja v domači cerkvi na Pilštanju, novega za kapelico pa je izdelal mojster Franci Čer-nelč iz Bistrice ob Sotli. Vključili se bomo tudi v mednarodno romarsko Emino pot, v katero so zajeti vsi pomembnejši kraji, ki so povezani s sv. Emo. Pot bo vodila iz Avstrije preko Slovenije in se vrnila na začetek. Pri blagoslovu kapelice bodo sodelovali župniki s Pilštanja, iz Kozjega in Podsrede.
Po blagoslovu kapelice se bo program nadaljeval vse do večernega ognjemeta ...
Najprej bomo prikazali sojenje rokodelcu, po ogledu tržnice pa bo slavnostna pojedina za grajsko gospodo. Obiskovalci bodo lahko opazovali mojstrsko mečevanje celjskih vitezov ter poslušali srednjeveško glasbo s plesom. Po sojenju postopaču Gusteljnu in nastopu glumačev, med katerimi bodo tudi bruhalci ognja, pa bo še velik ognjemet. Čeprav v tistih časih ognjemetov niso poznali, smo se zanj vseeno odločili.
Na praznični dan bo na Pilštanju več kot sto uniformiranih ljudi, celotno prireditev pa pripravlja okoli 40 domačinov s Pilštanja in okolice. Kako pa je s spominskim žigom?
Ta bo še posebej zanimiv za filateliste, ki pripravljajo tudi razstavo. Tretji spominski žig Pilštanja bo na voljo v soboto od 8. do 11. ure na pošti v Lesičnem ter od 14. do 18. ure na Pilštanju. Ob vsem omenjenem pripravljamo tudi trške igre, otroške delavnice, v stari šoli razstavo o 530-letnici šolstva, likovno razstavo, družina Mastnak bo pripravila lončarsko razstavo, možen bo ogled ajdovske žene in sprehod po grajski poti ... Veliko bo starih in novih spominkov, kot iz gline sv. Ema, pranger in skleda (avtorja Mastnak in Cestnik), Krivčeve grafike in Kostanjškovi izdelki iz lesa ... Res bomo poskrbeli, da bodo obiskovalci z našega praznika odhajali zadovoljni, predvsem pa, da se bodo kasneje še vračali.
Ob jubileju Pilštanja se bo končala 11. kolonija likovnih pedagogov, pripravili ste že 13 binkoštovanj, več glasbenih prireditev Pod cvetočo drnulo, pohodov in drugega. A vendar ob vsem tem niste najboljše volje ...
Nočem tarnati, vendar so glede na naša vlaganja v oživitev Pilštanja rezultati prešibki oziroma se pojavljajo prepočasi. Ob vse težjem delu tako človek izgublja energijo in tudi voljo. Pa vseeno: ker gre za domači kraj, se splača potruditi. Dva, lončar in pečar, sta prišla v kraj in bosta tu ostala, razvila svojo dejavnost, tudi za obiskovalce. Hišo gradi zdravnica in upamo, da se bo tudi vključila v življenje v kraju. Če se bo pridružil še kdo, bo še bolje. Predvsem pa potrebujemo pomoč tistih, ki imajo denar, da bi lahko uresničili številne načrte ... In v tujini iščemo kraj s podobnim imenom in dejavnostjo, kot je naš Pilštanj. Tudi to naj bi vodilo navzgor. Preveč imamo lepega in dobrega, tudi iz novejših časov, da bi bilo namenjeno samo nam, ki tu domujemo. Sicer pa pridite v soboto, 21. avgusta. To bo velika predstava, ki je ne boste pozabili.
TONE VRABL
GOSPODARSTVO
Morda ni moralno, je pa zabavno
Na teniškem turnirju velenjskega M Cluba letos pričakujejo 700 znanih Slovencev - Marjan Ga-beršek se poslavlja, M Club pa tudi
Na najbolj znanem med znanimi srečanji pomem-bnežev, velenjskem teniškem turnirju M Cluba, se bo 21. avgusta spet zbrala množica politikov, direktorjev in drugih Slovenk in Slovencev, ki se radi kažejo v javnosti. Mnoge najbrž ne bo motilo dejstvo, da se je M Club po večletni agoniji le za las izognil likvidaciji, da ga bodo, predvidoma že v jeseni, razkosali na dva dela in da nezadovoljne delavke, ki so že večkrat zagrozile s stavko, dobivajo plačo z zamudo. Glavno, da bo zabavno, čeprav bo odpadla tradicionalna modna revija, na kateri je M Club prejšnja leta predstavljal svoje modne novosti.
Direktor M Cluba Marjan Gaberšek, ki je glavne orga-nizatorske niti turnirja že prepustil hčeri, poslavlja pa se tudi od podjetja, v katerem je preživel ves svoj delovni vek, je letos poslal kar 700 vabil. Prejelo jih je tudi kar nekaj direktorjev in drugih znanih oseb s Celjskega. Ker so mnogi od njih v teh dneh še na dopustu, nam ni uspelo izvedeti, ali se bodo vsi turnirja tudi udeležili.
Zdenko Podlesnik
Predsednik uprave Celjske borzno-posredniške hiše Zdenko Podlesnik se ga ne bo. Istega dne ima namreč celjska LDS, ki jo vodi, tradicionalni piknik in zares ne bi bilo prav, da bi manjkal, je povedal. Če bi imel čas, bi v Velenje zagotovo šel, da je podjetje, ki pripravlja turnir, v škripcih, pa ga ne bi motilo. Kotizacije oziroma sponzorské pogodbe so tako visoke, da ima M Club od turnirja korist ne pa škodo, kot mislijo mnogi. »O Marjanu Gaberšku se sicer marsikaj
Aco Turnšek
govori, vendar mu je treba čestitati, da je v času, ko vsa tekstilna podjetja propadajo, M Club tako dolgo ohranil pri življenju,« je še povedal.
Med najbolj zvestimi obiskovalci turnirja je tudi direktor carinskega urada v Celju Aco 1\irnšek, ki je v Velenje prvič odšel pred 25 letí, ko bil glavni motiv srečanja šport in ne razkazovanje. Še pred dopustom je menil, da velenjskega turnirja zaradi vsega, kar se dogaja z M Clubom, letos nebo. »Na turnir bom seveda šel, že zara-
Goran Travner
di tradicije, čeprav imam pri tem kar nekaj moralnih pomislekov. Kar se razmetavanja denarja tiče, pa sem prepričan, da se organizatorjem
turnir finančno izplača. Upam le, da od tega kaj dobi tudi podjetje,« pravi Ttirnšek. . Kar nekaj stalnih udeležencev turnirja, od katerih pa večina ni želela, da objavimo njihovo mnenje, je prepričanih, da bo letošnje srečanje pomem-bnežev v Velenju tudi zadnje. Med njimi je tudi znan teniški navdušenec iz Celja, sicer direktor Intereuropine filiale UPS na Brniku, Goran Travner. »Mislim, da se bomo letos od M Clubovega VIP turnirja poslovili. Res ne gre, da je turnir pravzaprav v zasebnih rokah, šivilje, ki zastonj delajo zanj, pa ne dobijo niti plače. Zato ga s tega vidika ne podpiram, menim pa, da so tovrstna druženja zelo koristna,« je povedal Travner.
JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ
M Club na dva dela
Nadzorni svet M Cluba je direktorju Marjanu Gaberšku naložil, da mora čez poletje narediti natančen program preobrazbe podjetja. Za zdaj je načrt takšen, da se tekstilna dejavnost ohrani le v M Clubovem obratu v kraju Grad na Goričkem, ki bi ga prevzel njihov dolgoletni italijanski partner, velenjski del, kjer je zaposlena večina od skupno 140 delavcev, pa bi se preusmeril v izdelovanje elektronskih sklopov za Elrad International, ki je eden od dobaviteljev Gorenja.
Razbite pisarne ne bodo odgnale Ere
V soboto zvečer so velenjski Eri povsem uničili 15 pisarn uprave njenega hčerinskega podjetja črnogorskem glavnem mestu. V Eri pravijo, da so nad takšnim vandalskim dejanjem presenečeni, a trgovine v Podgorici ne bodo zaprli.
Kdo so storilci, ki so u čili računalnike, omare stole, slike in celo lončni-i ce, spravili pa so se tudi nad umivalnik in ploščice v stranišču, v Eri še ne vedo, ker preiskava še poteka. Prav tako tudi še ne morejo oceniti škode. Sprejeli so vse potrebne ukrepe za ureditev razmer in varovanje pre-j moženja, od črnogorske države pa pričakujejo, da bo zagotovila normalne pogoje za nemoteno poslovanje ter poiskala storilce in ugotovila razloge za razdejanje.
Kljub incidentu v Eri ne razmišljajo o tem, da bi se umaknili s črnogorskega trga. S poslovanjem v tej državi so zadovoljni, kar potrjujejo dosedanji odzivi í kupcev in ugodna rast prodaje. V zadnjem obdobju so obogatili ponudbo in stranke so lahko kupovale blago podobno kot v vseh nakupovalnih centrih v Evropy JI
Srbi nočejo donata
Težave na južnem trgu, vendar povsem drugačne kot velenjska Era, je te dni imela tudi Kolinska.
Po skoraj polletnem čakanju na carini je Srbija zavrnila pošiljko mineralne vode Donat, češ da ne izpolnjuje njihovih standardov. Ker v Srbiji donata ne prodajajo že 13 let, o izgubi zaradi zavrnjene pošiljke ne morejo govoriti, za ponovno prodajo na tem trgu pa se bodo odločili šele potem, ko bo Srbija z EU uskladila pravilnik za mineralne vode.	JI
Nov nadzornik Gradisa
Delničarji celjskega Gradisa so na skupščini za novega člana nadzornega sveta izvolili Milana Forštnerja. Nadomestil bo letos umrlega Ivana Kregarja, ki je bil največji posamični lastnik podjetja.
Imenovanje novega nadzornika je bila edina vsebinska točka na skupščini. Delničarji Gradisa se bodo letos sestali še enkrat, obravnavah pa bodo lanske poslovne rezultate podjetja in razvojne načrte.	JI
Na ogled Evropa in svet
Za letošnji Mednarodni obrtni sejem veliko zanimanja med italijanskimi in avstrijskimi razstavljavci - V novi dvorani živilska industrija in občine
Na Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) v Celju se bo letos na 60.000 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavilo več kot 1.700 razstavljalcev iz 27 držav. Kot so sporočili iz družbe Celjski sejem, gredo priprave na največji sejemski in poslovni dogodek v tem delu Evrope h koncu. Sejem, ki si je letos izbral slogan Na ogled Evropa in svet, bo 8. septembra odprl predsednik vlade Anton Rop.
MOS, ki bo od 8. do 15. septembra, torej zopet od srede do srede, bo tudi letos poleg že tradicionalnega spremlja-
jočega programa ponudil kar nekaj novosti. Za razstavljavce in strokovno javnost bosta gotovo najbolj zanimivi dve - poslovna avenija in poslovna borza držav članic Srednjeevropske pobude. Osrednji del poslovne avenije, na katero se letos vrača Obrtna zbornica Slovenije, bo namenjen predstavitvi državam članicam Sredenjeevrop-ske pobude in Pakta stabilnosti, v delu, ki se bo imenoval Obrt in prosti čas, se bodo predstavile sekcije obrtne zbornice, v Galeriji regij pa območne obrtne zborni-
Kadrovske akrobacije v steklarni
V soboto se bo iztekel trimesečni odpovedni rok predsednika uprave holdinga oziroma družbe pooblaščenke Rogaška Crystal Emila Štuklja. Čeprav so do takrat le še trije dnevi, v steklarni ne vedo, kdo ga bo zamenjal.
Štukelj je v Rogaško Slatino prišel januarja letos, potem ko je upravo holdinga moral zapustiti Davorin Škrinjarič. Zaradi nesoglasij z direktorjem steklarne Davorjem Šenijo in njemu privržene skupine ljudi, predvsem pa zaradi nemoči, da v steklarni začne s sanacijo poslovanja, je 21. maja nepreklicno odstopil. Vendar so mu pogodbene obveznosti nalagale, da funkcijo v holdingu opravlja še tri mesece. Štukelj, ki je junija (začasno) prevzel vodenje laške Izbire, od prejšnjega meseca pa je tudi svetovalec nove uprave dom-
ŇÚČ
žalskega Veleja, se zaradi kadrovske »luknje«, ki bo po njegovem dokončnem odhodu nastala v steklarni, ne sekira preveč. Meni namreč, da se tako nadzorni svet (NS) holdinga kot ostali odgovorni ljudje v podjetju sprenevedajo in se pravega reševanja slatinskega giganta niti nočejo lotiti.
Kot je povedal član uprave holdinga Albin Šrimpf, ki je tudi predsednik NS steklarne, kadrovskih zagat ne bodo rešili prej kot v enem mesecu. To pomeni, da bo holding nekaj časa brez prvega moža. Šrimpf še napoveduje, da se bodo kadrovske menjave zgodile tudi v steklarni, kaj konkretno to pomeni, pa še ne želi razkriti. Pravi le, da naj bi novi vodilni ljudje prišli od zunaj, pri iskanju primernih kandidatov pa sodelujejo tudi banke upnice. JI - Št. 33-19. avgust 2004 -
Države, članice Srednjeevropske pobude, se bodo predstavile tudi na Poslovni borzi, ki jo bodo 9. in 10. septembra skupaj pripravili Gospodarska zbornica Slovenije, družba Celjski sejem in Pospeševalni center za malo gospodarstvo. Organizatorji pravijo, da je zanimanje za borzo veliko tako med slovenskimi podjetji kot tudi podjetji iz drugih članic pobude.
Še več spremljajočih prireditev
V osmih dneh sejma se bo zvrstilo še veliko strokovnih prireditev, posvetov in okroglih miz. Gospodarsko ministrstvo bo pripravilo dan podjetništva, služba vlade za regionalni razvoj bo govorila o Sloveniji na križišču evroregij, republiška agencija za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje naložbe pa bo predstavila spletni portal za izvoznike ter pripravila seminar o investicijskih priložnostih v državah Srednjeevropske pobude. Različna srečanja pripravljajo tudi
podjetja. Dosedanji generalni pokrovitelj sejma Merkur bo v Celje povabil gospodarstvenike iz Slovenije, Hrvaške in Srbije, letošnji generalni pokrovitelj Kovintrade pa bo z uglednimi gosti razpravljalo aktualnih vprašanjih trgova-
nja.
—il
Družba Celjski sejem bo letos pokrite razstavne po-1 vršine povečala z novo dvorano, v kateri se bodo predstavila podjetja iz živilskel industrije in slovenske občine s svojo turistično po-, nudbo.
Mnoge države, tako kot že prejšnja leta, tudi tokrat pripravljajo skupinske predstavitve, pripravile pa bodo tudi svoje dneve. V Celjske® sejmu pravijo, da je za letošnji MOS zelo veliko za; nimanje med italijanskimi razstavljavci, ki se bodo predstavili tudi skupinsko, ter med Avstrijci, ki s odločili za samostojne nastope. Na skupnem prosto; ru se bodo predstavile tudi Hrvaška, Srbija in Črna gora ter Bosna in Hercegovina.
JANJA INTIHAB
étUl partner z najboljšim vkusem
GOSPODARSTVO
Kapis svari pred črnim trgom
Slovenski proizvajalec nezadovoljen s carinsko politiko v Bosni in Hercegovini - Letos rekordna proizvodnja
Na trgih bivše Jugoslavije za slovenska podjetja vendarle ne »cvetijo rožice«, kot je marsikdaj sliši. S precejšnjimi težavami se srečuje tudi Kapis iz Petrovč, ki je v preteklih treh letih postavil na noge propadlo tovarno kablov v Tomislavgra-du ter postal pomemben delodajalec in motor napredka v tem delu Bosne in Hercegovine. Lastnik in generalni direktor Iztok Piki je pred kratkim tamkajšnjo vlado pozval k preprečevanju obstoja črnega trga in nenadzorovanega uvoza nekakovostnih izdelkov.
»Največji problem so carine na uvoz surovin in re-promateriala, iz katerega izdelujemo kable, saj veletrgov-ci uvažajo kable brez carin. Sarajevsko oblast smo že pozvali, naj ukine carino za re-promaterial, a je vprašanje, kdaj in kako bodo naš zahtevek rešili. Ker po drugi strani carine na uvoz kablov ni, je finančna škoda, ki jo imamo zaradi tega, precejšnja,« je Piki odgovoril na vprašanje, kakšne posledice ima ne-! lojalna konkurenca na poslovanje Kapisa.
I Obstaja še kakšen prob-km, ki je za poslovanje Kapisa še bolj pereč?
Danes je celotno poslovanje zelo zapleteno, kar še zlasti velja za trg bivše Jugoslavije. Kot vlagatelji se soočamo z različnim pravnim redom in tudi drugačno poslovno prakso. Globalni trg, v katerem poslujemo, je neusmiljen. Če bi že moral izdvojiti kakšen problem, bi na prvo mesto postavil pomanjkanje kadrov in vrhunskih mene-
džerjev. To ne velja samo za Bosno, Hrvaško in Srbijo, kjer imamo podjetja, ampak vse bolj tudi za Slovenijo. Za naše podjetje v Petrovčah, pa če verjamete àli ne, ne morem najti menedžerja s področja marketinga, ki bi znal bití kos vsem izzivom, ki jih prinaša tržišče s kabli. Strokovnjaka, ki bi vodil podjetje in bi se hkrati zavedal vsega tistega, kar bo bodočnost prinesla naši branži, nimamo torej niti doma. Oziroma ga je zelo težko najti. Res smo specifična stroka, vendar je dejstvo, da je pomanjkanje kadrov vse bolj pereče tudi v Sloveniji.
Kljub trenutnim težavam se svojim ciljem na trgih bivše Jugoslavije najbrž niste odrekli.
Seveda ne. Na trgu BiH se želimo še bolj utrditi kot resen partner elektrogospo darstvu in elektrodistribu cijskim podjetjem. Kratko ročno želimo še bolj pove čati proizvodnjo in proda jo ter zaposliti še več ljudi Zdaj jih v tovarni dela 195 Kakovostne kable in žice že limo prodajati ne le posa meznim porabnikom, pak tudi velikim gospodarskim subjektom. Razvijali bomo tudi druge dejavnosti, na primer trgovino z
Pivovarna Laško zanika obtožbe
Anonimna ovadba proti direktorju Pivovarne Laško ter bivšima predsednikoma uprav Gorenja in Radenske Jožetu Staniču in Alojzu Behku je neresnična in neutemeljena, trdijo v laški pivovarni. Ovadba je bila pred dvema tednoma vložena pri Okrožnem državnem tožilstvu v Murski Soboti, direktorje pa dolži, da so pri trgovanju z delnicami Uniona Radensko in njene delničarje oškodovali za več kot milijardo tolarjev. I V Laškem so prepričani, da gre le za groba podtikanja in blatenje dobrega imena družbe in njenega vodstva. Ovadba je namreč ano-
nimna in tudi časovno odmaknjena, saj so od sklenitve posla pretekla skoraj tri leta. Očitno je, da se ovadi-telj »skriva«, saj tako zoper njega ni mogoče vložitvi ovadbe zaradi krive ovadbe, kar bi vsekakor storili, če bi bil znan, so še povedali v Pivovarni Laško in poudarili, da v primeru prodaje delnic pivovarne Union Gorenju delničarji Radenske niso bili oškodovani niti ni šlo pri sklenitvi posla za kakršnokoli zlorabo položaja. Posel je bil sklenjen v skladu z zakonodajo in ekonomskimi cilji družbe.
Sicer pa so, še pravijo v pivovarni, že vajeni obtožb o domnevno škodljivih poslih
in anonimnih ovadb. Zato verjamejo, da bo tudi tokrat sodišče ali že pred njim državno tožilstvo ugotovilo, da so obtožbe neresnične. JI
Popravek
V 32. številki Novega tedna sta se v članku V Etolu novo skladišče za kemikalije nenamerno prikradli kar dve napaki. Podjetje v novo tovarno ne bo vložilo 17, ampak 1,7 milijarde tolarjev, zaradi novih naložb pa se bo do leta 2008 izvoz povečal za 4 odstotne točke in ne odstotke. Vodstvu in delavcem Etola ter bralcem se opravičujemo.
Uredništvo
elektromaterialom, zlasti pa moramo, kar ponavljam že ves čas, izobraziti naše zaposlene, da bodo uspešno kljubovali vsem izzivom na trgu.
Kakšni so trenutni rezultati tovarne kablov v Tomi-slavgradu?
Te dni so pretekla tri leta, odkar smo prevzeli tovarno, in že ves čas beležimo nenehen vzpon in napredek. Letos smo v prvih treh mesecih zabeležili rekord, saj smo izdelali 2.380 ton kablov in žic ter ustvarili 8,8 milijona konvertibilnih mark prometa. To je kar za sto odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Ob tem naj še poudarim, da so plače v tovarni redne in višje od povprečja v Federaciji BiH.
Se boste po uspešnem prodoru v tujino vendarle odločili tudi za postavitev tovarne doma?
Še ne. Zdaj imamo preveč dela s širitvijo proizvodnje v druge države bivše Jugoslavije.
JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ
Manj prihodkov, več dobička
Cinkarna Celje je objavila nerevidirane polletne poslovne rezultate, ki kažejo, da je na evropskem in zlasti nemškem trgu še vedno recesija, ki že več kot dve leti kroji rast tega podjetja.
V	primerjavi z enakim lanskim obdobjem so sicer več kot podvojili čisti dobiček, ki znaša 370 milijonov tolarjev, Čisti prihodki iz prodaje pa so manjši za 3 odstotke in znašajo dobrih 12 milijard tolarjev. V Cinkarni pravijo, da sicer prodajo vse, kar izdelajo, vendar so cene pigmenta titanovega dioksida, ki je njihov najpomembnejši izvozni artikel, še vedno nizke. Zvišale naj bi se že prihodnji mesec, zato pričakujejo, da bodo imeli ob koncu leta 25 milijard tolarjev prihodka in več kot pol milijarde čistega dobička.
V	podjetju še vedno teče prenova proizvodnje pigmenta titanovega dioksida. Celotna posodobitev, ki so jo začeli leta 1999 in bo dokončana prihodnje leto, ko naj bi se končal tudi zadnji mandat predsednika uprave Marjana Prelca, je vredna 65 milijonov evrov.	JI
Tečaji postopno rastejo
Minuli teden je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev minil v znamenju postopne rasti tečajev delnic. Slovenski index SBI 20 je do srede pridobil 0,7 odstotka, četrtkovo trgovanje pa je njegovo vrednost potisnilo na 4.651,30 točk, kar je za 1,59 točke nižje od sredine vrednosti.
Najprometnejši vrednostni papir v preteklem tednu je bila delnica Zvon ena holding (ZVHR), s katero je bilo do četrtka opravljenega za 720 milijonov tolarjev poslov, njena vrednost pa je zrasla za slab odstotek. Najprometnejši vrednostni papir v borzni kotaciji rednih delnic je bila delnica Mercator-ja (MELR), njena vrednost je do četrtka pridobila 2,2 odstotka, četrtkovo trgovanje pa se je končalo pri vrednosti 39.000,27 tolarjev. Najdonosnejši vrednostni papir v kotaciji je bila delnica Nika Investiranje in razvoj d.d. (NIKN) s povprečnim 8,1-odstotnim donosom preteklega tedna. Največji, in sicer 40,37-odstotni padec je v minulem tednu doživela delnica Zlate monete 1 (ZM1N). Padec je mpgoče pripisati zmešnjavi, ki je nastala na borzi zaradi objave presečnega datuma in nesporazuma pri sredinem trgovanju, ko so nekateri borzniki prezrli spremembo števila delnic v osnovnem kapitalu in novo vrednost. Agencija za trg vrednostnih papirjev bo zadevo preučila in morebiti ukrepala, pri čemer sredinih poslov ne bodo razveljavili. Zaradi zamenjave delnic Triglav steber 1, katerih nominalna vrednost se je povečala za desetkrat (oznaka se je spremenila iz THIN v TG1R), je Ljubljanska borza v sredo revidirala index PIX.
Pregled tečajev med 10. In 16. avgustom 2004
Na slovenski trg prihajajo tekmeci maloštevilnih diskontov. Trgovska družba Era iz Velenja in italijanski Eurospin sta podpisala pogodbo o strateškem sodelovanju. Podjetji načrtujeta preko skupnega podjetja Eurospin Eko odprtje približno 80 lastnih in franšiznih diskontov Slovenji, s čimer želi Era postati vodilna diskontna veriga.
Indeksi med 10. In 16. avgustom 2004
Minuli teden sta bila objavljena dva uspešna prevzema. Ajdovski gradbeni družbi Primorje je uspel prevzem Gradisa, medvoškemu Colorju (COMG) pa Heliosa (HDOG).
MATUA LIPAR, ILIRIKA Borzno posredniška hiša d.d.
matija, lipar@ilirika.si
Mariborska c. 86 3000 Celje Tel: 03/42-88-000 'TURNŠEK Fax: 03/42-88-115
HITRI KABELSKI INTERNET
SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES!
(samo v Celju)
Dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o.,
tel. 42 88 119
POZOR, HUD PES
De civitate dei
Dragi moji, če ste pozorno spremljali moje psihoav-tološke študije, ste verjetno zaznali, da v njih ni nič naključnega, da so pisane s suhoparno resnobnostjo strokovnega peresa, ki predpostavlja znanstveni pristop k stvari, pa naj je predmet obravnave še tako minljive narave ali v svoji pojavnosti celo metafizičnega značaja.
Vsak odnos na ravni avto - Slovenec je pravzaprav odnos minljivo - metafizično in Slovenec le stežka jemlje avtomobil kot nekaj minljivega. Do avtomobila ima pravzaprav religiozen odnos in le ta je najbolj ekspliciten pri lastnikih jaguarja. Obstajata dva tipa lastnika jaguarja, lastnik novega in lastnik kakršnegakoli jaguarja. Lastnik novega je navidezno nekoliko manj religiozno bitje, za lastnike starejših jaguarjev pa tega ne bi mogli reči. Lastnik novega jaguarja je običajno naduto, samovšečno in nasploh nezanimivo bitje, o katerem bi težko kaj pametnega povedali, razen morda tega, da mu je malo mar za ugotovitve te vrste, kot je omenjeno zgoraj. Za nakup novega jaguarja se odločajo predvsem spričo kroničnih težav z libidom. Lastniki starih jaguarjev pa so povsem drugačen tip ljudi. Jaguar je zanje svetišče, kapelica, oltar-ček, vožnja z njim romanje, nôve gume svetniki, jermen apostol, cilindri angelčki, volan aureola, sedeži prez-biterij, plin, motor in izpuh sveta trojica in lastništvo raj. Lastniki starejših jaguarjev imajo lastnosti skrite lože, posvečeni so v skrivnosti apo-rij, najbolj očitna je namreč ta, kako vidijo smisel v tem, da morajo na poti do mesta že dvakrat na bencinsko čr-
SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CEUE
Ipavčeva 10, 3000 CEUE
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Vpis v šolsko leto 2004/05
V šolskem letu 2004/2005 bomo vpisovali v naslednje programe za izobraževanje odraslih:
1.	Program srednjega strokovnega izobraževanja
-	štiriletni program tehnik zdravstvene nege
2.	Program srednjega poklicnega izobraževanja
-	triletni program bolničar-negovalec
3.	Program poklicno tehniškega izobraževanja - tehnik zdravstvene nege (3 + 2) s predhodno izobrazbo bolničar-negovalec
Programe izvajamo skupinsko ali v obliki konzultacij-sko izpitnega načina, odvisno od števila vpisanih kandidatov.
4.	Programa priprave za preverjanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije oziroma
-	tečaj maser ( 140 ur)
-	tečaj pediker (140 ur)
5.	Potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije, rok za potrjevanje objavi Državni izpitni center. Izvajali ga bomo v jesenskem roku.
Prijave za vpis bomo sprejemali vključno do 10. septembra 2004.
Vse informacije dobite na Srednji zdravstveni šoli Celje na številkah: 03 428 69 10 ali 03 428 69 00,
vsak petek od 10. do 15. ure.
INFORMATIVNI DAN BO V PETEK, 27. AVGUSTA 2004, OB 16. URI, NA ŠOLI V UČILNICI 1.
MOHOR HUDEJ
palko, sledi ji druga, imp« rativ po (iz) najdbi opravu čila za nesramno drago registracijo, za kar seveda niso sami krivi, pač pa vsega prezira vreden diskrimina-torni zavarovalniški lobij, redeč se v bližini in pod žeg-nom vlade ter parlamenta. Lastniki starih jaguarjev so, podobno kot so Židje zaznamovani s svojim židovstvom, zaznamovani s svojim jaguarstvom. Večino časa preživijo v meniški resnobnosti, v puščavniškem počutju in v svojem zakramentalnem svetu, ki je zaokrožen s poslednostjo jaguarja. Pravi verniki niso nikoli bahavi, pravi verniki prebirajo psalme »navodil za uporabo jaguarja« z mrmraj očim glasom in so večno nezadovoljni s preprostostjo navodil, zato se dostikrat skušajo dodatno informirati v zvezi s svojo sveto podobico - jaguarjem. Le tu vidim razloge za pojasnitev tega, da so na internetu informacije v zvezi s svetimi jaguarskimi mašami tako pogoste. Da jaguar ne zmaguje na tekmah Fl, jii ne moti, saj nanj gledajo kot na križanca med rolls roy-. com in ferrarijem, zdaj pa si izberite, kateri vam je dražji in razumeli boste to radostno zlitje športnega in elegantnega, ki ga premore sveti jaguar. Lahko bi zaključili, da je v jaguarja, podobno kot v Boga, vključeno vse. Jaguar ima svoj panteon!
Tri generacije zbiralcev: Robi, Jernej, Silvester in Marjan Černic
NENAVADNI ZBIRATELJI
Za bodoče rodove
Marjan Černic z Vine gore nad Pilštanjem zbira stare predmete, riše in igra
mlin in kovaške klešče. To
Do Vine gore na nadmorski višini 519 metrov sem se po pred kratkim asfaltirani cesti pripeljal skozi lep bukov gozd. Jerneja Čepin iz Zeč pri Bučah nas je s prijaznim pismom napotila do Marjana Černica: »Prebiram vašo rubriko, v kateri predstavljate ljudi, ki zbirajo stare predmete ali kaj drugega. Zato vam pišem, da lahko pridete pogledat in poslikat zbirko starih predmetov, ki jih shranjuje moj stric na Vini gori.«
Černičeva domačija stoji na vrhu, od koder se razprostira prekrasen pogled na Pilštanj ter na Veternik na eni in do Boča, Donačke gore, hrvaškega hribovja, cerkve v Bistrici ob Sotli... na drugi strani. Malo bliže so vinogradi prepleteni s sadovnjaki, gozdovi in polji ter večje in manjše hiše, gorce, vikendi in gospodarska poslopja. Mali raj.
Sedemo pod brajdo in si ogledujemo zbirko Marjana Černica. »Zbiram že dobrih 20 let. Začel sem z zbiranjem ostankov fosilov in školjk, ki smo jih našli, ko smo še orali s kravami. Tu je bilo nekoč morje, kije pustilo mnogo sledi.«
Raz kaže nam veliko in zanimivo zbirko, potem pa se sprehodi med nekaj sto kosi starih predmetov. »Vse, kar smo nekoč uporabljali doma, bo tu tudi ostalo. Nič ne bomo vrgli proč,« razlaga in nam kaže najzanimivejše primerke, na primer zavoro za sa-
ni, ko so pozimi vozili gnoj v vinograd ali se sankali. Pokaže tudi staro zavoro ali »žlaj-fo« za lojtrnik. Ponosen je na odpirač za buteljke, ki ga je prinesel stari oče iz Nemčije. Veliko je žag in drugega najrazličnejšega orodja pa nastavek za popravilo čevljev. Ima dva zanimiva gašperčka, telege, vijek za vlačenje lesa, plug, razna mizarska orodja, čutarico, svetila in drugo. Zanimiv je tudi »maček« za postavljanje kolov za fižol. Veliko je tudi različnih vilic in nožev, možnar, del cepiča za mlatenje, slamorez-nica in osojek za brušenje kose. Ohranjeni so tudi »šerar« za »aranje« prašiča, burklje.
pa še zdaleč ni vse.
Marjan se poskuša tudi v risanju na steklo, z dletom pa v les oblikuje zanimive podobe živali. Izdelal je tudi več zanimivih okraskov, ki lepšajo pročelje domačije med orehi in starimi sortami jablan od rao-šančke do lederce, krivopec-lja in bobovca; vinogradniška breskev se je žal posušila.
Oče Silvester je svojčas na veliko pletel koše in čajne. Zdaj je omagal in ni več sposoben nabirati materiala za pletenje. Leseni stroji kot pripomočki počivajo in so lep spomin na aktivne dni. Na očetovo zbirko sta ponosna tudi Jernej in Robi.
Za zanimivo zbirko, ki si jo radi ogledajo pohodniki na poti mimo njihove domačije, bo v prihodnosti zagotovil boljši prostor, vse predmete pa bo označil z imeni in podatki, za kaj vse so se uporabljali.
Ob delu na domačiji ima Marjan kar precej časa tudi za zbirko, saj ni več zaposlen. Oba z ženo Mileno sta delala v Montu Kozje, a sta se v kriznih časih znašla doma. Veliko prostega časa nameni tudi delu v društvih na Pilštanju, igra pa tudi v prizoru, ko sodijo postapaču Gusteljnu za storjene grehe. Z veseljem pove, da so s tem prizorom sodelovali na vseh prangeri-jadah in drugih prireditvah, celo v veliki trgovini v Mariboru, le k prangerju v Pod-sredo v Kozjanski park jih ne povabijo, pa so tako rekoč sosedje. Marjan bo narisal tudi table, da bodo izletniki in pohodniki lažje prišli do domačije, si ogledali zanimivo zbirko in se razgledali po lepem delu Kozjanskega in Ob-sotelja vse tja do Hrvaške. In lepo je, da bo vse tisto, kar je včasih lajšalo delo in življenje na kmetiji, zaradi Marjana Černica ostalo doma in bodočim rodovom na ogled in v občudovanje.
TONE VRABL
Robi Demie pred napravo, ki jo je stari oče Silvester vrsto let, še | košev in cajn.

Hdjflll Iprai. I udi letos bo program bogat: pričakujete lahko srednjeveško tržnico in krčmo, prikuj plesov, bojev, kostumov in glastàs^obtljcm bodo nekateri običaji iz l5Sstoletju. /a animacijo v a\unličnciH okfllj» l Starega gradu pa Bodo skrbeli kmetje. * biriči, berači. ciganke, gluinači. vitezi, farji inS^njeniki.
Na gradu bo do večera povetarek na ra/ličnih delavnicah, skozi katere bomo spoznavali zgodovliyi Celjskih, se sprehodili ptfsrednjeveški tržnici it posedeli v srćdojovrtktjjrčmi - N' večernem pVogr:Wû>«tiU^T!R-Hi srednjevešjp» CeljtNtjed dnTJjliii » ^ gospodo in vitezi c e tj s ki'txtcilje sole.
Srednjeveška skupina Celjani je bila ustanovljena leta 2002 pod okriljem celjskcga^urističnega društva. Šteje približno B5 člaiyjv. njen namen pa je oživitev cqjske sreîtnj«eške dediščine.
mer vračajo domov s pokali. Zelo uspešno delujejo tudi članice A, ki se visoko uvrščajo na državnih tekmovanjih.
PGD Vojnik je bilo ustanovljeno leta 1880, v tem času pa se je število članov venomer povečevalo. Tako je v društvu danes 116 članov, vključno z mladimi. Vsako leto se veterani in veteranke udeležijo ekskurzije v okviru GZ Vojnik-Dobrna. Ogledajo si lepote Slovenije, letos pa sp med ostalim obiskali tudi gasilski muzej v Metliki. V društvu skrbijo za dobro opremljenost, saj je zelo pomembno, da je pri gašenju pri roki orodje, ki ga gasilci nujno potrebujejo. Za vozila skrbi posebna ekipa, ki vestno opravlja svoje delo. Nekaj posebnega pa je avtomobilska lestev, s katero rešujejo ljudi iz višjih nadstropij. Marija Pavšar dodaja: »Vsekakor je za nas gasilce pomembno, da imamo vzpodbudo in pomoč od doma, saj je naše delo odgovorno in težko. Neprestano se je treba izobraževati, si pridobivati sposobnosti za boj proti nepredvideni agresivnosti narave, kot so povodenj in požari.«
V PGD Vojnik je postala tradicionalna Florjanova maša.
ko se zberejo člani društev iz GZ Vojnik-Dobrna, sosednjih društev ter pobratenega društva iz Dragomlje vasi. Takrat Vojničani Mariji prinesejo dobrote, ona pa jih po maši v cerkvi sv. Florjana ponudi gostom in gasilcem.
Marija Pavšar ni aktivna le kot gasilka, ampak ob koncu leta tudi obišče krajane Vojnika s koledarji in jim v imenu PGD zaželi vse dobro v novem letu. Da so ženske sposobne marsičesa, dokazuje tudi to, da so se pred leti same odpravile na občni zbor pobratenega društva Dragom-lja vas: »Pet članic se nas je odpeljalo v Dragomljo vas, tam pa niso mogli verjeti, da smo same ženske, saj se to še nikoli prej ni zgodilo. Z gasilci iz Dragomlje vasi smo povezani že 24 let.«
V gasilskih društvih se dogajajo tudi smešni prizori, eden takšnih se je pripetil tudi Mariji na gasilskem tekmovanju: »Na državnem tekmovanju v Komendi sem opravljala nalogo strojnika. Pri prenašanju sesalnih cevi mi je zdrsnilo in sem padla v bazen, napolnjen z vodo. Ob pomoči dveh gasilcev sem delo nadaljevala, tako da je bila vaja dokončana.«
SANDI LUŽAR
NASI GASILCI
I Glasujem za:..............................................................................................................................|
I Stanuje: ..........................................................................................................................................'
I	I
I Aktiven v gasilskem društvu:....................................................................................|
i ..................................................................................................................................................................i
I Moje ime in naslov: ............................................................................................................I
i	.	-t
RADI O BALKAN
VSAK TOREK PO 19. URI - 95,1 95,9 100,3 90,B Mhz
; od Istan bula do Dunaja, od transa do frule,
se sosede in hajduke, didžeje in predsednike..
Že vrsto let se na záíTTfj^siihoto v avgustu zbiramo na gradu, da bi počastili slavno dediščino grofov Celjskih. Prireditev, ki bo letos na sporedu že sedmičje najbolj obiskani v Celju in sLjaJetmThgleda <>"
Vsestranska veteranka
Št. 33-19. avgust 2004 -—
N%RC
Veteranke iz Vojnika uspešne tudi po zaslugi Marije Pavšar, ki je gasilka od leta 1983
TOREK, 24. AVGUSTA, OD 19. DO 22. VRE V ŽIVO NA ŠPICI V CELJU!
GLASBENE ŽELJE, NAGRADNE VSTOPNICE ZA KONCERT ŽELJKA JOKSIMOVIĆA, ROŠTILJADA, ČESTITKE IN POZDRAVI, NOGOMET
Uspešnost prostovoljnega gasilskega društva je odviha od članstva. Da je aktivnih članov dovolj, pa je jeba skrbeti za podmladek. V PGD Vojnik uspešno vključujejo pionirje in pionirke, ki kasneje ostanejo v mladinskih in nato članskih ekipah, ko pa doseže-
0	potrebno starost, tekmu-ejo v veteranskih vrstah, iadnje čase za mlade skr-jijo tudi v OŠ Vojnik v druš-ivu Mladi gasilec. V PGD Vojnik pa so ob mladih ponosni na ekipo veteranov in veterank, katerih članica je tudi Marija Mimica Pavšar.
Marija Pavšar je članica PGD Vojnik od leta 1983. Ga-jilca sta bila tudi njen oče in estra, dokončno pa se je za-lisala gasilstvu, ko jo je za d navdušil njen življenjski ipremljevalec Avgust, kraja-lom Vojnika bolj poznan kot Susti, ki je bil 35 let povelj-lik društva in je še zdaj akti-ien v delu z veterani v druš-(ru in zvezi.
Marija Pavšar ima čin ga-ilca 2. stopnje in je předšed-
Izbiramo
»naj« desetino
Ivan Zupane st., PGD Šmarje pri Jelšah (3.328) Jože Gajšek, PGD Lokarr
*	(2.983)
?Ivan Buser, PGD Ponikva (2.776)
Ivan Jezernik, PGD Nova Cerkev (1.354)
Mirko Lešar, PGD Lopata (724)
Olga Lešar, PGD Lopata (685)
Edi Doberšek, PGD Planina pri Sevnici (364)
Roman Očko, PGD Rečica pri Laškem (333)
•	Srečko Očko, PGD Rečica pri Laškem (320)
David Krk, PGD Andraž (227)
1	Še vedno lahko glasujete b svojega »naj« gasilca ali gasilko, pri tem pa naj znova poudarimo, da bomo upoštevali le glasove, ki jih bono v uredništvo Novega ted-nika, Prešernova 19, 3000 Celje prejeli na kuponih, objavljenih v časopisu, fotokopij le-teh pa ne.
'' Ta teden je nagrajenka Zinka Potočnik iz Zreč, ki i bo hišno nagrado NT&RC prejela na našem oglasnem oddelku.
Popravek
V članku z naslovom Lepotna pika lahko postane jrenka solza, smo pri predstavitvi dermatovenerologa Slobodana Vujasinoviča, dr. toed., napačno napisali, da jë delal v kliničnem centru v Ljubljani, saj je delal v kliničnem centru v Zagrebu. Za lapako se opravičujemo.
Uredništvo
NAŠI GASILCI
niča komisije za delo z ženami v PGD Vojnik ter članica komisije za delo z ženami v GZ Vojnik-Dobrna. Stanuje v gasilskem domu, skrbi za cvetje in okolico, pomaga pri gasilskih vajah ter skrbi za opremo. V primeru požara ali naravne nesreče je nekaj časa dežurala v domu oziroma ob telefonu, dvanajst let je bila tudi članica dese-
tine B. »Udeleževali smo se raznih tekmovanj - društvenih, občinskih, regijskih in državnih - udeležili pa smo se tudi tekmovanja v tujini,« se spominja Marija, zdaj vključena v desetino veterank, ki uspešno tekmujejo že četrto leto zapored. »Tekmujemo v vaji s hidrantom, kjer prikažemo v čim krajšem času In s čim manj na-
pakami, kako bi napeljali vodo od hidranta do ročnika. Druga vaja so raznoterosti, kjer si mora vsak tekmovalec obleči gasilsko bluzo, nadeti čelado in gasilski pas, nato pa opraviti vajo, ki je določena. Ekipa šteje sedem članov, dobro pa je imeti kakšno rezervo.« Kot sama pravi, so z uspehi s tekmovanj zelo zadovoljni, saj se veno-
Gasilci so cele dneve z zaščitno folijo pokrivali poškodovane strehe.
Skupaj porazili točo
Hitra in učinkovita pomoč na Konjiškem - Na vrsti je država
Toča je skopnela, razbita strešna opeka je pospravljena, tudi pohištvo in druga oprema, ki se je sušila pred hišami in bloki, se počasi vrača v stanovanja. Vrtovi, parki, cvetlični in drugi nasadi so očiščeni. Resda še vedno kažejo žalostno podobo, pa vendar. V zemlji je že novo seme, sadike veselo poganjajo.
Ostale so strehe, pokrite z več kot 100 tisoč kvadratnimi metri zaščitne folije, a tudi njihovo število se počasi zmanjšuje. Preko sto streh na individualnih hišah je že obnovljenih, začela se je obnova dveh šol in treh vrtcev. Do začetka pouka bodo posledice katastrofalne toče, ki je najbolj prizadela OŠ Ob Dravinji, odpravljene, tako da bo lahko pouk nemoteno stekel, zdravstveni dom bo normalno zaživel še ta teden ...
Vse se vrača v stare, pred-točne tirnice, čeprav ljudje pravijo, da nikoli več ne bo povsem enako. Ne le zaradi uničenega premoženja, tudi zaradi strahu pred črnimi oblaki, ki jih bo spremljal skozi življenje. Minut, za katere znajo povedati, da niso bile kot sodni dan, ampak »To je bil sodni dan«, pač ni mogoče pozabiti.
Kljub vsej grozi, uničenim streham, zalitim stanovanjem, uničenemu pohištvu, da o okolici hiš ne govorimo, pa je bila to tudi dobra izkušnja. Pokazala je, da je ljudem še mar za sosede, da so pripravljeni pomagati vsak po svojih močeh, da razumejo, da vsega ni mogoče narediti hkrati. Občini, zavarovalnice, banke, predvsem pa gasilci so ob tem naredili vse, kar je bilo mogoče.
Tri milijarde škode
Podatke o nastali škodi bodo v konjiški in zreški občini v celoti obdelali danes (v četrtek). V konjiški občini, kjer so takoj po katastrofi oblikovali krizni štab, so prejeli več kot 900 vlog za škodo na objektih. Čeprav so delali cele dneve, tudi v soboto in nedeljo, so do ponedeljka obdelali 200 vlog, pri katerih so sešteli za 400 milijonov tolarjev škode. Manj vlog, 217, so prejeli za škodo v kmetijstvu. Podatek, da je bilo v vinogradih, sadovnjakih in na koruzi škode za več kot 500 milijonov tolarjev, je tako že dokončen. Prvotna ocena, da je škode v občini za 2,5 do 3 milijarde tolarjev, bo očitno vzdržala.
Posebni račun Občine Slovenske Konjice: št.: 01314 - 0100003434, namen: »neurje«, sklic: 09082004
V zreški občini, kjer je bil najbolj prizadet jugovzhodni del, so dobili 151 prijav za škodo na stanovanjskih objektih (med njimi je 6 večstano-vanjskih). Ocenjujejo, da bo škode za 250 milijonov tolarjev. Na kmetijskih površinah bo predvidoma škoda dosegla 40 milijonov tolarjev, prejeli pa so 81 prijav.
Več kot milijarda pri Triglavu
Z okrepljenimi ekipami, hitrim delom in takojšnjimi izplačili so se izkazale tudi zavarovalnice, zlasti Zavarovalnica Maribor in Triglav, ki ima na tem območju največ zavarovancev.
Po podatkih vodje sektorja premoženjskih zavarovanj v celjski območni enoti Triglava Janislava Kobala so prejeli tisoč prijav škode na objektih in v stanovanjih fizičnih oseb, ocenjena škoda pa je 400 milijonov tolarjev. Na objektih, zalogah in opremi podjetij je ocenjena na približno 250 milijonov. Dobili so tudi 600 prijav škode na avtomobilih (270 milijonov škode). V kmetijstvu je po njihovih podatkih pri Zlatem griču škode za 70 milijonov, pri posameznikih pa še za 20 milijonov tolarjev.
Skupna ocenjena škoda pri Zavarovalnici Triglav je tako 900 do 950 milijonov to-
Ministra in župana: Milan Pogačnik, Janaz Jazbec, Zdenka Kovač in Jože Košir
Janko Lešnik
larjev na premoženju ter 90 milijonov v kmetijstvu. Prve odškodnine so izplačali že 12. avgusta. 299 posameznikom so do vključno ponedeljka nakazali 100,5 milijona tolarjev, Zlatemu griču pa za škodo v vinogradih 50 milijonov akontacije. Če na terenu ne bi bilo dnevno od 18 do 20 cenilcev, ki delajo od 8. do 20. ure, ne bi šlo tako hitro.
Država se ne bo obirala
Prizadeti zdaj pričakujejo pomoč države. Zaskrbljenost, da se bo obirala, kot se je po lanski suši, po mnenju kmetijskega ministra dr. Milana Pogačnika ni potrebna. V ponedeljek, ko si je skupaj z ministrico za regionalni razvoj mag. Zdenko Kovač ogledal najbolj prizadete kmetije ter vinograde in sadovnjake Zlatega griča, je zagotovil, da bo ministrstvo takoj, ko bo vsa škoda ocenjena, pripravilo predlog za vlado. »Škoda po lanski suši bo izplačana septembra,« je obljubil in dodal, da ni razlogov, da bi bilo na izplačila za škodo po toči tudi treba čakati tako dolgo. Z njim se je strinjala tudi ministrica Kovačeva, ob tem pa sta oba ministra opozorila še na očitno preslabo pripravljenost države za preprečevanje naravnih nesreč.
Pomoč sta že pred tem obljubili ministrstvi za šolstvo (40 odstotkov pri sanaciji šol in vrtcev) ter za zdravje (za zdravstveni dom).
Katastrofa!
Toča je najhuje prizadela tiste, ki živijo od pridelave grozdja in sadja. Med največjimi zasebniki je kmetija Andreja in Jožice Založnik v Škalcah. 4,5 hektara sadovnjakov je toča povsem uničila, ne dosti bolje sta jo odnesla 2 hektara vinogradov. »Škoda na jabolkih je 100-odstot-na, v vinogradih 80-odstotna,« pove vinogradnik in kletar, ki je navajen za svoja vina prejemati najvišja priznanja. »To je moja služba, to je moje življenje. Od tega živimo.« Le na pridelku ima kmetija škode za 6 milijonov tolarjev, tako kot večini drugim pa je poškodovala tudi hišo in gospodarska poslopja.
V katastrofalnih razmerah je podjetje Zlatí grič. »Skupne škode je za več kot 400 milijonov tolarjev, od tega v trajnih nasadih jablan in vinske trte več kot 300 milijonov. Na letošnjem pridelku je škode za 150 do 160 milijonov tolarjev, ostala škoda je posredna,« ocenjuje direktor Zlatega griča Janko Lešnik. Pri posredni škodi gre za sa-
Še preden je sonce stopilo točo, je bilo jasno, da je pridelek v vinogradih Zlatega griča v Škalcah uničen.
Andrej Založnik
nacijo nasadov in izpad pridelka v prihodnjih dveh letih. »Del nasadov bomo zaradi preobsežnih poškodb na lesu morali krčiti,« napoveduje. Tudi on pričakuje pomoč države. »Kmetijski minister je obljubil, da bo država pomagala, kolikor bo lahko v okviru zakonov in možnosti. V našem podjetju gre za oprostitev nekaterih prispevkov pri plačah, za čimprejšnje izplačilo subvencij, ki nam pripadajo, za delni odpis stroškov najema pri skladu kmetijskih zemljišč in podobno.«
Posebna računa
Občina Slovenske Konjice in OZ Rdečega križa sta takoj po neurju odprla posebna računa, na katerih se zbira denar za odpravo posledic. Doslej so zbrali že več kot 5 milijonov tolarjev, ki so jih prispevali posamezniki in podjetja. »Skupni fond je namenjen socialno šibkej-
Konjiškim gasilcem se je pri reševanju pridru-žilo tudi 17 enot iz dru. gih občin. 317 gasilcev z 68 vozili je opravilo veť kot 4 tisoč delovnih ur, Konjičani se jim bodo javno zahvalili prihodnjo nedeljo.
šim ljudem. Glavna skrb ob čine je, da bi jih prepoznal in jim znala pomagati,« poi darja župan Janez Jazbec.
V ta namen je že imenó val posebno komisijo, ki jď vodi sekretarka OZ RK R« nata Gabrovec, v njej pa sd še direktorica konjiške« centra za socialno delo M lena Verdel ter svetovala za družbene dejavnosti ij občini Marija Brecl. Pros nje za pomoč pri popraviš streh so šele dobro začel prihajati. Nekaj jih bo zi gotovo tudi iz zreške obči ne: »Škoda je v naši občiri manjša kot v konjiški, a si na prizadetih območjih pq sledice enako hude. Takt kot v prvih dneh po neurji tudi vnaprej ne bomo gla dali na občinske meje,« jt poudaril tesno sodelovanji dveh občin zreški župan J« že Košir.
MILENA B. PO KIJE
Posebni račun OZ RKi Slovenske Konjice: št.: 06000 - 0007430693, na-1 men: »za strehe«
»Poroka je biznis.
koruzništvo profit«
Nezaposlene matere ob bogatih partnerjih raje brez »rinčk« na prstu - Za povprečno slovensko poroko približno dva milijona
Po podatkih upravnih mot je civilnih porok iz le-3 v leto manj, vse več pa t. I. izvenzakonskih skupno-sti. Poroke naj bi bile predrage, k dobremu »prijetju trenda koruzništva« pa je veliko pripomogla država, ki materam samohranilkam (četudi to niso) bolj pomaga kot družinam. Zanimiv pa je še en trend - zaradi vse manj porok se je konkurenca pojavila celo med upravnimi enotami.
Zakon tako rekoč postaja privilegij bogatejših, ki si lahko privoščijo drago poročno slavje, polno plačevanje »rtca za otroke, shajajo iz meseca v mesec brez otroških dodatkov ... Monika in latej iz Celja trenutno ži-iňta v najemniškem stanovanju in z eno plačo ravno shajata, zato jima niti na kraj pameti ne pride, da bi si na glavo nakopala še stroške poroke. Poleg tega prav zdaj pričakujeta prvega otroka, kar bi med drugim zanju, če ii bila poročena, pomenilo e manj ugodnosti in denar-a.
t mercedesom po socialno pomoč
Matere samohranilke so v ečini primerov upravičene lo zmanjšanja ali celo oprostitve plačila vrtcev, kar še posebej jezi občine, ki morajo pzliko do ekonomske cene ïrtcev pokriti iz proračuna. »Na to vsako leto pri sprej e-Inanju proračuna ali ekonomske cene vrtcev opozarjajo vetniki, saj vsi poznamo veliko takšnih primerov, ko ma-i prikazuje, daje nezaposlena samohranilka, čeprav neuradno živi skupaj s premožnim partnerjem,« pravi Jelka Gregore iz občine Vojnik. »Že skoraj smešno je tudi, da zanje, ker so torej nezaposlene, občina plačuje osnovno zdravstveno zavarovanje in zagotavlja socialna stanovanja, čeprav se na občino pri-peljejo z najnovejšim merce-desom,« še dodaja. £ Ne samo tiste matere, ki avijo ob premožnejših part-lerjih, pač pa tudi tiste, ki bi zaradi nižje izobrazbe ime-fe nizko plačo, raje ostanejo doma koť da bi šle v službo. Pravijo na Centru za socialno delo Žalec. Na primer, nezaposlena mati z dvema otrokoma lahko mesečno le preko centra za socialno delo prejme okoli 100 tisočakov denarne socialne pomoči in otroških dodatkov. Seveda le, Če je neporočena oziroma ne živi v izvenzakonski skupnosti (česar pa tako ali tako nihče ne preverja), sicer se znesek ustrezno zmanjša, ker se
pri dodelitvi pomoči upošteva tudi možev dohodek.
Pravilo potrjujejo izjeme
»V primerjavi z letom 1995 so poroke v naši upravni enoti močno upadle, saj stanje v družbi zakonski zvezi ni naklonjeno,« pravi tudi matičar Pavle Bukovac iz UE Laško. Kljub vsem naštetim ugodnostim pa se še vedno najdejo pari, ki jim zlahka dobljeni denar ne pomeni toliko kot uradna potrditev zveze. »Če bi gledal le po številu tečajev, ki jih letno opravimo v Domu sv. Jožefa, lahko rečem, da je porok iz leta v leto celo več,« pravi župnik in predavatelj Jože Planin-šek. »Pred šestimi leti smo imeli tečajnikov le za dve do tri skupine letno, zdaj pa je število naraslo na deset. Vendar pa vsi niso le iz naše regije.«
Lep primer sta slaba dva meseca poročena Breda in Simon iz Gorice pri Šmartnem. Za poroko in stroške povezane z njo sta se odločila kljub temu, da za ureditev svojih bivalnih razmer potrebujeta denar kot vsak drug mlad par na začetku skupne poti. »Gledano s finančne plati je to verjetno res slaba odločitev, saj bom kot poročena mamica odpadla pri vseh socialnih transferjih,« meni Breda, ki trenutno brezuspešno išče službo, »vendar nama vseeno ni žal, da sva se poročila, saj sva s tem potrdila, da se imava rada. Tudi na stroške, ki sva jih imela s poroko, ne gledava kot na stran vržen denar,« pravi Breda.
Podjetne upravne enote
Njuna poroka, kot pravita, je bila čisto tradicionalna. Edino, kar sta si sicer želela, pa jima ni uspelo uresničiti, je, da bi se poročila na domači trati. Sanje parov, ki si usodni da želijo izreči v balonu ali celo pod vodo, so tako še bolj visokoleteče in neuresničljive. Upravne enote imajo namreč določene prostore, kjer matičarji opravljajo poročne slovesnosti. Pari lahko sicer prosijo za izjemo, od upravne enote (tu se te zelo razlikujejo) pa je odvisno, ali jim bodo tudi ugodili.
Zelo fleksibilni pri zakonskih omejitvah poročnih prostorov so v UE Laško, čeprav imajo uradno le dve lokaciji za poročanje - grad Tabor in Poročno dvorano Zdravilišča Laško oziroma njihov park. 1\idi zato se za Laško
odloča zelo veliko parov, ki nimajo stalnega prebivališča v Laškem. »Več kot 90 porok letno je iz cele Slovenije, le okoli 20 do 30 pa je takšnih, da je vsaj eden zakonec Laš-čan,« pravi Pavle Bukovac. »-Če se le da, gremo bodočim zakoncem na roko. Imeli smo že poroko na mostičku, pa v muzejskem vlaku; na porokah poslušamo od ročka do opernih pevcev... V primeru, da niso z območja naše upravne enote, bodočim zakoncem uredimo tudi vse potrebne papirje,« še pravi Bukovac, »kar postaja trend tudi v državah, kjer imajo še vedno zelo veliko porok.«
Dolgoletni matičar, ki so mu sobotne slovesnosti zlezle pod kožo, za pare, ki so se poročili v Laškem, vsako leto pripravlja srečanja v salonskem stilu. Po glavi pa mu roji še mnogo novih, svežih idej, kako narediti poroke bolj privlačne in sanjske, »res pa je, da je vse povezano z denarjem in sodelovanjem drugih,« pravi Bukovac. Poroke znajo biti precejšen finančni zalogaj. Povprečna slovenska poroka, ki vsebuje tudi poročno potovanje, stane skoraj dva milijona tolarjev. Znesek pa lahko zelo hitro še naraste, če imajo pari za svoj najlepši dan še kakšne posebne želje, kot je vožnja z limuzino, poroka v luksuznih dvoranah, popularne ansamble, soliste... Nadgradenj in idej za denar tukaj ne zmanjka, lahko pa se zgodi, da bo zmanjkalo kandidatov.
ROZMARI PETEK
Foto: BRANKA TIMPRAN
Za Bredo in Simona odločitev za poroko ni bila nikoli vprašanje.
iS
M
Ivan Orehov iz Celja: »-
Poročil sem se pred letom in pol. Poroka je zame potrditev zveze, ki je trajala že dlje časa. Na poročno potovanje še nisva šla, ker imava malega otroka, bova pa gotovo šla kasneje. Mladina se ne poroča, vendar je to odločitev vsakega posameznika. Težave imajo z brezposelnostjo, nimajo denarja za preživljanje in s tem za ustvarjanje družine.«
SL, foto: AŠ
Poroka - da ali ne?
Na celjskih ulicah smo povprašali mimoidoče, kaj jim poroka pomeni, kako dolgo so poročeni, kje so bili na poročnem potovanju in zakaj se čedalje manj mladih odloči za poroko.
Marjana Sorec iz Kom-pol: »Poročena sem že nekaj let, poročila sem se v Celju. Poročnega potovanja si z možem nisva mogla privoščiti. Mladi se danes manj poročajo, zakaj je temu tako, pa ne znam povedati.« - Št. 33 -19.
Marta Gajšek iz Grobel-nega: »Pred 39 leti sem se poročila v Šmarju pri Jelšah. Poročnega potovanja ni bilo, ker je bilo delo na kmetiji. Mladi se čedalje manj poročajo, pri njih je problem brezposelnost.« avgust 2004 -
Vojko Veber iz Celja:
»Poročen sem 30 let. Zame je poroka nekako sožitje. Mladi se manj poročajo, ker želijo več svobode, sicer pa imajo težave tudi zaradi pomanjkanja denarja.«
EKOS CELJE d.o.o. Ribarjeva 3, 3000 Celje
Za srečo je treba skrbeti
VAŠ NOVI KONCESIONAR ZA OPRAVLJENJE DIMNIKARSKIH STORITEV	11
Med znanostjo in prakso
Trajnostni razvoj -
od strategije do prakse
V Celju predstavili zb
Mestna občina Celje in podjetje Fit media sta izdala zbornik Trajnostni razvoj - od strategije do prakse. Nastal je po majskem simpoziju o traj-nostnem razvoju in vsebuje bistvene poudarke simpozija, ki segajo od strokovnih in zakonskih osnov traj-nostnega razvoja v državi do uspelih in načrtovanih projektov lokalnih skupnosti in gospodarstva.
Ker so bili prispevki sodelujočih na simpoziju izredno tehtni, posrečeno namreč združujejo akademsko, znanstveno in praktično sfero okoljske politike, so se v MOC odločili, da jih objavijo v zborniku. »Posrečenost simpozija je bila prav v tem, da je na enem mestu in ob eni razpravi zbral znanost, državo, lokalne skup-
jrnik Trajnostni razvoj - <
nosti in gospodarstvo. Zbornik zagotavlja pretok informacij med podjetji in javno sfero, njegov poseben pomen pa je tako v tem, da spodbuja razmišljanje o traj-nostnem razvoju, kot tudi, da daje informacije o tem, kateri programi so v načrtu in kakšna znanja so za njih potrebna. To je zlasti pomembno za gospodarstvo, ki se bo s temi informacijami in znanjem lažje prijavljalo na najrazličnejše razpise za naložbe na področju varovanja okolja in trajnostnega razvoja lokalnih skupnosti,« je ob predstavitvi povedala Vanesa Čanji iz Fit medie, podjetja, ki je vodilo vse strokovne priprave na simpozij in tudi založilo zbornik.
Celjski podžupan Marko Zidanšek, ki je bil tudi v odboru za pripravo sim-
i strategije do prakse
pozija, je ponosno predstavil celjski delež pri pripravi simpozija, zbornika in dosežkov pri trajnostnem razvoju občine. »V zborniku predstavljamo naše dosežke pri izgradnji centralne čistilne naprave in tudi pri njeni nadgradnji, ki se je z gradnjo dodatnih zbiralnikov in zadrževalnikov za poplavne vode že začela, tudi ob financiranju EU. Prav tako predstavljamo tudi skupni projekt 27 občin s Celjskega, ki sodelujejo pri izgradnji sodobnega centra za ravnanje z odpadki. Ker je projekt že v Bruslju in ker mu je tudi okoljsko ministrstvo podelilo državno prioriteto, računamo, da bodo tudi pri tej okoljski naložbi sodelovali evropski kohezijski skladi.«
BRANKO STAMEJČIČ
Za prestižno nagrado
Mestna občina Celje se je letos prvič prijavila na mednarodno tekmovanje Narodi v razcvetu, ki ga ob odobritvi Združenih narodov pripravljajo vsako leto in v njem ocenjujejo dosežke lokalnih skupnosti po svetu na področju upravljanja z okoljem in vzpostavljanja prebivalcem prijaznih skupnosti.
Letos se je na tekmovanje prijavilo 254 lokalnih skupnosti, med 25 izbranih finalistov pa se je uvrstilo tudi Celje, ki se poteguje za čim boljšo uvrstitev v svoji kategoriji. Mesta so v okviru tekmovanja razdeljena na pet velikostnih skupin, ki premorejo od 20 do 750 tisoč prebivalcev, ocenjujejo pa jih po petih kriterijih. Na prvem mestu je ravnanje s krajino, zlasti s kulturno dediščino, sledi ocena okoljske prakse, glede na izvedene okoljske projekte pa načini okoljskega komuniciranja s prebivalstvom, komunikacijska pretočnost in načrtovanje za prihodnost.
Podžupan MOC Marko Zidanšek pravi, da so se v občini za sodelovanje odločili, ker ima Celje prav na tem področju kaj pokazati. Ne le dosežke pri izboljšanju zraka, izgradnji čistilne naprav in bližnji izgradnji centra za ravnanje z odpadki, tudi na
»Oktobra bomo videli, če nan uspel veliki met. Tudi če nam ne bo, je že uvrstitev v finale za Celje izjemni dosežek in priznanje za res velike dosežke na področju varstva okolja, trajnostnega razvoja in uspešnih poti okoljskega komuniciranja z občani,« je zadovoljen Marko Zidanšek.
področju občanom prijaznega okoljskega komuniciranja so dosežki vzorni. Celje s svojimi prebivalci komunicira preko maskote z imenom Ekorg. Prijava pa vsebuje projekt celostnega okoljskega komuniciranja pod to maskoto, celostno podobo, brošuro za gospodinjstva, uvedbo ekotočk, zloženko za otroke, nagradni TV-kviz ter okoljski portal na medmrež-ju.
BRST, foto: GK
Novosti za Celjsko
Celjska koča je priljubljena pohodniška točka Celjanov, pozimi pa se lahko pohvali z zelo dobro urejenim smučiščem. Kljub dobrim rezultatom lanske zime je koča v slabem stanju, na dotrajanost objekta pa je opozoril tudi sedanji najemnik Iztok Ivakič.
Vendar se Celjski koči obetajo boljši časi, saj v javnem gospodarskem zavodu ZPO Celje že pripravljajo načrte za obnovo objekta in posodobitev dejavnosti. Pospešeni razvoj in razširitev dejavnosti načrtujejo predvsem na področju turizma in športnega turizma. Zato bo treba razširiti smučarsko in žičničarsko dejavnost z novimi progami in žičnicami ter tekaškimi progami. Program bi radi razši-
rili tudi s šolskimi učnimi potmi v okolici in seveda z ureditvijo nove koče. Direktor ZPO Celje Ivan Pfeifer je pojasnil: »Želimo urediti novo kočo, ki bi imela funkcionalne prostore za zagotovitev žič-ničarske dejavnosti, gostinske in prenočitvene prostore. Sedanja koča s svojimi osnovnimi pogoji namreč ne nudi več možnosti za razširitev in za vse dejavnosti, ki jih načrtujemo.«
Trenutno v koči ni veliko dnevnih gostov, vsak dan namreč pride le nekaj kolesarjev in pohodnikov. Ob gostinski ponudbi in prenočiščih imajo na Celjski koči tudi konja za jezdenje. O drugi ponudbi za goste pa, kot pravi najemnik koče Iztok Ivakič, še niso razmišljali, saj so mo-
rali kočo najprej temeljito urediti in popraviti. Zamenjali so vse vzmetnice in vzglavnike, uredili centralno napeljavo, kopalnice in stranišča in prebelili gostinski del objekta. Zaradi stalnih popravil in slabega stanja koče na čimprejšnjo gradnjo nove upa tudi Ivakič. »To bi bilo dolgoročno gledano najboljše za vse. Zato upam, da se bo našel denar in bodo za kočo imeli posluh tudi tisti, ki bodo glasovali v mestnem svetu.«
Kljub slabemu stanju pa ne bo šlo tako hitro, saj so v MOC v okviru proračuna za leti 2004 in 20Ó5 sprejeli šele načrt za pripravljalna dela na Celjski koči. »Na te dejavnosti in velike naložbe se šele pripravljamo. Aktualni so tudi razpisi strukturnih skladov
kočo
za regionalni razvoj, na kal terih mislimo kandidiram hkrati pa pripravljamo vso do-l kumentacijo ter arhitektu« ni natečaj za idejno rešite» nove koče in funkcionalnu površin na tem območju. Naročamo tudi različne projíte za to območje, kot so na primer razširitev prog, krčff nje gozdov in izgradnja prfj ti,« pojasnjuje Pfeifer.
Letos in prihodnje leto bo-| do na Celjski koči opravljali pripravljalna dela in če bo šloj vse po načrtih in bo zagotovi ljen tudi denar, bodo po besedah Pfeiferja z večjimi de-l li začeli konec prihodnjega, leta. Vse naložbe na Celjski: koči ocenjujejo na več koti 600 milijonov tolarjev.
MAŠA BOHNEC Foto: GREGOR KATIČ
u
wiimiovwn
'črnk M&UI. ípyuit ■jj/yiwuJ tuIdaUtà J.
Dela na tržnici ustavljena
CE-KA je obnovo ulic ob celjski tržnici začel brez soglasja zavoda za varstvo kulturne dediščine
Oddelek za okolje, prostor in komunalo pri Mestni občini Celje z obnovo Linhartove in delno tudi Savinove ulice ob tržnici res nima sreče. Potem ko so zaradi protesta najemnikov lokalov ob Linhartovi ulici obnovo z lanskega prestavili na to leto, so jo v ponedeljek spet ustavili.
Ustavitev del je zahteval zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKD), saj izvajalec, podjetje CE-KA, ni imel ustreznih dovoljenj za izko-Čeprav po zagotovilih vseh komunalnih podjetij, ki med obnovo obeh ulic izvajajo zamenjavo svojih komunalnih vodov, globina izkopov ne bi smela preseči dovoljenih 70 centimetrov, v ZVKD menijo, da del brez nji-
Jože Smodila
hovega ustreznega nadzora ne bi smeli nadaljevati. Obstaja namreč velika verjetnost, da bodo tudi med talco plitkimi izkopi našli pomembne ostaline preteklosti. Ker sta obe ulici v samem središču mesta, je to več kot le verjet-
no. Medtem je ZVKD že po sredoval svoje zahteve za na daljevanje del, ki vključuje jo nadzor nad izkopi, in takojšnjo ustavitev del, če bi naleteli na ostaline preteklosti.
Dela so nadaljevali že včeraj, če pa bodo naleteli na arheološke najdbe, kar bi povzročilo zamik obnove v september, bodo obnovo prestavili na prihodnje leto. »Z najemniki lokalov ob Linhartovi ulici in s prodajalci na tržnici smo se namreč dogovorili, da bomo dela opravili do konca avgusta in ta dogovor nameravamo v celoti spoštovati,« je povedal Jože Smodila iz Oddelka za okolje, prostor in komunalo pri MOC.
BRST
Prenovljena kapela
Na Ljubečni so v nedeljo svečano otvorili kapelo, •osvečeno Mariji, ki jo je ie leta 1922 postavil Franc Vengust, ko se je srečno vrnil iz 1. svetovne vojne. Kapelica se jé v naslednjih D letih starala in propadla d te mere, da je ni bilo več smiselno prenavljati. Tako so jo raje sezidali povsem na novo, pri tem pa je sodelovalo ttinogo krajanov, nekaj umetnikov in rokodelcev pa so pripeljali tudi od drugod. Naj-
pomembneje sta k obnovi pripomogla Srečko Jesenek, ki je prispeval levji delež sredstev za obnovo, ter Jure Na-glič, ki je dela organiziral. Na slovesnosti sta govorila
predsednik KS Ljubečna Maks Naglič ter celjski župan Bojan Šrot, kapelo pa je blagoslovil župnik z Ljubečne Alojzij Kostanjšek.
SG
V soboto so vandali pustošili po Trgu celjskih knezov in razbili ali poškodovali 13 stekel na celjskih biserih
Kdo bo ustavil vandale?
Celjski župan Bojan Šrot vse glasneje razmišlja o mestni policiji
V	Celju se še vedno ni poleglo ogorčenje nad petkovim in sobotnim divjanjem vandalov.
V	petek ponoči je zagorel opuščen kiosk nasproti Mestnega kina Metropol, požar, ki naj bi bil po prvih ocenah policistov podtaknjen, pa ni upepelil le kioska, temveč je
slabe kakovosti, da bi lahko z njihovo pomočjo nesporno dokazali identiteto povzročiteljev divjanj. Tudi občasni nočni obhodi varnostnikov očitno ne zaležejo. Zato se v celjski občinski stavbi vse pogosteje sprašujejo, kaj je sploh še mogoče storiti za zavarovanje celjskih biserov.
močno poškodoval tudi dve Župan Bojan Šrot še za ta te-od šestih prelepih platan v tem den napoveduje sejo varnost-
delu mesta. Škoda presega 700 tisoč tolarjev.
Naslednjo noč so se vandali znesli nad steklenimi kupolami na Trgu celjskih knezov. Razbitih in poškodovanih je kar 13 stekel, »padel« je tudi steber mestne razsvetljave. Škoda tako krepko presega 2,5 milijona tolarjev.
Čeprav trg varuje Sintal in četudi na trgu izvajajo video-nadzor, se je doslej večina krivcev za povzročeno škodo odgovornosti izmaknila. Vidoposnetki so namreč pre-
nega sosveta MOC, na kateri naj bi se dogovorih, kaj ukreniti, da bi v mestu omejili vandalizem. Vse bolj aktualna postajajo županova razmišljanja o uvedbi mestne policije, ki naj bi vsaj v mest-
nem jedru in parku zagotovila malo več varnosti in manj opustošenj, kakršno je bilo konec minulega tedna.
Spomnimo še, da so vandali lani razbili kar 20 stekel na biserih, letos že več kot 30. Na srečo denar za obnovo ne gre iz davkoplače-valskih žepov, saj so kupole zavarovane. Vprašanje pa je, doklej bo katerakoli zavarovalnica še pripravljena skleniti zavarovalno polico za prostor, po katerem samopa-šno pustošijo celjski vandali.
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
WHMk
*j(jL3!> aaanL
Í5LJ&I
l/EUKI SPEKTAKEL NA SPICI t/ CELJU, v petek. 27. 8. 2004. ob 20. uri
ŽELJKO . JOKSIMOVIC
s simfoničnim orkestrom ¥ M litini koncert poteti v Sloveniji
PREDPRODAJA VSTOPNIC NA CELJSKEM: Celje: ŠPICA, OGLASNI ODDELEK NT&RC CELJE, EKOPOOL, A B AGENCIJA V PLANETU TUŠ Velenje: A B AGENCIJA, MLADINSKI SERVIS Žalec: MLADINSKI SERVIS Preko interneta: www.vstopnice.com
V petek ponoči je zagorel opuščeni kiosk v Stanetovi ulici, nasproti Mestnega kina Metropol.
ŽALEC j VRANSKO |
Po vremenski še
denarna suša
Nekateri hmeljarji ostali brez povračil po lanski suši - Ttiji sezonski delavci brez delovnih dovoljenj?
Hmeljarji naj bi jutri začeli obirati hmelj, ki naj bi ga bilo po prvih ocenah približno 2.500 ton. Še vedno pa ostaja problem lanske suše, saj do danes niso dobili niti tolarja za povračilo škode, ki jo je povzročila. Že na začetku letošnjega leta se je pojavil še problem sezonskih delavcev. Kljub temu, da je hmeljarjem uspelo izboriti dogovor s kmetijskim ministrstvom, bodo nekaterim tujim sezonskim delavcem delovna dovoljenja potekla, še preden se bo obiranje hmelja končalo.
Državna sekretarka za kmetijstvo Marija Markeš je na sobotni okrogli mizi v Domu krajanov Gomilsko, ki sta jo organizirala Turistično društvo Gomilsko in Društvo kmečkih žena Gomilsko-Trnava v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, povedala, da bodo kmetje povračilo škode dobili, čeprav ne vsi. Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, ki so ga sprejeli lani, namreč določa, da območjem, kjer je bilo omogočeno namakanje, povračilo ne pripada. To pomeni, da hmeljarji iz območij Brega in Goto-velj ne bodo dobili nič. Po besedah Markeševe za te hmeljarje luknje v zakonu ni: »Le za tista območja, kjer je bila lani prepoved namakanja ali namakalni sistem ni deloval, tega določila zakona ne bomo upoštevali.«
Namakalna sistema na območju Brega in Gotovelj sta zelo stara in dotrajana. Poleg tega naj bi kar precej namakali, kot je pojasnil tudi eden izmed hmeljarjev v razpravi: »Namakali smo tako, da je hmelj dobesedno stal v vodi, a ni pomagalo. Hmelj je od zgoraj popolnoma ož-galo.« Njegove besede je potrdil tudi predsednik KGZS Peter Vrisk: »V okviru naših strokovnih služb smo opravili analize in ugotovili, da zalivanje pred lanskim vročinskim udarom ni pomagalo. Prizadetih je bilo približno 200 hektarjev površin.
Letos bo hmeljska letina dobra, vprašanje pa je, ali se bodo našli kupci za ves pridelek.
rastline na njih pa so bile tako slabe, da jih sploh niso obirali. Treba jih je bilo potrgati z žičnic in jih enostavno zažgati.« Prav zato je KGZS na kmetijsko ministrstvo že posredovala strokovno mnenje, da je treba v Savinjski dolini narediti izjemo.
Kdo bo delal?
Kljub lanskim težavam s sušo, letošnjim z boleznimi, zlasti peronosporo, in neurjem je hmeljarjem letos uspelo pridelati izjemno veliko hmelja. Po zadnjih podatkih, ki jih je navedel hmeljar Ivo Povše, naj bi pridelali približno 2.500 ton hmelja. Ki ga bo seveda treba tudi obrati. Pri čemer je ministrstvo za delo letos postavilo pogoj, da mora biti večina sezonskih delavcev slovenskih državljanov. Za hmeljarje bi to nedvomno pomenilo veliko težav, saj večina najame tuje sezonske delavce, ki prihajajo v Savinjsko dolino že več let in se na delo spoznajo. Tik pred sezono je hmeljarjem uspelo doseči dogovor z ministrstvom,. tako da je v hmeljiščih letos lahko do 70 odstotkov tujcev. Kljub temu pa bi do težav lahko prišlo, saj naj bi nekaterim tujim delavcem delovna dovoljenja potekla;
Peter Vrisk je znova opozoril na slabo povezovanje kmetov v Savinjski dolini, ki je po njegovem ena vodilnih regij v kmetijstvu. Hi je namreč hmeljarstvo, mlekarstvo in živinoreja, širi pa se tudi pridelava zelenjave. Pojavlja pa se problem prodaje vseh teh izdelkov, zato bi morali zadruge in kmetje nastopati skupaj: »Organiziran nastop pomeni boljšo pogajalsko pozicijo do mlekarn, klavnic, velikih trgovcev, ki prihajajo predvsem iz Nemčije kupovat hmelj... En močan sistem ima lahko tudi v državi večji vpliv, lahko pa tudi preko obstoječih organizacij skrbi za svoje interese v Bruslju, kjer se danes največ odloča.«
Še preden se bo obiranje hmelja končalo.
Da ne bi do podobnih težav prišlo tudi naslednje leto, se bodo morali hmeljarji z ministrstvom dogovoriti že letos, kot je pojasnil Vrisk: »Na koncu sezone se bomo sestali, analizirali celotno letošnjo problematiko in ugotovili, kaj lahko naredimo v prihodnje. Mi bi si seveda želeli, da bi bila v hmeljiščih predvsem domača delovna sila, saj bi imeli manj problemov. Vendar pa praksa kaže, da ti delavci ali ne želijo delati v hmeljišču ali pa niso usposobljeni za opravljanje teh del oziroma ne zdržijo težkega večtedenskega dela.«
Hmeljska administracija
Vranski župan Franc Sušnik je opozoril, da se hmeljarjem morda obeta še več težav. V pripravi so namreč t. i. akcijski plani za zagotavljanje čiste podtalnice, ki naj bi bila po Sušnikovih besedah prav v Savinjski dolini med najbolj onesnaženimi v Sloveniji. Zato ga je zanimalo, ali so pri pripravi ukrepov za čisto podtalnico hmeljarje sploh vprašali za mnenje. Markeševa je odgovorila, da podtalnice ne sme onesnaževati nihče, hmeljarji pa niso tisti, ki bodo določali ukrepe: »V Sloveniji imamo že nekaj let nitratno direktivo in tudi akcijski plani nikakor ne bodo uvedeni na škodo kmetijstva. Vsekakor pa bodo prizadeli tiste, ki pravila kršijo in nepravilno uporabljajo kemijska sredstva ah nepravilno gnojijo.«
Vsi pa so na okrogli mizi opozarjali tudi na problem administracije, ki naj bi je bilo veliko preveč. Hmeljarji so opozorili na težave pri prijav-
ljanju na razpise EU, saj naj bi ti prihajali prepozno, poleg tega pa naj bi se zahtevalo zelo veliko, tako da je težko zbrati vse dokumente tako hitro. Poleg tega vsi zahtevani dokumenti tudi veliko stanejo. Za nekatere naložbe se na primer zahteva presoja vplivov na okolje in poslovni načrt, kar lahko stane tudi do 400 tisoč tolarjev. »Hotel sem obnoviti žičnico, ki je stara že 33 let. Letos bi moral vse dokumente za razpis vložiti do 31. avgusta. Ker nimam 400 tisoč tolarjev, bom še naslednje leto brez novih žičnic,« je povedal eden od hmeljarjev.
ŠPELA OSET Foto: GREGOR KATIČ
Jožijeva gobarska sreča
Jožiju Križniku, muzikantu z Vranskega, se je minulo soboto nasmehnila »gobarska« sreča. Zjutraj je blizu vikenda turističnega delavca in Vranskega podžupana Vlada Ranči-gaja našel orjaškega gobana. V premeru je meril kar 31 cen-j timetrov, tehtnica pa se je ustavila na 2.300 gramih. Joži, Križnik zelo rad gobari, a mu tako velik goban še ni prišel v roke. Kot se pošali, morda tudi zato ne, ker mu jih njegov prijatelj Vlado pobere pred nosom.	DNI
Prvi motoristični piknik
1\iristično društvo Liboje je pri Planinskem domu I* boje na Brnici pripravilo prvi motoristični piknik. Z njim so popestrili dogajanje v tem delu Savinjske doline, hkrati pa predstavili svoj kraj številnim obiskovalcem iz drugih krajev Slovenije.
Približno sto motoristov, predvsem ljubiteljev starodob-| nih jeklenih konjičkov iz vse Slovenije, se je najprej zbralo v Petrovčah. Od tu so se podali skozi vasi in zaselke KS Liboje in pot zaključili na Brnici na planinski postojanki PD Liboje. V imenu KS Liboje je motoriste pozdravil in jim izrekel dobrodošlico Matjaž Jazbec, srečanje pa se je nadaljevalo z različnimi družabnimi igrami. Izbirali so tudi najstarejšega mo-1 torista in najstarejši motor, za glasbeno vzdušje pa je skrbela domača glasbena skupina Čato bend.	DN
Hiša, ki je zaradi veliko zelenja in rož prava poslastica za oči. Lastnik je ljubiteljski vrtnar Tine Štorman iz zaselka nad jamo Pekel.
Pravilnik za lep videz
Člani upravnega odbora Turističnega društva (TD) Šempeter so obravnavali in sprejeli Pravilnik o ocenjevanju krajev, hiš in kmetij na območju KS Šempeter. Pravilnik je nastal v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna.
Na osnovi pravilnika bodo v prihodnje tudi ocenjevali hiše, kmetije in najlepše vasi v KS Šempeter. Komisija je prvi ogled že opravila na začetku poletja, z delom pa bo nadaljevala še v enem od jesenskih mesecev. Trem najlepšim hišam in dvema kmetijama bodo podeljena priznanja, najlepši vasi pa še nagrada. Nagrade in priznanja bodo podeljevali vsako leto na občnem zboru društva. S komisijo si TD Šempeter prizadeva vzpodbuditi krajane k urejanju okolice. Kot pravi predsednica TD Metka Vočko, je lepo urejen kraj pomemben tudi za turizem, ki je v Šempetru najbolj povezan z antičnim parkom in jamo Pekel.	DN

Graška Gora v objemu melodij
Da bi se zavarovali pred morebitnim dežjem, so organizatorji KD Graška Gora poskrbeli za streho nad prireditvenim prostorom. A je ne bi bilo treba, saj je bila Graška.Gora na praznično nedeljo, 15. avgusta, odeta v pravo lepoto izjemne pokrajine sredi gozdov in travnikov ter prijaznih ljudi. Na velikem prizorišču se je tudi tokrat zbralo kar nekaj obiskovalcev iz vseh smeri.
Organizatorji pripravljajo festival že 29 let in prav nikoli, kljub poletnemu času in številnim veselicam in drugim zabavnim prireditvam, ni bilo težav z udeležbo nastopajočih. Letos se je prijavilo 17 knsamblov, nastopilo pa jih je 16, saj je eden želel izvesti melodijo, Ji je že bila objavljena, kar je v nasprotju s pravili, ki narekujejo, da Je treba zaigrati instrumentalno skladbo in ob njej še novo vokal-
. Ker je Graška Gora na stičišču ob-čin Velenje, Mislinja in Slovenj Gradec, so navzoče najprej pozdravili župani Srečko Meh, Jože Robnik in Matjaž Zanoškar, ki se jim je na željo organizatorja pridružil še poslanec Janez Komljanec. Med obiskovalci sta bila tudi župana Slavko Vetrih iz Vitanja in Franci Salo-bir iz Dobja, kar je razumljivo, saj sta oba tesno povezana z glasbo: Vetrih piše besedila za mnoge ansamble, Salobir pa je dolgo imel aïiSâîflbél, ffRâterim je prekrižaril
Strokovno komisijo so sestavljali Irma Rauh, Vinko Štrucl in Dušan Krajne. Podelili in razglasili so:
•	bronaste plakete: ansambli Simona Gajška, Simona Ceglarja, Marjana Kočevarja, Zvončki in Rokovnjači;
•	srebrne plakete: ansambli To-nija Pirnarja z družino Mihelin, Bratje Slatinek, Zapeljivke in Franc Žerdoner s prijatelji;
•	zlate plakete: ansambli Spev, Zreška pomlad, Unikat, Miko-la, Lipovšek, Pogum in Plaznik;
•	najboljšega debitanta: ansambel Spev iz Šaleške doline;
•	najboljšo vokalno izvedbo: ansambel Unikat iz Gorice pri Slivnici;
•	najboljšo melodijo: ansambel Mikola iz Arclina;
•	najboljšo inštrumentalno izvedbo: ansambel Plaznik;
•	absolutnega zmagovalca festivala: ansambel Plaznik;
•	nagrade občinstva: 1. Pogum iz Škocjana, 2. Spev iz Šaleške doline, 3. Zvončki iz Podvolov-jeka;
•	najboljša besedila: 1. Fanika Požek (Sosedje v izvedbi ans. Lipovšek), 2. Vera Kumprej (Od-klenkalo ti je v izvedbi Zapeljivk), 3. Vera Šolinc (Stara zibelka v izvedbi ans. Simona Gajška).
Libojčani asfaltirajo in razsvetljujejo
V KS Liboje si prizadevajo za čimbolj prepoznaven, lep in urejen kraj.
Pred dnevi so v Kasazah dobili nov asfalt v dolžini 400 Hetrov. Del denarja so prispevali krajani, drugi del naložbe Pa so krili iz občinskega proračuna. JNa otvoritvi nove pridobitve sta spregovorila predsednik KS Liboje Uroš Feldin il predsednik zaselka Porence Matjaž Jazbec. Slavnostni
trak je ob pomoči svoje žene Ane in predsednika Uroša Feldina přeřezal Jože Gominšek. Sicer pa je to le ena od letošnjih pridobitev v Libojah. V izgradnji je namreč vodovodno omrežje na Brnici. V teh dneh bodo asfaltirah še cesto v naselju nad šolo in prižgali javno razsvetljavo. Prav tako pa bodo z javno razsvetljavo razsvetlili cesto proti smučišču.	1
Milan Košenina in Silvo Lenko sta bila tudi tokrat v dveh vlogah, saj sta poleg glavne organizacije sodelovala tudi v tekmovanju enovpreg in za slovenski pokal dvovpreg.
Konjeniki za pokal Slovenije
Konjeniško društvo Mustang Gomilsko je na svojem ranču v Grajski vasi pripravilo konjeniško prireditev s tekmovanjem v spretnostni vožnji dvovpreg za pokal Slovenije. Ob tem so ljubitelji konj in konjeniškega športa lahko spremljali spretnostno vožnjo enovpreg ter spret-nostno jezdenje.
Konjeniki so se najprej pomerili v spretnostni vožnji enovpreg. Najuspešnejša sta bila voznik Branko Lešer in sovoz-nik Peter Petelinšek iz KD Celje. V tekmovanju za pokal Slovenije, kjer tekmovalci opravijo dve vožnji, so najboljša mesta osvojili tekmovalci KD Celje, ki so tudi sicer med najuspešnejšimi v tej disciplini v slovenskem pokalu. Zmagala sta Andrej Pišek in Milan Glažar. V spretnostnem jezdenju pa je prepričljivo slavila Teja Kelc.	DN
Nove skladbe v družbi knjige Martina Pustatičnika o Graški Gori
Slovenijo, še posebej priljubljen je bil v Prekmurju in Prlekiji. Dober je bil tudi obisk predstavnikov časopisov in radijskih ter TV-postaj.
Ob zgoščenki še knjiga
Med občinstvom je bilo veliko zanimanja za festivalsko zgoščenko z novimi melodijami, ki so jih pripravili v založbi Zlati zvoki, veseli pa so bih tudi knjige domačina, upokojenega učitelja Martina
Pustatičnika, ki je na izjemen način predstavil različne zgodbe o Graški Gori, ki je postala znana kot gora jurišev med 2. svetovno vojno, zadnjih 29 let pa na njej odmevajo lepa slovenska pesem, smeh in dobra volja.
Na praznično nedeljo je bila Graška Gora polna planincev, uniformiranih motoristov in ljubiteljev polk in valčkov od blizu in daleč, tudi iz zamejstva. Dišalo je po dobrotah z roštiljev, pod nebo so se vili pisani baloni. Ko je bilo ko-
nec uradnega dela in so podelili nagrade, so mnogi veselo zaplesali in uživali. Tokrat ni bilo posebnega ansambla, ki bi igral le na veselici, pač pa so to vzorno prostovoljno opravili nastopajoči ansambli in občinstvo je bilo zadovoljno. Prijeten ton pa je dajal simbolni pastirček, ki je z bonboni in dobro besedo ves čas krožil med ljudmi in tako spominjal na dni, ko je imel na Gori drugačno delo.
TONE VRABL
Srebrni jubilej opata Jezernika
Celjski opat Marijan Je-zernik je na Ponikvi pri Žalcu praznoval 25-letnico ma-ševanja. Slovesnost se je začela s procesijo skozi vas, sledila je sveta maša, jubilej pa so zaokrožili z druženjem na dvorišču pred Slomškovim domom in s slovesnim kosilom.
Že pred 9. uro se je ob cerkvi sv. Pankracija zbrala velika množica, prišla pa je tudi pihalna godba s Svetine, ki je igrala na čelu procesije. V procesiji in pri maši so jubilanta spremljali in mu pomagali duhovniki Maksimiljan Jezernik iz Rima, arhidiakon Ivan Pajk iz Slovenskih Konjic, domači župnik Anton Krašovec in Franc Godec iz Primskovega.
Marijan Jezernik je najmlajši od 12 otrok, kolikor se jih je rodilo mami Mariji in očetu Francu. Po osnovni šoli je odšel v Kmetijsko šolo v Šentjur, saj naj bi prevzel domačijo. Da se je odločil za
življenje v službi cerkve, je veliko prispevala nova maša duhovnika Ivana Zupanca z bližnjega Vrha pri Studencih. Jezernik je odšel v Vipavo v bogoslovno semenišče in po končani gimnaziji pet let študiral za duhovnika v Mari-
boru, kjer je tudi diplomiral. Svojo novo mašo je imel v domačem kraju na Ponikvi, zatem je služboval kot kaplan v cerkvi sv. Danijela v Celju in v Slovenskih Konjicah. Službena pot ga je nato pripeljala v Hoče pri Mari-
boru, kjer je bil kar 12 let nadžupnik in upravitelj fare. Po imenovanju za opata se je vrnil v Celje v cerkev sv. Danijela, kjer je zdaj že šest let kot opat in dekan celjske dekanije.
DN
Namesto za kmetijstvo se je Robi Potočnik odločil za socialno dele in ni mu žal.
LAŠKO
Knjižnica in pošta v novih prostorih
Knjižnica zgrajena po vseh standardih - Dela predvidoma končana v letu 2006
Marca so se v šentjurski občini lotili izgradnje nekaterih novih objektov, s čimer nadaljujejo »leto velikih naložb«, kot pravijo občinski veljaki letu 2004. V tem primeru gre za izgradnjo nove knjižnice, ki si bo delila prostor tudi z novo pošto.
Odločitev je zapečatil podpis pogodbe med Občino Šentjur v sodelovanju s Pošto Slovenije in gradbenim izvajalcem družbo Ceste Mostovi Celje po projektih arhitektke Barbare Arčanski iz
projektivnega podjetja Inženiring biro Maribor.
Novozgrajeni objekt bo podaljšek poslovne zgradbe na Mestnem trgu, obsegal pa bo 1.400 kvadratnih metrov. V pritličju so predvideni predvsem prostori za pošto in vhod v knjižnico, ki se bo razprostirala v 1. in 2. nadstropju. Tako znaša skupna kvadratura prostorov, namenjenih knjižnici, nekaj več kot 1.000 kvadratnih metrov. Knjižnica bo zgrajena po vseh evropskih standardih, upoštevale pa se bodo tudi čisto
običajne knjižnične potrebe, denimo to, da je pogled na zelenje ugoden bralčevem očesu, ter to, da sonce škodi knjigam - tako bodo knjižne police premaknjene v notranjost prostora, čitalnica pa bo ob oknih. Gradbinci trenutno zaključujejo dela v prostorih pošte, urejajo zunanjo ureditev in fasado objekta. Dela pa je očitno še dosti, saj nameravajo vrata nove pošte odpreti v drugi polovici septembra 2004, začetek obratovanja knjižnice pa je postavljen v leto 2006.
Svetel žarek starejšim
Eden redkih mladih socialnih delavcev Robi Potočnik se odlično razume s starejšimi
da jim kaj zaigram. Večina se je strinjala in sčasoma so srečanja prerasla v nepozabna doživetja. Po njih sem bil prav prerojen, saj sem jim dal tudi del sebe.«
Pripravništvo je v social! nujno
Pred študijem si Robi niti v sanjah ni predstavljal, v kakšnih razmerah še dandanes živijo nekateri ljudje. »Na srečo so redki, ki vsej civilizaciji navkljub niso dojeli, da sta skrb za higieno in samospoštovanje osnovi
v	življenju,« je povedal Robi. »Imel sem srečo, da so me kolegice že pred osmimi leti vabile s seboj na teren, med ljudi, kjer sem se soočal z njihovimi stiskami in težavami.«
Robi je prepričan, da mu je praksa dala veliko in je pripravništvo v sociali nujno. »Iz šole sicer prideš teoretično dobro podkovan, a ko začneš z delom na terenu, je v konkretnih primerih velikokrat težko presoditi, kaj je za ne-in najbolje. Neka-
vi	za razmere, v katerih živijo. Spet drugi živijo življenje, ki ga še pes ni vreden, a za nič na svetu nočejo spremeniti svojih življenjskih navad in razmer... A po drugi strani je vprašanje, če bi bili ob boljši hrani ter umiti in počesani sploh srečnejši,« je razmišljal Robi in dodal, da so socialni delavci v takšnih primerih velikokrat v dilemi, kaj sploh storiti.
Navkljub zajetnemu zalogaju, ki ga knjižnica predstavlja za šentjurski proračun, so v občini še vedno prepričani, da je nujna za razvoj mesta. Predvidena vrednost naložbe za pošto
je namreč 140 milijonov tolarjev, ki jih bo v glavnem krila Pošta Slovenije, za knjižnico skupaj s projekti, gradnjo in opremo pa nadaljnjih 300 milijonov tolarjev. V ta namen je obči-
na pridobila iz državnega proračuna 90 milijonov tolarjev, preostali del sredstev] pa bo morala Občina Šentjur prispevati iz lastnega proračuna.
SG, foto: MN
»Ljudje bodo pomoč vedno potrebovali,« je Robi Potočnik utemeljil svojo poklicno odločitev, ki se je že med študijsko prakso v Domu upokojencev Celje izkazala za pravo. 30-letni diplomirani socialni delavec se je za poklic odločil po naključju. Ko je končal srednjo kmetijsko šolo v Šentjurju, je kazalo, da se kmetijstvu ne obetajo ravno najboljši časi, zato se je odločil za študij na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani. Delu s starejšimi ostaja
še vedno zvest, saj se z njimi odlično razume.
Zdaj vodi medgeneracijsko skupino starejših za samopomoč v Laškem. Takšnih skupin je sicer po Sloveniji že nekaj sto, a prva je bila v sklopu Združenja za socialno ge-rontologijo in gerontagogiko ustanovljena prav v Laškem. »S socialno delavko Marino Šmauc se s skupino sestajava enkrat tedensko in v urici druženja, ki je velikokrat prekratka, se pogovarjamo o življenju nasploh, preteklosti, zdravstvu, zeliščih, zapo-
slovanju mladih, otrocih, njihovih družinah ... Čeprav smo se osebnim temam sprva izogibali, kot to svetujejo tudi strokovnjaki, se tudi intimnějším pogovorom čez čas ne da povsem izogniti,« je povedal Robi, za katerega članice skupine pravijo, da je kot svetel žarek.
K nepokretnim s frajtonarico
Robiju je pri navezovanju stikov s starejšimi pomagala tudi diatonična harmonika, ki jo je v roke prvič vzel še
kot fantič. »Sem samouk, danes pa mi harmonika pride prav, še posebej pri pevski skupini, ki sem jo v celjskem domu ustanovil že med prakso pred šestimi leti in jo vodim še danes. Največkrat nastopamo ob okroglih obletnicah oskrbovancev v domu, tako v Celju kot Laškem, in na kakšni priložnostni prireditvi. Med prakso v Celju sem na oddelek nepokretnih s harmoniko hodil celo vsak teden. Tiste, ki so bih na vozičkih, sem zbral skupaj in vprašal, če bi jim bilo všeč,
Prva zunanja medgeneracijska skupina starejših za samopomoč se je v Laškem začela sestajati leta 2002. - Št. 33 - 19. avgust 2004
Postar)i se bodo v nove prostore na Mestnem trgu vselili v drugi polovici septembra, knjižnica pa bo dokončana leta 2006.
»Za premestitev posamez-1 nika iz njegovega bivalnega okolja v domsko oskrbo je potrebno njegovo soglasje, in če ga ne da, imamo tako rekoč, zvezane roke,« je razmišljal. »V primerjavi z zahodom je Slovenija še zelo socialna država in za ljudi je dobro poskrbljeno. Če si nekdo prizadeva, da bi se njegov položaj I izboljšal, mu ob strani stojijo tako država kot vse druge | pristojne institucije. Problem pa je, kadar nekdo odklanja pomoč in pri tem z njim vred trpi vsa družina in tudi okoli- j ca. Poznam mladega fanta, shi-zofrenika, ki ustrahuje vso družino in celo sostanovalce v bloku, a o odhodu v ustre- ] zen zavod noče niti slišati.« | V takšnih primerih je res i težko pomagati in tudi socialni delavci postanejo del začaranega kroga. »Še dobro, da se v Centru za socialno delo Laško tako odlično razumemo in1 zapletene primere rešujemo I z roko v roki,« pravi Robi, ki sicer bremen in težav iz službe nikoli ne nosi domov.
MOJCA MAROÎ
ROGAŠKA S. ŠMARJE P. J.)
Župan lahko kroji najemnine
V Rogaški Slatini bo lahko župan najemnikom poslovnih prostorov v izjemnih primerih v bodoče sam znižal previsoko najemnino. Tako so se soglasno odločili na zadnji seji občinskega sveta, vzrok za takšno odločitev pa so težave najemnice gostinskega lokala v kulturnem centru.
Najemnica Cafe teatra je namreč na lanskem razpisu za omenjeni lokal ponudila najvišji znesek najem-e, to je 9,05 evrov na kvadratni meter, pri čemer je pričakovani prihodek precenila. Kot je omenila v vlogi, ki jo je naslovila na občino, ji zdaj zaradi težav s
plačevanjem previsoke najemnine grozi zaprtje lokala.
Občina in Zavod za kulturo, ki je upravljalec objekta, želita da gostinska dejavnost na tej lokaciji ostane, zato je občinski svet (po predlogu občinske uprave) spremenil pravilnik o določanju najemnin. Tako bo lahko župan v bodoče sam znižal previsoke najemnine, vendar največ do višine, ki je v pravilniku posebej določena. To se bo lahko zgodilo le v primerih, če je dejavnost v interesu občine. Svetniki so sicer opozorili na morebitne zlorabe s strani najemnikov.
BRANE JERANKO
Zamenjava signalizacije
V Rogaški Slatini se pripravljajo na zamenjavo turistične in druge obvestil-ne signalizacije.
Po državnem pravilniku o prometni signalizaciji in opremi na javnih cestah, ki je začel veljati pred dvema letoma, so nove zahteve tako glede velikosti, barve in oblike kot tudi lokacije omenjene signalizacije. Slatinska občina mora prilagoditi svojo signalizacijo do maja prihodnje leto, sicer se lahko zgodi, da bo država neustrezne table odstranila.
Pred postavitvijo nove signalizacije je potrebno pripraviti seznam, ki ga mora potrditi državna direkcija za ceste, sledila bo izdelava elaborata, ki ga bo direkcija prav tako preverila. Pri vsem skupaj se je Občina Rogaška Slatina že povezala z ljubljanskim podjetjem Metropolis media, ki ima na tem področju že izkušnje.
Skozi Rogaško Slatino vodi državna cesta, za katero so zahteve še strožje.
BJ
CMCelje
V Šmarju se začenja poletje
V	Šmarju pri Jelšah bodo začeli v soboto s prireditvami drugega Šmarskega glasbenega poletja 2004. Prva bo orgelski koncert evropsko znanega Milka Bizjaka, ki praznuje 25-letnico ustvarjanja.
Bizjak, ki ima za seboj že več kot tisoč samostojnih orgelskih koncertov, je pripravil za obletnico ciklus 15 koncertov, v katerega sodi tudi šmarski. Koncert bo na orglah župnijske cerkve ob 19.30 uri.
V	začetku septembra bosta sledila še dva koncerta; 4. septembra bo nastop izjemne hrvaške pevke Josipe Li-sac, skupaj z zanimivimi glasbeniki, ki bodo nastopili po vsej verjetnosti na prostem. Sledil bo koncert godalnega kvarteta Rožmarinke, ki bo 11. septembra v kulturnem domu.
Vse tri koncerte pripravljata šmarski javni sklad za kulturne dejavnosti ter zveza kulturnih društev, ki sta se za drugo šmarsko glasbeno poletje odločila po lanskem uspešnem začetku. Tako so lani nastopili skupina za klasično glasbo s Poljske, policijska godba z Nušo Derenda ter šansonjerka Jasna Bilušič. Prireditev se je udeleževalo občinstvo iz različnih slovenskih krajev.	BJ
Vojak izpod Boča
Francu Janžku grozijo vseprek - V Krambergerjevi maniri
Na Nemškem ste lahko deležni velikih presenečenj. Vsaj polovici Nemcev boste lahko razlagali, da Slovenija ni Slovaška, nato pa boste ob kakšni pomembni cesti zagledali transparent Z napisom Bog blagoslovi Slovenijo, Slovenija vam želi vesele praznike in podobno. Z obvezno slovensko zastavo.
Ob njej bo zanesljivo upokojenec Franc Janžek, ki iz-iz Negonja pod Bočem [(občina Rogaška Slatina) ter živi že dolga leta v nemškem kraju Hoppstadten. V ameriški vojaški uniformi bo, v škornjih ter s čelado. Zagrizeni militarist? Ne. »Franz Jansen (tako se Janžek uradno imenuje v Nemčiji) se bori za Jezusa, Izrael in ZDA,« je pisalo pred nekaj meseci v po vsej Evropi znanem časniku Frankfurter Rundschau. V celostranski reportaži, opremljeni s fotografijami, med katerimi je tudi transparent Slovenija vam želi veselo veliko noč. Novinar je preživel z Janžkom kar ves dan.
Slatinski rojak je ob najpomembnejših nemških cestah, kjer preživi po ves dan, zlasti v vlogi navdušenega občudovalca Izraela in ZDA. »Izrael nam je dal Jezusa, Amerika demokracijo,« pojasnjuje svoje početje vsako-ki ga vpraša. Tako so zapisani na Janžkovih transparentih čustveni izlivi kot Bog varuj Izrael, V ZDA in Nato zaupamo ter podobno. So v skladu s trenutno politiko, trenutnimi prizadevanji. Tako je bil lani aktualen Janžkov transparent Prosim, sprejmite Slovenijo in Hrvaško v Nato. Nemci ter ameriški vojaki v Nemčiji lahko
Nevsakdanje domovanje Franca Janžka v Nemčiji, kjer je med drugim omenjena Styria, domača Štajerska.
Os zla?
v zadnjem obdobju berejo tudi George Bush - tega predsednika nam je dal Bog.
V svetu nore politike posebnežu iz naših krajev nikoli ni bilo lahko. Zaradi goreče ljubezni do ZDA so mu najprej grozili nemški skrajni levičarji, zaradi ljubezni do Izraela pa skrajni desničarji, neonacisti. Po 11. septembru ima rojak izpod Boča še nove nevarne sovražnike, islamske skrajneže. »Postalo je modno, da Evropejci protestirajo proti vojski ZDA in predsedniku Bushu. Franz Jansen ne sledi trendu,« je pisalo pred kratkim v velikem ameriškem vojaškem čásopi-su Star and Stripes, razširjenem po vsem svetu. Spet v celostranski reportaži o Francu Janžku.
Tudi z lokalnimi politiki ni v najboljših odnosih. Domači Hoppstadten zato prišteje včasih kar k »osi zla«, hude težave pa si je nakopal z izjavo, da spada prvak ene od občinskih političnih frakcij na sodišče v Haagu. Zaradi grožnje plačila 250 tisoč evrov kazni je moral Janžek svojo ugotovitev preklicati.
Težave ima tudi zaradi svojega domovanja, ki ni urejeno v skladu s pedantnimi nemškimi predpisi. Ko je v starih časih čez celotno Janž-kovo hišno pročelje pisalo Dragi Bog, blagoslovi ter ohrani predsednika Reagana in ZDA, je prejel v času njegove administracije iz Bele
Vsaj polovici Nemcev lahko razlagate, da Slovenija ni Slovaška, nato pa boste ob kakšni glavni prometnici srečali Franca Janžka. Rojak iz okolice Rogaške Slatine se pojavlja tudi s slovenskimi napisi ter našo zastavo.
hiše osebno zahvalo predsednikove sodelavke ter direktorice njegove korespondence Anne Higgins. Danes piše na Janžkovi hiši med drugim z ogromnimi črkami Molim za ZDA, iz nemških lokalnih uradov za promet ter varstvo okolja pa mu pošiljajo drugačne dopise kot nekoč Higginsova. Američani so nad Janžkom seveda še vedno zelo navdušeni in ameriški vojaki mu zato na nemških cestah hupajo ter salutiraj o.
Pred nekaj leti ste lahko Franca Janžka srečali tudi na celjskih ulicah, v podobni maniri kot na nemških cestah. V domačih krajih je sicer v mladih letih delal kot voznik reševalnega vozila ter doživel hudo prometno nesrečo. Kot 29-letnik se je na to preselil v Nemčijo ter na daljeval kot voznik tovornja ka. Tam ima velike politič ne načrte. Med zadnjimi vo litvami v zvezni parlament ji prejel v domačem okraju ce lo pol odstotka glasov, za deželni parlament pa odstotek in pol. Toda Janžkovi načrti so veliko večji, saj želi postati kar predsednik Nemči je. Ga je opogumil zgled »do brega človeka iz Negove«?
Janžkova zadnja želja? Želi si biti pokopan vrh domačega Boča v bližini Rogaške Slatine. Treba je povedati, da našega obsoteljskega rojaka ne poznajo zgolj v Beli hiši, pač pa tudi v slatinski občinski stavbi, za katero trdi, da se tam noče z njim nihče pogovarjati. Nevsakdanji zdomec trdi, da je občinarje povprašal glede svoje delovne dobe v Sloveniji, odškodnine za prometno nesrečo pred štirimi desetletji ter še kaj. Bo Janžek tudi Rogaško Slatino prištel k »osi zla«?
BRANE JERANKO
Nesporazuma
m vec
V Vojniku so pred kratkim razrešili dolgotrajni nesporazum v zvezi s plačilom komunalnega prispevka podjetja Contraco, ki je zgradilo dom starejših.
Občina je z investitorjem pred gradnjo sklenila pogodbo, da bo od 37 milijonov tolarjev komunalnega prispevka del poravnal z nakazilom, preostanek pa poračunal z vlaganji v komunalno opremo zemljišča.
Občinski komunalni odbor je po nekaterih zapletih pred nekaj tedni med ogledom doma ugotovil, da bi moral Contraco doplačati še 5 milijonov tolarjev. Obenem je omenjeni odbor predlagal, da se razlika
prizna kot brezplačna pomoč občine investitorju.
Podobno so nato menili tudi v občinskem odboru za finance ter za konec še velika večina v občinskem svetu. Ker so imeli v odboru in občinskem svetu posamezni svetniki različne pomisleke, je občina pred zadnjo besedo občinskega sveta naročila tudi izvedensko mnenje.
Sicer je občina že pred štirimi letí sprejela sklep o brezplačnem prenosu nezazidanega stavbnega zemljišča za potrebe doma, z obstoječo komunalno infrastrukturo.
BJ
S prireditve Kmečki praznik, ki so jo pripravili na Gmajnerjevi kmetiji v Arclinu.
Z obiska pri najstarejši Dobrnčanki Mariji Lovasič, ki je praznovala 97. rojstni dan.
Pri najstarejši Dobrnčanki
Na Dobrni so ponosni na svojo najstarejšo občanko Marijo Lovasič, ki je pred kratkim praznovala 97. rojstni dan. Ob tej priložnosti so ji osebno čestitali predstavniki Društva upokojencev Dobrna in župan Martin Brecl.
Marijo Lovasič, ki živi v skrbno urejenem stanovanju sama, so presenetili med igranjem pasijanse. Dobrnčani so ponosni, ker je njihova najstarejša občanka kljub letom zelo I bistrega duha ter ima odličen spomin. Celo potuje še, saj je rojstni dan preživela pri| sorodnikih v štajerski metropoli.
V mladih letih se je zaposlila v Celju v lepotilnem salorití, nato sta dolgo delala skupaj s soprogom v družinskem frizerskem salonu na Dobrni, kjer je tudi sodelovala v dramski in folklorni skupini.	BJ
Rojstni dan Dvorca Trebnik
Dvorec Trebnik v Slovenskih Konjicah bo praznoval 5. rojstni dan z vrsto prireditev, ki se bodo začele v soboto ob 10. uri.
Med drugim se bo med 11. in 13. uro na Trebniku predstavilo preko 150 starih avtomobilov. in motorjev, ki bodo sicer sodelovali na prireditvi Rally veteranov Štajerska 2004. Obi-skovalci si bodo lahko ogledali tematsko urejeno dvorsko sobo, v kateri so pripravili predstavitev dvorca Trebnik od začetka do danes. V dvorskih prostorih bo na ogled tudi razstava Herbarij avtorice Marije Grabar. Za najmlajše so tudi tokrat pripravili lutkovno predstav® (ob 14. uri) in kreativne delavnice, za odrasle pa je vedno zanimiv obisk zeliščnega vrta tei seveda degustacijske sobe z zanimivimi zeliščnimi napitki in prigrizki.	MBP
Najboljši s Kmečkega praznika
V Arclinu pri Vojniku sta vsakoletni Kmečki praznik pripravila Govedorejsko društvo Celje ter Kmetijsko svetovalna služba Celje.
Praznik je bil v znamenju tekmovanja v košnji, grabljenju, »pajsanju« hloda (premikanju s cepini) ter igre presenečenja. Priznanje za najboljšo ekipo je prejela trojica Branko Vi-denšek. Marko Vozlič in Tina Videnšek iz govedo-rejskega društva, ki deluje na območju vseh štirih občin celjske upravne enote, pokal za najboljšega kosca pa Branko Videnšek. V programu je nastopila vokalna skupina Taščice iz Vojnika.
BJ
Popravek
V podpisu k fotografiji izbora miss holcerije smo prejšnji teden pomotoma napačno zapisali imena in priimke treh izbranih deklet. Na fotografiji so namreč z leve stale Mateja Grobelnik, Alenka Rošer in Suzana Rednak. Za napako se opravičujemo.
Uredništvo

Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
POZOR, tudi letnik 2004 s prilogo TV-OKNO!
Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
nnaasss:"
Ime in priimek:
NAROCILNICA
Kraj:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
NAKRATKO
Pomoč postaja poceni
VOJNIK - V občini velja od avgusta nova, bistveno nižja cena storitve pomoč na domu. Od lanskega septembra je znašala cena ene ure za uporabnike 900 tolarjev, zdaj pa le še 650 tolarjev. Tako nizko ceno omogočata državna in občinska subvencija, saj si država ter občine prizadevajo, da bi se starejši odločali za selitev v domove čim pozneje. Storitev pomoči na domu izvaja center za pomoč na domu, ki deluje v okviru Doma upokojencev Celje, ki mu bo občina po pogodbi letos namenila 4,5 milijone tolarjev. V občini je bilo lani pomoči na domu deležnih 31 uporabnikov, kar pomeni dobra dva odstotka prebivalcev starejših od 65 let.
Nove obrtne cone
VOJNIK - Občina je sprejela odlok o prostorsko ureditvenih pogojih na območju svojega kmetijskega prostora. Gre za vsa tista območja, ki niso urejena z zazidalnimi ter drugimi načrti, kar predstavlja nič manj kot 80 odstotkov ozemlja celotne občine. Posebej so našteta območja, ki jih bodo urejali s pomočjo prostorskih izvedbenih aktov, pri čemer gre za obrtno-poslovne cone v Arclinu, Vojniku in Višnji, vasi, omenjajo tudi poslovno-stanovanjski coni v Novi Cerkvi in Socki, stanovanjski coni na Frankolovem ter stanovanjsko gradnjo v bližini cerkve sv. Jerneja. Prostorsko uredi-, tveni pogoji bodo veljali do leta 2007, ko bo uveljavljen" občinski prostorski red. Septembra bodo v občinski upravi pozvali občane, da se vključijo v pripravo prostorskega reda.	BJ
Iz Babičine skrinje
VOJNIK - V naravnem okolju koroške vasice Šentanjel jei bila na turistični kmetiji Marin med 11. in 14. avgustom likovna kolonija, ki jo je pripravilo KD Babičina skrinja -klub likovnikov Lenart v Slovenskih goricah. Že tradicionalna likovna kolonija je tokrat privabila Zdenko Šulin, Zvonko Šomen, Danico Lužnik, Nino Šulin, Ano Šuster inj Suzano Simenčič, ki jih je navdihnil utrip vasi v svoji edins-? tvenosti in z množico motivov, prepojenih z ljudsko kultur-? no dediščino. Na koloniji nastala likovna dela bodo razstavljena v knjižnici Vojnik do 6. septembra.	ČRN
KULTURA
Čigava bo Veronika?
Večer sanj, nežnosti, valovanja, žalosti in banalij
St. 33-19. avgust 2004 -—
roc
ja lire, s slednjo, Zapřeš svoje oči (izšla je pri založbi Družba Piano), pa predstavlja izbor ljubezenskih pesmi zadnjih petih let. Osnovno šolo je obiskoval na Gomilskem in v Preboldu, gimnazijo v Celju, v Ljubljani je študiral filozofijo in primerjalno književnost ter bil nekaj časa zaposlen v Knjižnici Bežigrad.
Brane Mozetič, lanskoletni dobitnik Jenkove nagrade, je doslej objavil deset pesniških zbirk (zadnja so Banali-je), knjigo kratkih zgodb Pasijon, roman Angeli (izšel je tudi v hrvaškem prevodu) in roman z rejverske scene Zgubljena zgodba. Uredil je dve antologiji homoerotične literature, nekaj izborov sodobne slovenske poezije v angleščini, francoščini in španščini ter prevedel številne francoske avtorje. Dolga leta je bil pomemben akter ge-jevskega gibanja, zdaj pa je urednik dveh knjižnih zbirk (Aleph in Lambda) in promotor slovenske literature v
tujini. Izbor iz njegove poezije je izšel v francoščini in italijanščini.
Erika Vouk, pesnica in prevajalka, je že tretjič nominirana za Veronikino nagrado (leta 2000, 2003 in letos za pesniško zbirko Valovanje). Izdala je šest pesniških zbirk: Bela Evridika, Anima, Belo drevo. Opis slike. Album in Valovanje. »Poetika Erike Vouk predstavlja lepo in uravnoteženo zlitje nature in kulture. Eros je njen temeljni ustvarjalni impulz in njena temeljna téma: upesnjen je toliko močneje, ker spregovori skozi mojstrsko obvladan in aristokratsko kultiviran jezik,« je o zbirki Valovanje zapisal Boris A. Novak. Voukova je tudi prejemnica Jenkove nagrade in Gla-zerjeve listine.
Andrej Medved, pesnik, prevajalec, likovni kritik in publicist, je izdal pesniško zbirko Rimske elegije v založbi Hyperion v Kopru. Doslej je izdal zbirke Po poti vr-
Svetovna beseda po slovensko
Da bi spodbudili zavest o skupnem slovenskem kulturnem prostoru in prispevali k ohranjanju slovenskega jezika, je pri Fit medii vzniknila ideja o prireditvi, ki bi v Slovenijo privabila pesnike in pisatelje iz zamejstva in tistih držav, kjer so največje slovenske kolonije izseljencev oziroma kjer živi največ Slovencev.
Tako je nastal prvi večer slovenske svetovne besede, ki ga bodo v okviru prireditev Poletja v Celju, knežjem mestu od sobote do srede gostili v Slovenskih Konjicah in Zrečah. K sodelovanju so po- . vabili devet literatov iz Avstrije, Italije, Avstralije, s Hrvaške in z Madžarske, med katerimi so nekateri zelo znani tudi pri nas, vsi pa so izdali že vsaj eno delo v slovenščini.
V soboto se bodo v Skomar-3ki hiši na 38. literarnem večeru predstavili Sonja Senja-nović s Hrvaške, Andrej Kokot iz Avstrije, Bert Pribac iz Avstralije in Marko Kravos iz Italije. Skupaj z ostalimi zamejskimi pesniki in pisatelji - Karlom Holcom, Levom De-telo, Ireno Barber, Francem Merkačem in Ivom Petkovš-kom - bodo sodelovali še pri treh kulturnih dogodkih. V nedeljo bodo v okviru 1. večera slovenske svetovne besede na Dvorcu Trebnik organizirali kulturno-družabno srečanje Vračamo se h koreninam, ki bo etnološki dogodek, s prikazi starodavnih običajev, ku-linarike in zeliščarstva. V ponedeljek bo v Žički kartuziji druženje s pesniki v Gastužu, v torek pa bodo srečanje sklenili z udeležitvijo na podelitvi Veronikine nagrade na Starem gradu v Celju. BA
nitve, po poti bega, Sled, Ogenj, ogenj pada. Glava ... »Njegove pesmi ne potekajo samo od začetka do konca, ampak jih je treba brati v vseh možnih povezavah, ki se na različne načine spletejo med besedami. V pesniškem tkivu Rimskih elegij se mešata čutnost in vegetativnost s poudarjenimi zgodovinskimi in simbolnimi obremenitvami,« je prepričan Miklavž Komelj.
Veroniko si želi osvojiti tudi Jaka Košir, ki je za omenjeno nagrado nominiran prvič. Pesnik mlajše generacije je ljubitelje poezije ogrel že s prvo zbirko Srečne pesmi, tudi Nežnost, ki jo je izdala Mladinska knjiga, poudarja vrednote, ki se mu zdijo v življenju najpomembnejše. Sodeloval bo tudi na Ve-ronikinem literarnem večeru, ki ga bodo ob nominirancih sooblikovali povabljeni pesniki Neža Maurer, Marko Kravos iz Italije in Andrej Kokot iz Avstrije.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: Dokumentacija Dela
Od 19. avgusta 2004!
SHREK2
32 min., (Shrek 2), družinska
Režiser: Andrew Adamson Igrajo (glasovi): Mike Myers, Eddie Murphy, Cameron Diaz, Julie Andrews, Antonio Banderas
Mestna občina Celje bo v torek na Starem gradu (če bo dež, v dvorani Union) že osmič podelila Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta. Za la-vreata se poteguje pet no-minirancev, nagrajenec pa bo ob 700 tisoč tolarjih prejel še posebno listino Mestne občine Celje in Veroni-kin zlatnik.
Veronikina nagrada je ob stanovski Jenkovi nagradi Društva slovenskih pisateljev
najpomembnejša nagrada za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji. Žirija je pri izboru nominirancev upoštevala vse pesniške zbirke, ki so izšle v slovenščini od lanskega do letošnjega junija, tudi ponatise in zbirke, ki so izšle v samozaložbi, z izjemo pesniških zbirk za otroke. Alojz Ihan, Darja Pavlič in Andrej Arko so se tokrat usmerili k pesnikom, ki v svojih delih opevajo čustva, ljubezen in intimo, zato ne pre-
seneča, da so Veronikin literarni večer poimenovali z verzom nominiranca Ivana Dob-nika V mojem srcu sanjaš. Erika Vouk, Brane Mozetič in Andrej Medved so že uveljavljena pesniška imena z lepim številom izdanih pesniških zbirk, Ivan Dobnik in Jaka Košir pa sodita v mlajšo pesniško generacijo.
Ivan Dobnik, ki bo v ponedeljek dopolnil 44 let, je najprej objavil pesniški zbirki Osvobajanje in Kaligrafi-
Osamelci in vesoljska hiša vabijo
V	okviru Študentskih poletnih premier } v Galeriji sodobne umetnosti Celje sinoči odprli kiparsko razstavo Osamelci Bojane Križanec, študentke šole Famul Stuart iz Ljubljane, od ponedeljka pa bo na ogled še Hiša kot vesolje študentk naravo-slovnotehniške fakultete.
V	Osamelcih je Bojana Križanec uporabila tradicionalno kiparsko tehniko modeliranja v glini, v voljnem in mehkem materialu, ki ohranja sledi čutne ročne obdelave in je neločljivo povezan s pojmom senzibilnosti in intimnosti. Avtorica v svojih kompozicijah gradi na scenskem učinku z narativ-nimi razsežnostmi. Njen namen ni v tem, da bi spregovorila o dogodku ah prigodi, temveč skuša z upodobljenim zlasti orisati duševna stanja. V žgani terakoti, ki je včasih barvana, so ujete tudi podobe vsakdanjih situacij iz realnega življenja, vendar obsežnejši sklop predstavljajo dela, ki govorijo o občutju ranljivosti, negotovosti, krhkosti in osamljenosti. Kompozicije sestavljajo kiparski posnetki realnih predmetov in stvari ter
vedno prisotna človeška figurica, ki so postavljeni v neobičajna razmerja in povezave. »Neobičajne konstelacije so tako glavna strategija, ki jo avtorica uporabi, da bi v podobe ujela svoje zanimanje za njihov metaforični status,« pojasnjuje Irena Čerčnik iz Galerije sodobne umetnosti Celje.
Študentske poletne premiere v galeriji se bodo v ponedeljek končale z odprtjem razstave Hiša kot vesolje. S projektom bodo avtorice v galerijskem prostoru oblikovale tri tematske sklope - omizje, zavetje in igro. Z omizjem bodo predstavljeni različni pogrinj-ki, v tekstil oblečene mize, stoh, odeje za piknik... Z zenovsko instalacijo zavetje, kjer bo poudarek na prosojnih potiskanih zavesah, bo ustvarjen prostor za spanje in sproščanje, igra pa bo prinesla okolje, polno barvitih in igrivih predmetov. Na razstavi bo s fotografijami, skicami in risbami posebej izpostavljen tudi sam proces dela, od razvijanja idej do izvedbe. Obe razstavi bosta na ogled do prihodnjega petka.
BA
03/7461250
Vljudno vabljeni na
koncert b žlahtnih g^f! ritmov jazza, " swinga in šansonov!
Družabne vonjave najlepše dišijo
Kotleti po cigansko, njo-ki kot priloga in zelena solata, takšno je bilo kosilo, ki ga je ob naši prisotnosti skuhal Dani Polutnik, znano celjsko ime s področja ku-linarike. Zraven je sodilo še belo suho vino, pa seveda posladek: orehovi rogljički in orehova potica. Slednje je Dani spekel že prejšnji dan.
V obnovljenem stanovanju na Čopovi ulici v Celju je razmeroma prostorna kuhinja Danijev osrednji prostor, že kar svetišče. To je prostor za ustvarjanje, sproščanje in druženje. Rad ima, če za njegovo mizo sedi čim več ljudi, ki jih s svojimi kulinaričnimi dobrotami in umetninami razvaja. Za prijatelje si je treba vzeti čas...
Od gospe Marije in gospe Jožice ...
Kot otrok je Dani Polutnik živel v hiši na Babnem, kjer je živela tudi (zdaj že pokojna) gospa Marija Janič, odlična gospodinja in kuharica. Rad je zahajal k njej in jo opazoval, ko se je vrtela ob štedilniku, velikokrat pa ji je bil tudi v pomoč. Tako je sčasoma vzljubil kuhanje, se sam lotil kakšne enostavne jedi in razmišljal, da je to pravzaprav zelo lepo in zanimivo delo. V takšnem druženju so minila osnovnošolska leta, zato je bila odločitev za poklic lahka. Dani je leta 1968 postal učenec srednje šole za gostinstvo, katere prostori so bili takrat v Celjskem domu v središču mesta blizu železniške postaje, kjer se je odvijal teoretični del pouka, praktični pa v stari meščanski hiši na Cankarjevi ulici. Veliko se je naučil in rad je kuhal, pekel, urejal pogrinjke ... Iz teh učnih let mu je ostala v najlepšem spominu mojstrica in učiteljica Jožica Štruk. »Še danes sem ji hvaležen, ker me je res veliko naučila in še danes sva v navezi, saj jo še vedno kaj vprašam in se pogovarjam z njo o vsemogočem, kar se kulinarike tiče,« ni pozabil omeniti, ko je beseda tekla o njegovi učni dobi.
Gostilna Branibor je bila njegovo prvo delovno mesto v kuhinji, nato Hotel Evropa, kjer pa je kar 12 let delal v strežbi ter se tovrstnih veščin in manir učil od velikega mojstra Tončka Lotriča, tudi že pokojnega. Naslednja kuharska točka je bilo gostišče Koper (Na-Na), predzadnja pa v Vojniku v Prekorš-kovem gostišču. Ko so ga premestili v kuhinjo kitajske restavracije na Hudinji, je začutil, da to ni več tisto pravo zanj, zato se je po 28 letih od
V kuhinji in za mizo z Danijem Polutnikom, specialistom za sladke dobrote
vrst, pa potice, najpogosteje sta to orehova in sirova, daleč naokoli pa je poznan po svojih krofih, nazadnje jih je za pusta naredil kar 130. In jih skoraj vse razdelil med sorodnike, prijatelje, znance. Zelo rad peče tudi torte, pa razne rulade, rezine, kolače, pite, zvitke in podobne sladke dobrote. In kruh? 1\idi v tej umetelnosti je pravi mojster.
Od nesladkih jedi najraje pripravlja zrezke v najrazličnejših omakah, pa enolončnice in razne obare, njegova znana specialiteta pa je ciganski golaž. Je tudi mojster žara, predvsem takrat, ko je jedcev veliko: na različnih slavjih, prazničnih srečanjih, priložnostnih piknikih, veselicah in podobnih družabnih srečanjih, kamor ga povabijo kot kuharja in obenem sorodnika, prijatelja, dobrega znanca ...
Vse sestavine, ki jih da v lonec, kozico ali v pečico, vedno sam nabavi, zato ga je pogosto videti na celjski tržnici. »Zelenjavo vedno kupujem pri gospe Jožici iz Prožinske vasi in pri gospe Editi iz šentjurskega konca, pri slednji kupujem tudi odlične domače rezance za juho. Sam nabavljam zato, ker najbolje vem, kakšne, katere in predvsem kolikšne količine so potrebne za določeno jed in določeno število jedcev,« je pojasnil, na vprašanje, kje kupuje meso,
pa odgovoril: »Doslej m pogosteje nabavljal v| mesnici in pri odlični sarjih na Glavnem trg pa slišim, da bodo to i co zaprli. Res škoda.«
Veliko začimb upora| pravi, da je tovrstna p<j na našem trgu kar zad va, nekaj dišavnic pa g v koritih na svojem bd »Sicer pa preverjenih] tur nikoli ne sprei kvečjemu kaj malce dim svojemu okusu zl bami in dodatki, imam pikantne jedi žujem mehiško kul navrgel in še povedal,) štuje tudi kulturo pit se še vedno drži i skega pravila, da k belt su sodi belo vino in mu rdeče. Pa maščol manj in čim manj škodljive naj bodo. kuhi uporabljam belo sko olje, za morske jedi] no oljčno. Moja naj ljub je rižota z morskimi sa z veliko česna.«
Kotleti pt cigansko
In smo sedli za mizo je bil vesel naše pohval dovoljnega mrmranja î lizovanja.
Za konec te kulinj avanture pa še opis posli ki se je odvijal pred 1 očmi: štiri svinjske koti glavno jed je Dani v poij pekel na olju (3 žlice)!
Sestavine za naše kosilo, kotlete po cigansko in njoke, so pripravljene in Dani lahko začne s kuhanjem.
gostinstva poslovil. Od leta 1989 je zaposlen v družbi Mobitel, veselje do kuhanja in peke pa je ostalo ter postalo zgolj ljubiteljsko delo.
... do gospe lvice
Pred leti je bila na Radiu Celje izredno priljubljena kontaktna oddaja Kuhajmo skupaj, ki jo je zasnovala in vodila novinarka Ivica Burnik, vsebinsko pa zapolnili številni poslušalci z vseh koncev Slovenije s svojimi izvirnimi kuharskimi recepti in nasveti. Ivica si je vse, kar so ji poslušalci povedali, zvesto zapisova: la in tako je nastala knjiga receptov slovenskih gospodinj (gospodinjcev je bilo le za seme) z naslovom Kuharske bukve Radia Celje, tej pa je sledila še ena uspešnica z enakim naslovom.
Eden tistih, ki sc jc redno oglašal v Ivičino oddajo, je bil tudi Dani Polutnik in skoraj vsako sredo prispeval kakšen svoj priljubljeni kuharski recept. »V teh oddajah so se nizali sami preizkušeni recepti, njihova glavna značilnost .pa je bila, da so bili to preprosti recepti za vsakdanje domaČe jedi in tudi dobrote za posebne priložnosti. Veliko je bilo med njimi zelo starih receptov za izvirne domače jedi, ki so jih kuhale in pekle že naše babice, prababice. V obeh knjigah je objavljenih nekaj manj kot 20 mojih receptov, spominjam pa se, da je bil prvi recept, ki sem ga posredoval v eter, bananino pecivo. Tisto, kar je zame še posebej pomembno, pa je druženje, ki je sledilo. Tako smo se gospa Ivica in avtorji receptov začeli družiti na raznih sre-
čanjih, kjer smo tudi kuhali, pekli ter si izmenjevali recepte in kuharske izkušnje. Med drugim smo bili tudi na Brezjah pri na žalost že pokojni sestri Vendelíni, in prav ponosen sem, da je ta velika mojstrica med drugim pohvalila prav moje bananino pecivo. Sem pa zelo vesel, da je zdaj izšla še tretja knjiga, Kuharske bukve slovenskih gospodinj, ki jo že imam pri sebi in prav ponosen sëm, da je v njej kar precej mojih receptov,« se je Dani razgovoril med kuhanjem tistega, kar je kasneje dišalo na mizi.
Dani je najraje v vlogi slaščičarja in peka. Peče drobno pecivo, kot so rogljički vseh
Največja ljubezen je sladka
^J^uLaráLe bul?ve áfovenáhiL c^oópodinj
_!
th glavni jedi je Dani postregel še zeleno solato, za sladico pa orehove rogljičke in potico, je za na mizo.
Ko iz kuhinje zadiši po domače
Skrbno smo zbrali 507 receptov jedi, ki jih s posebno ljubeznijo pripravljajo slovenske gospodinje. Dodali smo še drobne zvijače, koristne nasvete, domače mere, kuharske izraze, nasvete za urejanje domačega zeliščnega vrta, nekaj domačih zdravil...
Nastale so
^J^uLaribe lultve âfoi/enâkili ffoâpoJinj
pravi vodič skozi kuharsko umetelnost, spretnost, znanje in kulinarično domišljijo iz slovenskih domov. V prednaročilu stane knjiga 1.900 tolarjev (plus poštnina), v redni prodaji bo stala 2.700 tolarjev.
Kuharske bukve slovenskih gospodinj je založilo podjetje NT&RC, recepte je več let v radijskih oddajah zbirala Ivica Burnik, revizijo pa je opravila profesorica Jožica Štruk, ki je v knjigo dodala tudi nekaj svojih prav posebnih in izvirnih receptov.
drobno narezane kisle kumarice (2 žlici), praženi ajvar (2 žlici) in sladko rdečo papriko (1 žlica). Med dušenjem teh sestavin je přilil 1,5 del vode (lahko bi bila tudi juha), nazadnje pa odstavljene kotlete zložil v to omako, vse skupaj dušil še 5 minut in jed je bila gotova. Če bi bilo potrebno, bi jed zgostil s kislo smetano.
Na hodniku pa je še dolgo omamno dišalo. Dani je spet nekaj imenitnega skuhal, so najbrž komentirali sosedje.
MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ
Bananino pecivo
Sestavine: 3 zrele banane, 1 jajce, žlica margarine, jogurtni kozarec sladkorja, 1,5 jogurtnega kozarca moke, žlička pecilnega praška, vanilijin sladkor, ščepec soli.
Priprava: Margarino, jajca, sladkor in vaniljin sladkor stepemo z mešalcem, dodamo pretlačene banane in končno še moko, pomešano s pecilnim praškom. Testo vlijemo v namaščen in pomokan pekač. Pečemo pri temperaturi 180 stopinj približno 40 minut. Potresemo s sladkorjem.
řdrugo posodo. Na maš-t ponvi je nato prepražil Jjano čebulo (3 žlice), sesekljan česen (1 žli-3 rezance razrezano pre-o slanino (6 dag), na
h bukvah slovenskih
Urška v akciji
Zlata Urška z
olimpijskim bronom
Izjemen uspeh judoistke Urške Žolnir, ki je bila oškodovana za finale - V Atene tik pred zdajci - Solze žalosti in sreče
Tretje mesto v kategoriji do 63 kilogramov je osvojila 22-letna varovanka izjemnega trenerja Marjana Fabjana, hči Majde in Ljuba iz Pernovega 1 pri Galiciji v občini Žalec. Jokala se je po nesrečnem porazu v polfinalu, jokala se je po zmagi v boju za bron. A jokala je že pred tedni, ko je kot prva rezerva čakala na morebitno odpoved koga izmed olimpijcev.
In si je premislil urugvajski judoist in s tem Sloveniji
»omogočil«, da je osvojila prvo medaljo v Atenah.
Triler
Leta 1992 nogometaši bivše Jugoslavije zaradi znanih razlogov niso smeli nastopiti na evropskem prvenstvu. Vskočili so Danci in osvojili naslov prvakov. Podobna zgodba se je pripetila Urški. Do 5. mesta na evropski lestvici ji ni uspelo, a je nato Belgij-ka Vandecaveye, uvrščena pred njo, napovedala, da na 01 ne bo potovala. Urška je
Ponosna mama seje postavila pred večino Urškinih priznanj, ki se jim bo pridružila olimpijska medalja.
že imela atensko vizo, a Bel-gijka si je premislila. Svetovna zveza jo je podprla, Urški pa je preostalo upanje. In treningi ob znižani motivaciji. »Treniraj, kot da si olimpij-ka,« ji je govoril Fabjan. In res, zanjo se je sprostilo eno mesto.
Se en triler
Ko je izvedela za žreb, je bila silno motivirana proti Ku-banki Driulys Gonzales (zmaga zaradi neaktivnosti tekmice). Sledil je namreč obračun z Belgijko Gello Vandecaveye. Urška ji je vrnila za vse nazaj in se z ipponom v 2. minuti uvrstila v polfina-le. Proti Avstrijki Claudii Heill je povedla in dolgo držala prednost, nato pa začela popuščati. Zaradi neaktivnosti je prejela tri, še dopustne opomine. Šele ko se je pet minut izteklo, pa je glavni sodnik po posredovanju dveh pomočnikov Urško četrtič opomnil! In jo porazil.
In še en triler
Boj za bron je bil napovedan že po desetih minutah, Urška pa je bila strta - namesto finala in najmanj srebra, morda domov celo brez odličja! Fabjan jo je »prebudil« z ostrim nastopom, nato jo je potolažil in na hitro pripravil na zadnji boj. Proti Ka-nadčanki Marii Helen Chis-holm se je izšlo. Urška je po-
stala ponos Slovenije. Skočila je v objem železnemu Fa-biju, ki ob tatamiju čustev ni pokazal. Dejal je: »Res je, priznam, to je krona mojega življenjskega dela v judu. Zelo sem bil srečen že, ko se je Urška uspela uvrstiti na olimpijske igre. Ko sem doslej peljal tri varovanke na velika tekmovanja, je vselej »padla« medalja. Petra je bila dobro pripravljena, a ni šlo. Na vrsti je še Lucija.« Rotil je in prosil Urško ob borišču, naj bo aktivna v zadnji minuti proti Avstrijki. »Ne glede na to, da je Urška popustila, je bila sodniška odločitev zelo nenavadna. Česa takšnega še nisem doživel. Po izteku petih minut so jo diskvalificirah. Po moji oceni, strinjali so se tudi mnogi drugi strokovnjaki, pa je Urški proti Heillovi uspel celo ippon, a ji ga sodniki niso priznali! Urški se je zrušil svet na glavo. Ker jo dobro poznam, sem jo predramil z zelo ostrimi besedami, potem sem jo začel tolažiti, le še nekaj minut pa mi je preostalo za nasvete, kako proti Kanad-čanki.«
Urški se je glas še dolgo tresel: »Moja pot do medalje je bila resnično trnova. Ko so se kolegice že pripravljale na pot v Atene, sva z mamo doma čakali na kakšno novico. Iskala sem jo tudi preko in-terneta, a je ni bilo. Predlagala mi je, da greva v turistično agencijo in izbereva, kam na počitnice. V ponedeljek, bilo je 9. avgusta popoldne, pa je poklical Fabi. Pripravi se, potuješ v Atene, je dejal. V četrtek dopoldne sem v Ljubljani prevzela olimpijsko opremo, zvečer pa poletela skupaj s številčno slovensko odpravo v Grčijo. V polfinalu je dolgo dobro kazalo. Sama sem v finišu ponudila možnost sodnikom, da storijo, kar so pač storili. Trener me je okregal, potem pa me je moral nekako »spraviti skupaj«, kar mu je uspelo. Videla sem, da je bil nato zelo vesel.« Spet so sledile solze, tokrat solze sreče. In kdaj je bolj jokala, doma brez vize za 01 ali v Atenah? »Več solz sem potočila na prizorišču olimpijskih iger. Občutki so se kar izmenjavali. Veselje je seveda prevladalo...«
Z Urško sta se veselili tudi preostali olimpijki iz celjskega Sankakuja Lucija Polavder (levo) in Petra Nareks.
OLIMPIJSKI
BSža KOTIČEK ssa Atene 2004
Judoistka celjskega Sankakuja Petra Nareks je v 1. krogu izgubila z Alžirko Šalimo Souakri. Velenjčanka Katarina Srebotnik je med posameznicami v 1. krogu izločila Špan-, ko Sanchezovo z 2:1, nato pa doživela poraz z 0:2 proti Avstralki Molikovi. Med dvojicami je Srebotnikova s partnerko Tino Križan izpadla v 1. krogu, ko je bila z 2:0 boljšai francoska naveza Dechy-Testud. Moška rokometna reprezentanca je najprej izgubila z Rusijo s 25:28, nato pa še s Hrvaško s 26:27. Včeraj je z Islandijo klonila celo z razliko petih golov, 25:30, pa čeprav je Beno Lapajne zaustavil 16 strelov, Dušan Podpečan pa 7. Najboljši strelec tekme je bil Sergej Rutenka z desetimi goli, toliko pa jih je proti Hrvatom dosegel tudi Matjaž Brumen. Jutri bo nasprotnica Slovenije Španija, v nedeljo zjutraj pa še Južna Koreja.
Proslavljanje
Hiša z oznako Pernovo 1 pri Galiciji se je v hipu napolnila. Mama Majda in oče Ljubo sta gostila sorodnike, prijatelje, fotografe, televizijske ekipe. Pil se je šampanjec. Mama je najprej rekla, da nima besed, potem pa, da je izjemno ponosna. Oče se je spomnil: »Bila je izjemno živahen otrok, polna energije. Fabi, moj sodelavec in prijatelj je na Lopati ustanovil judo klub. Pri devetih letih je Urška začela s treningi. Dejal mi je, da je talentirana. Nisem mu verjel, a se je izkazalo, da je imel prav. Prišli so prvi uspřhi. Z ženo sva ji stala ob strani, ona pa je vztrajala in vztrajala.«
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Ivezič in Gajič tretjič z medaljo
Slovenska mladinska reprezentanca do 20 let je na evropskem prvenstvu v La-iviji osvojila bronasto medaljo. Skupni učinek naših ro-liometašev je pet zmag in dva poraza. Proti slovenski izbrani vrsti so klonile reprezen-lance Makedonije, Francije, Avstrije, Švedske in Madžarske, premagali pa sta nas najboljši moštvi turnirja, velesili Danska in Nemčija.
Ko pod celotno prvenstvo potegnemo črto, moramo brez lažne skromnosti poudariti, da smo lahko zelo zadovoljni. Selektor Slavko Ivezič je imel na voljo le dve pripravljalni tekmi, zaradi česar ni dobil jasne
slike o formi svojih izbrancev. Toda z uspešno rotacijo igralcev je moštvo iz tekme v tekmo igralo bolje in bolj samozavestno. Glavni odliki sta bih homogenost in borbenost, a igralci očitno niso prenesli pritiska polfinala, tako da so na tekmi proti Danski praktično vsi zatajili. Pa ne toliko v napadu kot v obrambi. Čisto drugačen obraz so prikazali proti Madžarom, kjer so dvoboj dobili z dobro obrambo in hkrati pokazali samozavest, ki je potrebna za osvajanje medalj na velikih tekmovanjih. V zadnjih sekundah je Nenad Bilbija dokazal svoj nesporni talent, prevzel odgovornost, kar je Ivezič
od njega tudi pričakoval, popeljal moštvo do bronaste medalje in se uvrstil v idealno sed-merko turnirja. Med tistimi, ki so izstopali, so bili še preostali Celjani, kapetan Dragan Gajič, Robi Cvikl, ki se je komaj uvrstil v reprezentanco, potem pa prevzel precej odgovornosti za igro v obrambi, Luka Ščurek, ki se je izkazal z igro v napadu. Dejan Savič z nekaterimi dobrimi akcijami na desnem krilu... Velenjčana Jure Dobelšek, manj je igral zaradi poškodbe, in Samo Rutar pa sta bila manj učinkovita.
Tri medalje zapored v mladinski konkurenci (srebrno z EP na Poljskem ter bronasti s
SP v Braziliji in EP v Latviji) sta osvojila Celjana Slavko Ivezič in Dragan Gajič. Selektor je dejal: »Zanašali smo se na obrambo 5-1, a se je žal poškodoval Dobelšek, ki ima na mestu prednjega največ izkušenj, tako da smo potem največ igrali v formaciji 6-0. Izpostavili smo kolektiv, borbenost in homogenost ekipe, poleg tega pa smo se prvič zanašali na blok. Na splošno bi izpostavil Nenada Bilbijo, Dragana Gajiča in vratarja Dejana Sarkiča. Zgodilo se bo, da kakšno leto ne bomo v vrhu, saj se to dogaja tudi večjim in boljšim, letos sta bili to Francija in Španija. Letos mi poteče mandat, vsekakor pa bi želel zaključiti ciklus na SP naslednje leto na Madžarskem.«
MITJA GAVRILOSKI Foto: SLAVKO KOLAR
Dragana Gajiča, najboljšega strelca naših rokometašev, je na Brniku pričakalo njegovo dekle.
Priprave v teku
Štart s popolno ekipo
V	Laškem so začeli s treningi že v popolni zasedbi, saj so v Treh lilijah zgodaj kompletirali ekipo za novo sezono, ki se začenja z Jadransko ligo v oktobru. Za pivovarje bodo igrah organizatorji igre Marko Antonijevič, Primož Brolih in Petar Ciganovič, branilci - strelci Nebojša Joksi-movič, Robert Troha in Žan Vrečko, krili Boris Gnjidič in Aleksandar Jevdič ter centri Zoran Majkič, Fuad Memčič, Hasan Rizvič, David Ugrekhe-lidze in Domen Žerak. Laščani se bodo za sedem dni preseliti v svojo staro bazo v Mežici na Koroškem. Zaradi zasedenosti trenerja Aleša Pipana z reprezentanco Slovenije, ki se pripravlja na kvalifikacije za EP, bo večje breme dela v tej prvi fazi na plečih obeh pomočnikov Sebast-jana Kraševca in še posebej kondicijskega trenerja Pavlija Ojsterška. Pipan je poudaril, da je načrt priprav izdelan do potankosti, da povsem zaupa pomočnikoma, seveda pa se bo ob vsaki priložnosti (prekinitvi reprezentančnih obveznosti) tudi sam vključeval v delo ekipe, ki je sestavljena povsem po njegovem okusu.
Pomembni so ostali
V	Šoštanju je trener Ante Perica, ki je zamenjal Me-mija Bečiroviča, že zasukal rokave. Pri Elektri so takoj po koncu sezone opravili odlično delo, saj so se za nadaljnje sodelovanje dogovorih z Dariem Krejičem, Miho Čmerom in Srboljubom Nedeljkovičem, ki bodo skupaj s Salihom Nuhanovičem tvorili jedro moštva. Vrnila sta se Sašo Tajnik iz Maribora in nadarjeni Nik Ivanovič iz beograjskega Reflexa. Želijo si še kakšne okrepitve, zlasti na zunanjih položajih, zato imajo na preizkušnji nekaj igralcev. Glavni del priprav bo moštvo imelo konec
meseca, ko bo sedem dni v Radencih, odigralo pa naj bi vsaj deset prijateljskih tekem do začetka sezone.
Prevetreni
V Zrečah so po velikih težavah v minuli sezoni uspeli najprej sanirati dolgove, nato pa sestaviti perspektivno ekipo. Trener Matjaž Čujež, ki ostaja za krmilom, je namreč vztrajal pri zamisli, da ima v ekipi izkušeno peterko ter nadarjene mladince, zlasti iz mariborske regije, kjer z mladimi tudi veliko dela. V klub so od izkušenejših pripeljati Ili-jo Petroviča, Branislava Josi-poviča in Marka Meška, prišli pa so še mladi reprezentančni center Blaž Črešnjar iz Triglava, dvojčka Stanko in Nikola Kuljad iz Celja (letnik 1986) in Žiga Dobrin (87) iz Maribora, s kadeti Bistrice slovenski podprvak. Čujež si želi še enega centra, trenutno preizkuša visokega igralca iz Zagreba. Rogla bo v začetku septembra nekaj dni na Češkem, kjer ima dogovorjene tri tekme.
Vrnil se je Novakovič
Potem ko je Kemoplast zapustilo kar sedem igralcev, se je po enoletnem igranju v Zagorju vrnil izkušeni Damjan Novakovič (38 let, 198 cm), s katerim so povezani vsi največji uspehi šentjurske košarke. Ima trenerski izpit in se je že izkazal pri delu z mladimi igralci v Šmarju pri Jelšah, zato bo prevzel eno od mlajših selekcij Kemoplasta. Kot igralca si ga je želel trener Matjaž Tovornik, ki je celotno moštvo zbral v začetku tedna. V klubu bodo morali zavihati rokave, saj potrebujejo branilca in centra. V vodo je padla kombinacija z vrnitvijo Darija Livajiča (odšel je v Široki brijeg), pa tudi z morebitnim nakupom Vje-rana Solda, ki se je iz Postojne preselil v Šibenik. Zato zdaj mrzlično povprašujejo po prostih igralcih, ki bi lahko zapolniti vrzel pod košem.
JANEZ TERBOVC
Slovenski mladinci se ne znajo vrniti domov brez medalj.
V začetku tedna so s pripravami začele tudi košarkarske ekipe z našega območja. Celjski košarkarski bazen bo v naslednji sezoni imel moštvo v Jadranski (Pivovarna Laško) in tri v 1. A slovenski ligi (Elektra, Alpos Kemoplast in Rogla).
Med najboljšimi klubi ne bo polzelskih Hopsov.
Publikum po devetih letih!
Celjski nogometaši drugič po osamosvojitvi dobili prvenstveno tekmo pri Ljubljani
Leta 1995, natančneje 5. marca je Publikum gostoval v Šiški in zmagal z 2:1. Oba gola je dosegel Andrej Goršek, Roland Njume NToko pa je zapravil enajstmetrovko. Odtlej Celjani pri Ljubljani niso slavili, za nameček so doživljali celo boleče poraze, v soboto pa so domov znova odnesli vse tri točke, kar se je zgodilo iele drugič v 14 sezonah. Res pa je tudi, da Ljubljane med leti 1996 in 2001 ni bilo med elito.
V devetih tekmah v Šiški je Publikum doslej zabeležil dve zmagi in dva remija.
Pravzaprav rutinska zmaga
Ljubljana je bila v prejšnji sezoni trn v peti Celjanom. Malo je manjkalo, pa bi pokvarila otvoritveno tekmo na novem štadionu, nato je naslednje tri tekne dobila z 2:1. Zadnja poraza sta šla tudi na rovaš že zavožene sezone, a določen celjski »kompleks« je ostal. Po Polčasu je tokrat spet kazalo, da se bo
Izidi 2. kroga 2. SNL: Rudar - Draginja 2:0 (2:0), Dravograd - Šmartno 4:0 (2:0), Factor - Nafta 0:1, Livar -Krško 0:2, Aluminij - Svoboda 4:3, Triglav - Izola 1:1. Vrstni red: Aluminij 6, Dravograd, Krško, Rudar, Nafta 4, Livar, Dravinja 3, Triglav 2, Factor, Izola, Svoboda, Šmartno 0.
îgodba ponovila, saj so bili varovanci 'vana Matkoviča boljši, a kot po pravilu žoga ni hotela v mrežo. V 5. minuti nadaljevanja je končno sledil srečen frenutek za Publikum, kajti vratar Bo-
Dare Vršič je bil neposredni »krivec« obeh golov v Šiški.
tonjič je neugoden předložek Vršiča slabo odbil, le predse, tako da je Almir Sulejmanovič z metra oddaljenosti od golo ve črte žogo odbil z glavo v mrežo. Že sedem minut kasneje je Dare Vršič postavil končni izid. Prosti strel z desne strani, nedaleč od bočne črte, je izvedel močno in natančno, branilec Janoš Zore je bil prekratek, da bi žogo odbil, kar je prevaralo vratarja in žoga je letela naprej proti njegovemu desnemu spodnjemu kotu. Aplavz igralcem, ki so imeli tokrat bele drese, je bil precejšen, med privrženci iz Celja pa je bil tudi župan Bojan Šrot. Vršič je nato zapravil lepo priložnost, gostitelji
pa so resno zagrozili preko Deme in Krefta, a se je srečno končalo.
Izidi 3. kroga 1. SNL: Ljubljana - CMC Publikum 0:2 (0:0); Sulejmanovič (50), Vršič (57), Domžale - HIT Gorica 1:2, Primorje - Zagorje 0:0, Mura - Bela Krajina 3:1, Koper - Kumho Drava 0:0, Maribor - Olimpija preloženo.
Pred jutrišnjo tekmo z Domžalami (20.30) je na treningih manjkalo osem reprezentantov. Kapetan Simon Sešlar je bil s člansko selekcijo. Dejan Kelhar, Dejan Urbanč, Dare Vršič, Jaka Štromajer, Dejan Robnik in Damir Ha-džič z mlado, Zoran Baldovaliev pa se je pridružil makedonski reprezentanci do 21 let. »Zaradi njihove odsotnosti smo želeti prestaviti prvenstveno tekmo vsaj za en dan, a se tekmeci niso strinjali,« je na težave opozoril Matkovič, ki je bil lahko zadovoljen z učinkom Šnofla, Gobca, Sulejmanoviča ...
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
	Lestvica 1.		SNL	
1.	Drava	3 2	0	3
2.	Gorica	3 2	0	4
3.	Publikum	3 2 0	i	3
4.	Ljubljana	3 1	i	5
5.	Maribor	2 1	0	3
6.	Primorje	2 1	0	4
7.	Mura	3 1	1	4
8.	Zagorje	3 1	1	3
9.	Koper	3 0	2	0
10.	Domžale	2 0 0	2	3
11.	Bela Krajina	3 0 0	3	2
12.	Olimpija			
_ ]
24	ŠPORT	NOVI TEDNIK
»Glava mora biti prava«
Celjanka spada med favoritinje teka na 800 metrov v Atenah, kamor je poletela včeraj v lastni režiji.
»Čarterski poleti preko našega olimpijskega komiteja so ob ponedeljkih in četrtkih. V ponedeljek mi je bilo prezgodaj, druga možnost pa je odpadla, ker imam že jutri kvalifikacijski tek,« je dejala med terapijo pri Miriju Maksimoviču.
Kaj je pokazala ura med zadnjimi, kontrolnimi treningi?
Vse je OK. Če bom prava tudi v Grčiji, bo rezultat zelo dober.
Kdaj si začela zniževati intenzivnost vadbe?
Šele zadnji teden, prej pa sem 14 dni trdo trenirala. V ponedeljek sem v Celju pretekla 400, po dveh minutah in pol odmora pa še 200 metrov. Čas je bil obetaven.
Kaj pa sta opravila s fizioterapevtom Mirijem?
Pomaga mi že tri leta. Zaupam mu. Terapija Ahilove tetive traja 20 minut, masaža pa tudi poldrugo uro.
50	te odgovorni vprašali, če bi nosila našo zastavo na otvoritvi iger?
Niso ... Morda bi bilo drugače, če bi bilo prizorišče iger bolj oddaljeno in bi zaradi aklimatizacije bila tam že prej. Tako pa so vedeli, da atleti pridemo kasneje.
Ti ugaja, ko se je pozornost na kratko usmerila drugam in trenutno nate ni pritiskov?
Zelo. Ko bi le še trajalo nekaj časa. Mediji so me zelo obremenjevali in mi že obešali kolajno okoli vratu. Najbolj si želim miru. Po finalu pa sem na voljo za vsa vprašanja.
51	morda prav zato nekje izjavila, da bi bila zadovoljna tudi s petim mestom?
Pa ne le Grkov. Veliko bo Velenjčanov Celjanov, pa tudi po Evropi imam prec »fanov«.
Kdo ti bo delal družbo?
Mož Aleš bo pripotoval malce kasnej vseskozi pa bo ob meni trener Tomo P petru. Menedžer Robert Wagner nima akr ditacije, njegove prisotnosti pa sem dosl bila vajena.
Joli, s kakšno taktiko na progo ji ob 21.00, v soboto v polfinalu ob 19.< in v ponedeljek v finalu ob 19.55?
Petkove kvalifikacije ne bi smele stavljati ovire, kajti v polfinale, kjer trije teki, se uvrsti 24 tekmovalk. Nič bom prepuščala slučaju in bom takoj pn zela vodstvo. Ne bom dopustila drugi da diktirajo ritem. O taktiki v finalu se b< odločila potem, ko bom videla, kako opravile z delom tekmice v polfinalu. Vt jamem, da bo tek zelo hiter. Glava moi biti prava, sicer tudi noge »ne grejo«, si mozavest stoodstotna, in potem mi lahk uspe. Kaj bom storila, če osvojim medi ljo? Poklicala bom ... Ah, naj ostane skri nost!
Katere tekmice pričakuješ v finalu?
Pri Rusinjah nikoli ne veš, saj lahko oc padejo že prej, lahko pa se povzpnejo n stopničke. Sicer pa Mozambičanko Mario de Lurdes Mutolo, Maročanke Seltano ii Amino Ait Hammou ter Hasno Benhassi Kubánko Zulio Calatayud, katero od Američank...
Torej?
Veliko je še pred mano. Komaj čakan na finale, na pok pištole. Dva kroga. Če bo katera boljša, bo pač boljša. A storila bom seveda vse, da ne bi bila nobena!
DEAN Foto: GREGOR
Z Jolando Čeplak pred olimpijskim nastopom
Najbrž, a to nisem bila jaz. Res je, da prvič tečem na 800 metrov na olimpijskih igrah, a če malce pomislim, brez odličja ne bom zadovoljna.
Si med ogledom televizijskih prenosov iz Aten začutila kaj treme?
Pravzaprav komaj čakam, da začnem. V četrtek bom vadila na štadionu za ogreva-
nje. Objekte okoli olimpijskega štadiona dobro poznam, saj sem na njih že tekmovala.
Kje pa boš stanovala?
V neposredni bližini štadiona. Ljudje iz kluba Panellinios, za katerega tekmujem, so mi uredili bivališče v apartmajskem naselju.
In mnogo Grkov naj bi navijalo zate?
INTERSPAROVIH 9 LET
V mesecu avgustu mineva devet let od odprtja nakupovalnega centra Interspar v Celju. Pravo praznovanje sicer sledi v začetku septembra, a v osrednjem prostoru tega danes nepogrešljivega centra so obiskovalcem že zdaj na ogled fotografije s številnih prireditev, od slovesnega odprtja, športnih, glasbenih, kulturnih in otroških prireditev, razstav, degustacij, ustvarjalnih delavnic, poučnih predstavitev običajev in praznikov do nagradnih žrebanj. Razstava Ujeti trenutki je na ogled do konca avgusta.
PROMOCIJE
MODNE
m I CE
ihdegustac
NAGRADNA ŽREBANJA
Razbit avto pomeni Branku Vidmajerju številne spomine. Celo imena njegovih najdražjih deklet so zapisana na njem.
Poškodovanec vso noč v avtomobilu
Branko Vidmajer je z oldtajmerjem zvečer zgrmel po klancu navzdol, hudo poškodovanega so našli šele naslednje
jutro
Za policijskim poročilom o hudi prometni nesreči, ki se je zgodila v soboto ob 22.30 uri na lokalni cesti Pletovarje-Žiče, se skriva prava drama. 56-let-oi Branko Vidmajer je z avtom zdrsnil s klanca v gozdno globel, kjer je hudo poškodovan preživel vso noč. V nedeljo zjutraj ga je našel prijatelj in bližnji sosed Tone Kolar in mu tako rešil življenje.
Vidmajer je vozil svoj osebni avtomobil Volkswagen karmann gia po klancu navzgor iz smeri Pletovarij proti Žičam. »Ko je prevozil levi nepregledni ovinek, je z vozilom zapeljal levo izven vozišča ter zdrsnil navzdol, kjer se je vozilo prevrnilo na streho. Voznik je ostal ukleščen med vozilom in deblom drevesa, ki je vozilo zadržalio,« pravijo na policiji. S tem se sklada tudi Kolarjeva zgodba, ki nam je povedal, kako je bilo. 56-letni Branko se je
v soboto oglasil pri Kolarje-vih, kjer so preživeli del večera, okrog 22. ure pa se je odpravil. »Bil je tako vesel, ker ga je naslednje jutro čakal poseben dogodek. Otroku svojih prijateljev bi moral biti krstni boter,« pravi Kolar. »Ne vem točno, kdaj se je nesreča zgodila, morda se je na poti domov še pri komu ustavil, zmenili pa smo se, da se oglasi pri nas spet naslednje jutro, na kavico, preden gre na krst.«
Ko ga v nedeljo ni bilo, se je Kolarju zdelo čudno. »Veste, Branko je človek, ki nikoli ne zamuja. Vedno je točen. Ker je človek, ki drži besedo, se mi je zdelo čudno, da ga ni bilo. Sedel sem v svoj poltovornjak in se odpravil proti njegovem domu.« Tone je pred odcepom za cesto, ki vodi do Brankove domačije, pustil svoje vozilo, da bi se naprej odpravil peš, pa je ob vozišču opazil povoženo travo. »Takrat
Padel s strehe in se ubil
; Včeraj, v sredo, okrog 11. ure, se je v Šoštanju zgodila tragična delovna nesreča. Eden od delavcev je na deloviš-ču osnovne šole v Šoštanju padel s strehe in pri tem dobil tako hude telesne poškodbe, da je umrl na kraju nesreče. Do zaključka redakcije več informacij o okoliščinah nesreče ni bilo mogoče dobiti.
Tone Kolar ima težave s hrbtenico. Toda dal je vse od sebe, da je rešil prijatelja.
radi lege ne vidi ničesar,« še dodaja Kolar.
Dobričina
Vidmajerja poznajo krajani Pletovarij kot veliko dobričino, z njim v družbi ni nikoli dolgčas. 28 let je preživel na delu v Švici, kjer si je ustvaril družino, a ga je pot pred nekaj leti pripeljala nazaj v Slovenijo. Ravno pretekli teden se je vrnil z dopusta v Švici, avgust 2004 -
»Vsem, ki so kaj potrebovali, je rad pomagal. Vedno se je ustavljal na obisku pri prijateljih, predvsem pa je bil vedno točen, če je rekel, da se bo oglasil,« pripoveduje Kolar. Leta in leta so njegova največja ljubezen oldtajmerji, doma pred hišo ga čakajo še nekateri, najraje pa se je vozil ravno z volkswagnom karmannom. »Uh, koliko je vložil vanj. Skrbel je zanj. Vem, da je
tudi v Švici imel nekaj takšnih vozil. Sam jih je vedno urejal, popravljal in skrbel zanje.« Poškodovan avto je zdaj doma pri Vidmajerju, policisti pravijo, da je škode na vozilu za okrog 300 tisočakov, a za Branka bo zagotovo škode veliko več. Ogromno dela je namreč vložil, da je skoraj 40 let star avtomobil bil tak, kot si je želel ...
SIMONA ŠOLINIČ
sem zaslutil, da je nekaj hudo narobe. Pohitel sem do roba ceste in slišal Brankov glas, ki me je poklical. Bilo je nekaj minut po 9. uri. Zaradi gostega grmovja in dreves se avtomobila skorajda ni videlo, le kolesa je bilo malo opaziti.« Takoj se je odpravil po klancu navzdol, da bi Vidmajerju pomagal, a sam ni zmogel, saj je bil avto prevrnjen na streho. »Videl sem Brankovo roko. Poskušal se je rešiti, grebel je po zemlji, a mu ni uspelo. Poklical sem svojega brata in še dva soseda, ki so takoj prispeli in skupaj smo nekako dvignili avtomobil, da smo lahko Branka potegnili ven.« Vidmajer naj bi takrat dejal, da je dobro, da »se gre domov samo malo umit«, toda ko je stopil na noge, je začutil bolečine v prsih, nogi in roki. Teža avtomobila je bila zanj preveč, hudo naj bi imel poškodovane predvsem mišice na roki, zlomljena tri rebra, pa tudi na obrazu so vidne poškodbe. Z rešilcem so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer okreva po operaciji. »Avtomobil sta ustavili drevesi, drugače bi zgrmel na spodnjo cesto, saj so na tem območju serpentinasti ovinki. Nekaj dreves in grmičevja smo morali posekati. Žal vozila ponoči ni nihče opazil, saj se, če se voziš mimo, za-- Št 33 -19.
»V Celje bom prišel tožit«
Zvonko Flisar, organizator odpadlega koncerta DJ Boba, napoveduje tožbo zoper ZPO Celje - V igri tudi septembrski koncert Joksimoviča?
V Novem tedniku smo poročali, da koncerta DJ Boba v Celju ne bo. Ves čas smo želeli navezati stik z organizatorjem Zvonkom Flisarjem, vendar je bil nedosegljiv - zdaj pa je on poklical nas.
Flisar je s skrite številke poklical nekaj minut za tem, ko sem govorila z mamo njegovega menda bivšega dekleta. V pogovoru je poudaril, da koncerta DJ Boba 21. avgusta v Celju zanesljivo ne bo, da pa ga lahko prestavi v Maribor. Dodal je, da ne bi rad dajal izjav, v pogovoru pa je še povedal, da je vsem gostincem vrnil denar, ostalo pa bo menda poravnal, ko bo prišel v Celje, razen tistega deleža, ki je šel v reklamo. V gostišču Amerika, pravi Flisar, naj bi šlo za sponzorstvo, saj je z dovoljenjem tja vodil poslovne partnerje. Denar, ki ga je dobil, pravi Flisar, je bil sponzorski denar za reklamo, za kar je tudi poskrbel, saj je bila reklama za gostišče na plakatih. V uredništvo je klical predvsem zato, ker je slišal, da se na različnih naslovih zanimamo, kje da je. Zato je zdaj sporočil, da lahko vseh 120 ljudi, ki so kupili vstopnice za koncert DJ Boba, lete zamenja za denar od ponedeljka, 23. avgusta, tam, kjer so karto tudi kupili.
Na vztrajno spraševanje, kakšna je obrazložitev, zakaj koncerta DJ Boba ne bo, se je Flisar odgovoru ves čas izmikal, nato pa le dejal, da zato, ker je ZPO Celje delal protireklamo za koncert in menda celo namigoval na ponarejene pogodbe med organizatorjem koncerta in DJ Bobom. Dejstvo, da na spletni strani DJ Boba ni podatka, da naj bi glasbenik prišel na velik koncert v Slovenijo, pa je po Flisarjevih besedah zakrivil menedžer DJ Boba.
Izvajalci, ki naj bi še nastopili pred oziroma po koncertu DJ Boba so po Flisarjevih zagotovilih na tekočem z dogajanjem. »Sicer pa je Rebeka tako izjavila, da je v tem času na koncert ne bo,« pravi Flisar, ki pa ni odgovoril, ali je glasbenike sam obvestil o odpovedi koncerta.
Bo Joksimović prišel v Celje dvakrat?
Koncert Željka Joksimoviča na Špici v Celju je napovedan za 27. avgusta, Flisarja pa smo vprašali, kaj je z govoricami, da pripravlja v Celju 25. septembra vnovičen koncert priljubljenega pevca. Najprej se je začudil, kakšno povezavo imata DJ Bobo in Joksimović, na pojasnilo, da skupnega organizatorja,
DJ Boba v Celje ne bo.
»Čisto nič nisem Vse več odmevov
kriva!«
Mama dekleta Zvonka Flisarja je, kot smo že poročali, v Celje med drugim prišla po denar, a se je zgodba razpletla drugače. »Sodelovala nisem, samo peljala sem ga,« pravi gospa Marija in dodaja: »O zadevi nisem vedela veliko in tudi zdaj ni nič drugače. Zato ne bom dajala nobenih izjav, če bom padla med osumljence, pa bom najela odvetnika. Nisem čisto nič kriva!« Marija še pravi, da je šlo le za uslugo, in zagotavlja, da si je vse, kar ima doma, prislužila s trdim delom. »Če bi bila prevarantka, ne bi imela limita na bančnem računu,« pravi in poudarja, da je poštena državljanka, da ne pozna manipulacij, da pa ni vedela, da si krivec že, če nekoga nekam pelješ.
Za celjsko policijo Marija pravi, da je zelo pristranska. S policisti je imela opravka, ko so ji gostinci vzeli avto in ga je hotela nazaj. »Poznajo se med seboj. Če so bili na službeni dolžnosti, se ne bi smeli tikati med seboj,« pravi Marija. Gostinci so hoteli vrnjen denar za koncert Joksimoviča, ki naj bi bil 25. septembra, zato so ji vzeli ključe avtomobila in mobitel. »Najprej so rekli, da mi ne pa je odgovoril, da v Celju nikoli več smejo avta kar vzeti, ampak morajo
Flisarja menda zaradi zavajanja javnosti toži eden znanih slovenskih glasbenikov, a sam pravi, da o tem nič ne ve, in trdi, da v tem primeru glasbenik ni prišel na nastop. Zagotavlja tudi, da ne ve nič o hotelskih goljufijah, ki jih imajo na njegovo ime zabeležene na policijski postaji v Kranju. Seznam tistih, ld naj bi jim bil dolžan, pa se menda kar daljša. Iz založbe Menart Records so nam potrdili, da še ni poravnal finančnih obveznosti za nastop skupine Bepop.
Slabe izkušnje s Flisarjem naj bi imel tudi Werner, ki pravi, da je Flisar na zelo nizkoten način prišel do denarja tako, da je blatil njegovo ime, zavajal ljudi in pobral denar. Tudi Bojan Šeruga iz založbe Slovenia Records pravi, da je prav Flisar edini, ki ga je v 14 letih menedžerstva osleparil in mu ne sme stopiti pred oči.
SIMONA BRGLEZ
HALO, 113
Zbil motorista
Na Šlandrovi poti v Šoštanju se je minulo sredo v prometni; nesreči hudo poškodovala ena oseba. 42-letna voznica je j osebnim avtom pripeljala v neposredno bližino križišča s Šlan-drovo potjo, nato pa med zavijanjem zapeljala na travno na-brežino, zaradi česar se je vozilo bočno prevrnilo. V nesreči je bila voznica huje telesno poškodovana, njen 56-letni sopotnik! pa je utrpel lažje poškodbe. V Velenju je do nesreče prišlo dan kasneje. V križišču z dovozno cesto za Interspar je 73-letni voznik osebnega avta med zavijanjem levo trčil v 25-letnega motorista, ki je pripeljal nasproti. Motorist in sopotnica sta padla po vozišču, pri tem pa se je 30-letna sopotnica huje telesno poškodovala.
Izgubil oblast
V	nedeljo zvečer je do nesreče prišlo na avtocesti Celje-Tep®' nje. Ena oseba se je huje poškodovala, škode pa je za več kot milijon tolarjev. 27-letni voznik osebnega avtomobila je v bližini počivališča Zima izgubil oblast nad vozilom, nakar ga je zač® lo zanašati. Vozilo je trčilo v odbojno varnostno ograjo, se ve krat prevrnilo, zatem pa obstalo na prehitevalnem pasu. Hue poškodovanega voznika so odpeljali v celjsko bolnišnico.
Trčil v kolesarko
V	Mozirju se je v četrtek na Šmihelski cesti zgodila nesreča. vi kateri je voznik osebnega avta poškodoval 34-letno kolesarko, Ženska se je po levi strani vozišča peljala proti Moziiju, ko ji iz nasprotne smeri pripeljal 33-letni voznik osebnega avta. Kolesarko je spregledal ter z desnim vzvratnim ogledalom trčil v desno roko kolesarke, ki je pri padcu dobila hude telesne poškodbe.
Ovadili mladoletnika
Celjski policisti bodo ovadili mladoletna Celjana, ki naj bi v noči na prejšnjo sredo z dvorišča podjetja Merkscha furnirnica na Mariborski cesti v Celju odnesla večjo količino rezervnih delov za delovne stroje. Škode je za okrog štiri milijone tolarjev. Policisti so odtujene predmete že zasegli.
Teden vlomilcev
Minuli teden je bil na našem območju v znamenju vlomov. Vlomilci so povzročili za skoraj šest milijonov tolarjev škode. Policisti še ugotavljajo, kdo je iz stanovanjske hiše na Bregu pri Polzeli odnesel več kosov zlatega nakita, iz druge pa avtomobilski avdio ojačevalec. Na Kidričevi cesti v Velenju je nekdo vlomil v gradbena zabojnika na gradbišču in odnesel elek| trično orodje, z gradbišča kanalizacijskega voda na Babnenj pa je neznanec ukradel laserski merilnik pádcá cevi, vreden' kar milijon tolarjev. Prav tako še vedno iščejo vlomilca v pa-slovne prostore podjetja Potrošnik v Kocenovi ulici v Celju. Tam pogrešajo nekaj deset tisoč tolarjev in osem kartic elektronskega bančništva. V noči na četrtek so v Savinovi ulici v Celju vlomih v prodajni kiosk, ukradli pa cigarete, več mobi kartic in vozovnic. Škode je za 600 tisoč tolarjev. Nekoliko manjša je škoda zaradi vloma v prostore zavoda za zdravstveno zavarovanje v Ipavčevi ulici. Od tam so odnesli dva LCD monitorja. Neznanci so se nepovabljeni oglašali tudi na Šentjurskem. Vlomili so v hiši na Tratni pri Grobelnem in na Po-, nikvi, v obeh primerih pa je izginilo več kosov zlatega nakita in I denar. Računalniške monitorje so v petek odnesli tudi iz prostorov Andragoškega zavoda Ljudske univerze Velenje. Škode je za približno pol milijona tolarjev. Petek trinajsti je bil nesrečen še za nekaj podjetij na Celjskem. Iz gradbenega zabojnika podjetja Viba v Novem Celju so neznanci odnesli denar, iz lokala Tatenbach v Slovenskih Konjicah je izginila pijača, v trgovini v Podjavorškovi ulici v Celju pa pogrešajo računalnik z monitorjem. Je pa petek trinajsti nesrečo prinesel tudi vlomilcema, ki nista mogla vlomiti v diskont Celjskih mesnin na Cesti v Trnovlje. Prestrašila sta se namreč alarma, tako da sta jo ucvrla, še preden sta si uspela napolniti tatinske torbe. Konec tedna so vlomilci odnašali predvsem gradbeni material. Tako sta brez njega ostali podjetji iz Šentjurja in Celja.
KOTIČEK ZA VARNO VOŽNJO Vožnja po večpasovnih cestah
ne bo organiziral nobenega koncerta. »V Celje bom prišel tožit,« je dejal Flisar, ki nam je še pojasnil, da bo za vse nadaljnje izjave pristojen njegov odvetnik Rok Čeierin.
Odvetnik Rok Čeferin nam je pojasnil, da se je Flisar pri njih v ponedeljek res oglasil, vendar zaenkrat še niso sprejeli njegovega zastopanja, ker še ni podpisal pooblastila. Zaradi tega zaenkrat ne dajejo izjav, prav tako pa zadeve še ne poznajo natančno. »Če se bo oglasil, bomo zadevo prevzeli,« je še dodal Rok Čeferin.
tožiti, potem pa so mi pojasnili, da bo vse v redu, če dobijo vrnjen denar. Povedali so mi še, da so imeli s policijo zmenjeno, kaj lahko naredijo, da so čisti. Bile so grozne žaljivke. Na stranišču so me napadli in zmerjali z goljufivko,« pripoveduje Marija in pojasnjuje, da so ji potem vrnili mobitel, da je lahko poklicala hčer. Pravi, da tisti, ki so ji vzeli avtomobilske ključe, nanjo niso več jezni, saj so menda tudi sami ugotovili, da ni nič kriva. Marija je avto dobila vrnjen še istega dne.
Dvo- ali večpasovne ceste so ceste z dvema ali več pasovi v eno smer. Ponavadi so to vpadnice v večja mesta.
Na dvopasovnih cestah vozimo po zunanjem desnem prometnem pasu. V primeru, da menjamo prometni pas, ko prehitevamo ali se razvrščamo pred križišči, se moramo najprej prepričati, če lahko to varno storimo. To naredimo tako, da pogledamo v ogledala, najprej notranje in nato zunanji, ter vklopimo smernik. Pri prehitevanju, ko se vračamo nazaj na zunanji pas, ponovimo postopek.
V skladu s pravilom srečanja pri zavijanju v levo moramo odstopiti prednost vozilom, ki nam prihajajo nasproti. Na večpasovnih cestah to storimo tako, da najprej ugotovimo, po katerem pro-
metnem pasu vozijo nasproti vozeča vozila, nato zapeljemo do sredine križišča in prilagodimo položaj vozila na križišču. Če smo prvi v vrsti vozil, ki zavijajo levo in smo globoko v križišču, zapeljemo pri zapuščanju križišča na desni prometni pas ceste, na katero zavijamo, in s tem omogočimo vozilu za nami, da lahko istočasno zapusti križišče in zapelje na levi prometni pas.
Pri zavijanju v križišču desno na večpasovnil) cestah se razvrstimo desno na prometni pas. Če zavijamo levo, lahko v takem primeru zapelje; mo, če prometna situacija to dopušča, na levi ali desni prometni pas, kadar pa istočasno zavija de; sno nasproti vozeče vozilo, pa obvezno na levi prometni pas.
MARKO KRAŠOVEC
KRONIKA-PISMA BRALCEV	27
Ste tudi vi nasedli?
Za prijaznim goljufom se skriva osumljenec več kaznivih dejanj in človek, ki so ga že petkrat obsodili
Bogoslav Jelen iz PU Celje: »ljudje naj bodo previdni.«
Prejšnji teden smo v uredništvu prejeli pismo ogorčene ženske, ki je padla v goljufovo mrežo in ostala brez denarja. Ve, da je bila pri »kupčiji« nekoliko naivna, zato hoče ostati anonimna, vendar pa želi, da bi pred celjskim goljufom posvarili ljudi. Za kaj torej gre?
V Salomonov oglasnik je pred časom dala oglas, da išče rezervni del za svoj osebni avtomobil, in čakala na odgovor. Poklical jo je mladenič iz Celja, ki se je predstavil z imenom in priimkom ter ji obljubil rezervni del, fe mu bo del denarja nakazala vnaprej. »Preden sem nakazala denar, sva se slišala po telefonu, nekajkrat me je celo on klical in mi obljubljal, da bo del dostavil takoj, ko bo lahko.« Nakazala mu je približno 30 tisočakov in čakala, da bo dostavil iskani del za vozilo. Od takrat pa sta se slišala bolj poredko. »Mislim, da sem ga še trikrat klicala in enkrat me je celo prosil, če mu lahko napolnim mobi račun, ker sam tega ni mogel, češ da je v Avstriji. Takrat sem vedela, da me je ogo-Vifal.«
Ženska, ki ni iz naših krajev, nam je povedala, da je na enak način in isti osebi nasedel tudi njen znanec. In tudi on ostal brez denarja. »Klicala sem na celjsko policijsko postajo, da jih obvestim o zadevi, a sem izvedela, da moškega že dobro poznajo. Tožila ga ne bom, a se mi zdi prav, da se ljudi opozori, naj ne nasedajo, tako kot sem jaz.«
Petkrat obsojen
Da bi izvedeli kaj več, smo se tudi mi obrnili na celjsko policijsko upravo, kjer smo se pogovarjali z Bogoslavom Jelenom, vodjo oddelka za fflalitiko v Sektorju kriminalistične policije PU Celje. Potrdil je, da res poznajo
omenjenega moškega, ki je star 23 let in je z območja Celja. Na vesti naj bi imel že več podobnih kaznivih dejanj, gre predvsem za goljufije, ovadili pa naj bi ga tudi vsaj za eno nasilno kaznivo dejanje. Z nečednimi posli naj bi se ukvarjal že kar nekaj časa. S posamezno goljufijo naj bi zaslužil od 20 do 30 tisočakov. To so še vsote denarja, ki jih nekaterim ljudem 'ni težko dati', četudi oseba, ki je ne poznajo, zahteva plačilo vnaprej in obstaja precejšen sum, da obljubljene stvari ne bodo dobili. Oškodovanci, ki so ga prijavili, ker jih je opetnaj-stil, niso le s Celjskega, saj kličejo tudi z mariborskega in ljubljanskega območja. Obstaja verjetnost, da je storil kakšna kazniva dejanja tudi izven naših meja. Stike z ljudmi naj bi imel največkrat preko telefonskih pogovorov, z nekaterimi se je tudi osebno pogovarjal, ali preko poštnega predala. Izvedeli
smo še, da naj bi se osumljenec zlasti javljal na oglase, objavljal pa jih je tudi sam. Večkrat naj bi prodajal rezervne dele za različna vozila.
»Gre za večkratnega povratnika, zato svetujemo ljudem, da so previdni, še posebej kadar dajo oglas ali kadar kličejo nekoga, ki je dal oglas. Na goljufijo lahko pomislijo, kadar oseba prodaja neko stvar po izredno nizki ceni, če so ponavadi cene zanjo višje. Nikakor pa naj ne nasedajo in ne plačujejo za kakršno koli stvar, če je že niso prejeli oziroma videli. Po povzetju pa naj se dobro prepričajo, kaj so sploh prejeli,« pravi Jelen. Možno je, da je oškodovancev še več, vsak pa se lahko obrne na svojo policijsko postajo, kjer bodo zadevo predali v preiskavo celjski policijski upravi. Policisti namreč domnevajo, da je teh primerov še več, ljudje pa ne prijavljajo. Kot smo izvedeli, je bil 23-letni goljuf od leta 2000 do danes že petkrat obsojen in sicer od tega dvakrat zaradi goljufije, enkrat pa zaradi nasilnega obnašanja, prikrivanja in velike tatvine. Še vedno pa ni pravnomočna obsodba iz letošnjega leta, ko so ga obsodili zaradi ropa in velike tatvine. Dobil je dve leti in štiri mesece zapora. En sodni proces zoper njega je bil tudi v Šmarju pri Jelšah. Pravosodni organi imajo menda kar veliko težav s tem, da ga najdejo, so nam še povedali. Nazadnje je bil prijavljen v Celju, danes pa se je za njim izgubila vsaka sled. Mogoče ga bodo našli v kakšnem oglasniku ...
RH
PREJELI SMO
Odprto pismo predsedniku vlade
Spoštovani g. Rop, želim Vas seznaniti s sklepom OO SLS Laško, ki je na svoji zadnji seji razpravljal o problematiki Zdravilišča Rimske Toplice. Zaključki so bili pravzaprav zelo enostavni: Predsednik vlade RS, ne mečite ljudem še več peska v oči!
Verjetno se sprašujete, kdo so ti ljudje? Naj Vam pojasnim, da je 00 SLS Laško na zadnjih lokalnih volitvah dobil približno petino vseh glasov v občini Laško. Verjetno se strinjate, da gre za odstotek državljanov, katerih glas ni zanemarljiv. Gre za ljudi, ki živijo na tem območju in imajo dovolj Vašega sprenevedanja! Dovolj nepreglednosti in spletk okrog oživitve Zdravilišča Rimske Toplice in čas je, da se nehamo pretvarjati, kdo je kdo. Že deset ali več let trajajoča agonija oživitve nam je razprla oči in jasno je, kdo so ljudje, ki že leta krojijo usodo tega razpadajočega »bisera«, ki je v sramoto kraju in državi - in to predvsem po zaslugi Vas in Vaših pomočnikov. Lokalna oblast z lokalno LDS na čelu je vedno uspela ustaviti razvoj zdravilišča, vedno v strahu, da bi razvoj slednjega ogrozil razvoj Zdravilišča Laško. Takšno razmišljanje je popolnoma neprimerno, saj smo prepričani, da bi vzporeden razvoj obeh prinesel veliko pozitivne sinergije za turizem, predvsem pa za razvoj podeželja. Edino razvoj obeh, Zdravilišča Laško in Zdravilišča Rimske Toplice, nam odpira možnosti za nova delovna mesta v vseh vejah zdraviliškega turizma, v mestu in na podeželju.
V zadnjih letih ste na videz intenzivno iskali investitorja oz. nekoga, ki bi prevzel to zdravilišče v upravljanje. Pa poglejmo dejstva. Že v preteklosti ste uspeli odbiti navezo Krke Zdravilišča, Petrola in Pivovarne Laško, ki so bili leta 1995 zelo resni kandidati za investitorja. Sledila je blamaža z Dom Inve-stom in ne nazadnje polomija z Barsos-om. Ne trdimo, da je podjetje Barsos krivo za neuspeh, krivi ste Vi in občinska oblast, ker ste ga vseskozi vodili za nos oz. mu izbirali takšne partnerje (NLB, Unior ...), pri katerih imate velik vpliv in za katere ste že vnaprej vedeli, da se ne bo zgodilo nič. In zgodilo se ni nič.
In sedaj Vaša nova javna ponudba, zadnja predvolilna domislica - predvolilni poizkus blamaže ljudi!
Za objekt zahtevate najemnino v višini 4,5 mio sit/l. (Predlog 00 SLS Laško: najemnina za objekt naj bo 1 sit/l., ali pa prodaja za 1 sit, saj bo morebitni investitor avgust 2004 -
potreboval predvsem veliko pomoči vseh, da bo projekt izpeljan in pozitiven v vseh smereh, država pa naj služi na račun davkov, ki bodo kasneje pritekli v državno blagajno.) Ponujate samo finančna posojila, medtem ko Vam pri razmetavanju oz. kupovanju socialnega miru ni žal kakšne milijarde nepovratnih sredstev za podjetja, ki nimajo perspektive. Zahtevate vsaj 4 milijarde vlaganj in vsaj sto delovnih mest v zelo kratkem času. (Prepričani smo, da investitorji dinamiko vlaganj predlagajo sami, da je število delovnih mest pogojeno z uspešnostjo delovanja podjetja.) Nenazadnje pa ste izbrali predvolilni čas za nov javni razpis, ker natančno veste, da boste izbrali nekoga, ki ne bo naredil ničesar. Seveda, razpis se bo zaključil 6. septembra in v roku 30 dni boste sporočili, kdo je novi investitor. Pa ravno tik pred volitvami. Kako prikladno! Mi pa Vas pozivamo: Razveljavite oz. umaknite javno ponudbo, počakajte na po-volilni čas, saj se investitorja za tako velik projekt ne izbere v tako kratkem času. Če bodo volivci izpolnili Vaša pričakovanja, se boste lahko takrat posvetili temu projektu, ki zahteva precej več časa, kot le nekaj poletnih tednov pred državnozborski-mi volitvami!
In za konec še naše opozorilo: Nekdo bo za dobesedni propad Zdravilišča Rimske Toplice moral odgovarjati!
BOŠTJAN PRAŽNIKAR,
predsednik 00 SLS Laško
Lastninjenje Slivniškega jezera
Pred in za vogali šentjurske občine že kar nekaj časa krožijo »lansirane« novičke, ki naj bi Ribiško družino (RD) Voglajna Šentjur prikazale kot slabega gospodarja ribjega fonda in zaviralca turističnega ribolova Slivniškega jezera. Da pa bi bili prav vsi občani objek-tivnejše informirani, želimo obuditi spomin na nekatera dejstva:
-	S podpisom družbenega dogovora je RD Voglajna leta 1976 prevzela od države, lokalnih oblasti, tudi takratne Skupščine občine Šentjur pri Celju in investitorjev, obveznost naselitve rib ter ribiškega gospodarjenja s Sliv-niškim jezerom. Sočasno je RD pristopila tudi k izgradnji ribiškega doma. V izgradnjo objekta in ureditev okolice je bilo vloženih več deset tisoč ur brezplačnega dela in tudi denarnih sredstev članstva.
-	Leta 1989 smo v Rakitov-cu, legalno in izključno lastnimi finančnimi sredstvi, zgradili tudi sodobno toplovodno ribogojnico za poribljavanje Slivniškega jezera in Voglajne s pritoki.
-	Da bi pospešili razvoj turizma na Slivniškem jezeru, smo leta 1990 s partnerji Železarno Štore in Nivojem Celje ustanovili podjetje RTG Slivniško jezero. Podjetje
RTG je, na zadovoljstvo ustanoviteljev- lastnikov, uspešno poslovalo vse do leta 1996.
-	Da bi bilo podjetje RTG še učinkovitejše, smo mu omogočili tudi sodelovanje pri vzreji rib v naši ribogojnici Rakitovec.
-	Leta 1997 je, zaradi krize v železarstvu, prišlo do prodaje lastniškega deleža Železarne Štore v podjetju RTG družini Moser iz Šentjurja. Ti so na hitro zamenjali takratno vodstvo podjetja in z velikim pompom napovedali nov razvoj ribištva ter turizma na območju Slivniškega jezera. Da pa bi bila firma bogatejša in uspešnejša, je po nam neznani poti odtujila tudi ribogojnico Rakitovec.
-	Vodstvo Nivo-ja Celje je takrat najbrž ocenilo, da tako hitremu razvoju ne bo moglo slediti. Potegnili so zavoro in izstopili iz vlaka, drvečega k razvojnim ciljem.
In tako so se pričela leta silovitega razvoja ribištva in turizma Slivniškega jezera. Objekt in vsa infrastruktura ribiškega doma je, milo rečeno, razpadla. Povsod se je razrasla vegetacija, plemenske jate rib RD Voglajna pa je najbrž na jesenskem preletu v afriške kraje odnesla slivniška štorklja. In finančni rezultati poslovanja podjetja RTG Slivniško jezero? Žal teh res ne moremo komentirati, ker jih ne poznamo. Iz pobudnika ustanovitve in nosilca razvoja podjetja smo postali moteče peto kolo, moteče predvsem zaradi skrivnostnih postopkov lastninjenja celotnega jezera.
In za zaključek: V obdobju 1991-1995 je takratni direktor podjetja pripravil celovite programe razvoja ribištva in turizma Slivniškega jezera. Ti se sedaj, z njegovo vednostjo ali brez, prepisujejo in dopolnjujejo z »veleumnimi« novitetami praznjenja jezera. Vse za potrebe osebnih hotenj nove lastniške strukture podjetja. Lobiranje je steklo od lokalnega do državnega nivoja in rezultati niso izostali. Čelo najvišji funkcionar Občine Šentjur nam je preko medijev pojasnil, da je družina Moser lastnik Slivniškega jezera. In če ta tako razmišlja, najbrž ni daleč čas, ko bo z lobiranjem tako razmišljal tudi pristojni minister. In mi ribiči, upokojeni in še aktivni železarji, krajani Gorice pri Slivnici, obiskovalci Slivniškega jezera ... bomo lahko le še iz označene meje zasebnega zemljišča opazovali, kako vse to propada.
Upamo in želimo, da se bo na ta naš zapis v medijih pisno odzval župan Občine Šentjur g. Štefan Tisel, naš član in bivši direktor podjetja RTG g. Milan Štraus, predsednik KS Gorica pri Slivnici g. Dušan Polenšek ter vsi drugi prizadeti, ki jim ni vseeno kakšna bo usoda (ne) razvoja Slivniškega jezera.
MILAN STOPAR in ERVIN BELAK, za UO RD Voglajna
Previdno po Savinjski
Policisti opozarjajo na povečano število traktorjev s priklopniki na cestah, predvsem na žalskem območju, saj se začenja sezona obiranja hmelja. Poleg kmetijske mehanizacije se na območjih obiranja hmelja pojavlja tudi večje Število pešcev. V tem času pogosto pride tudi do nanosa blata oziroma zemlje s hmeljišč na ceste, pogoste pa so tudi kršitve voznikov traktorjev, ki na vozilih prevažajo preveliko število ljudi. Poli.cisti bodo preverjali tudi psihofizično stanje voznikov in registracijo traktorjev, tudi traktorski priklopniki morajo biti registrirani. V Sloveniji prihaja do nesreč s traktorji najpogosteje zaradi neizkušenosti, nepazljivosti, precenjevanja zmožnosti voznika in traktorja ter alkohola. Kot vzroki za nesreče s smrtnim izidom pa izstopajo zdrs in prevrnitev, neustrezna prestava, neprevidna vožnja ter skakanje s traktorja.

TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Poletne norosti, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano - servirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PETEK. 20. avgusta
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih RC, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SOBOTA. 21. avgusta
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDELJA. 22. avgusta
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PONEDELJEK. 23. avgusta
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
TOREK, 24. avgusta
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva,-11.15 Faraonovi zakladi (nagradna igra), 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Skrivalnice, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Radio-Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.Ž5 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Čebelica in črna pika, 13.30 Mali O, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
VRTILJAK POLK IN VALČKOV
KUPON
fASSf!
Ime in priimek: Naslov:_
Kam se bo ekipa Radia Celje skrila in kaj bo tam počela?
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, do 25. avgusta.
Radio Balkan v živo
Izredno priljubljeno oddajo na Radiu Celje, ki jo vodi Matevž Cene, Radio Balkan, bomo v torek, 24. avgusta, iz studia preselili ob Savinjo, na Špico, tako da boste nastajanje oddaje lahko spremljali v živo. Matevž Cene zna pripraviti dober žur že v studiu, v živem kontaktu s publiko pa obljublja noro balkansko zabavo. Vse skupaj se bo začelo ob 19. uri in če nam bo vreme naklonjeno, se bomo ob ritmih dobre balkanske glasbe zabavali do poznih večernih ur.
Št. 33-19. avgust 2004
90,6
Vse pod nadzorom. Direktor Bio doma Zdravko Bizjak, v sredini Simona Šolinič med ročnim brušenjem lesa in vodja proizvodnje Aleš Bizjak
W
»Smirglanje« lesa
t. FLAWLESS- GEORGE MICHAEL (8)
2.	SHE WILL BE LOVED-MAROON 5 (2
3.	LETS GET STARTED-BLACK EYED PEAS	(5)
4.	OBVIOSUSLY-McFLY	(3
5.	TU NEM Ai-LUKA	(2
6.	EVERYBOODY'S CHANGING -KEANE	(3
7.	SAY IT-ENRIQUE IGLESIAS (4
8.	LOLA'S THEME - SHAPESHIFTERS (1
9.	MAIS LA NUIT...II DORT! - IN-GRID (1
10.	HOLLA!-BAHA MAN	(5
DOMAČA LESTVICA
1.	NE ZAMERI Ml - If ELOOJAMAIS (5|
2.	SMS-NAIO SSAION	(71
3.	GREH-TABU	(8|
4.	V DOBREM IN SLABEM - ALENKA GODEC	(4)
5.	KDO SI-VLADO KRESLIN (6
6.	ŠE VERJAMEM (V SRCE) - BILLY'S PRIVATE PARKING	(3
7.	HAVANA-MZHEKTORFEAT. CALIFORNIA	(1
8.	100 NORIH IDEJ-KARMEN STAVEC	(2
9.	POLNA LUNA-KUMER DOMEN (1
10.	LETELA BOM - MAYA	(2 PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: ON MY KNEES-411 CALLUSEXY-VS
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
RIMAR IZ RIMA- ZMELK00W QUELL0 CHE- TINKARA KOVAČ
Franci Bombek. Udarniška 2, Štore Tina Knez. Plesnikova 23a, Sevnica Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsi petek ob 20. uri.
Poletne norosti so se minuli četrtek skrile v Bio domu v Kosovi ulici v Celju. Nismo bili v njihovi trgovini s pohištvom, ampak smo vse dopoldne pridno delali v proizvodnji pohištva Bio dom Les, natančneje, z brusnim papirjem smo brusili stranico postelje.
Svoje delo smo dobro opravili, nam je potrdil direktor Bio doma Zdravko Bizjak, ki je ves čas pozorno spremljal naše opravilo. Uganka, kje smo in kaj počnemo, tokrat ni bila pretežka. Olga je uganila, kje smo, a se je raje poslovila z bonom, s katerim si bo nabrala za dva tisočaka slaščic. Glavna nagrada je šla k Mariji, ki je kot iz topa izstrelila, da »šmirglamo les«. Marija se bo tako odšla namakat in savnat v Rogaško riviero. Pod prste nam je ves čas strogo gledal tudi vodja proizvodnje v Bio domu Les Aleš Bizjak, da ni bilo nobene napake. Smo se pa kar veliko naučili o kakovostnem pohištvu vseh vrst, ki ga izdelujejo v Bio domu iz lesa
Simona Šolinič po opravljenem delu še med klepetom z direktorjem Bio doma Zdravkom Bizjakom.
skandinavske smreke, po naročilu pa izpolnijo želje in izdelajo pohištvo iz iverke.
Manj sreče pa so imeli minuli teden tisti, ki so izpolnjevali kupončke v Novem tedniku, saj spet ni bilo no-
benega odgovora, ki bi se približal pravilnemu. Vam pa dajemo spet namig, ki je povezan z lokacijo naših skrivalnic prihodnji teden: pasma.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: ALEKS ŠTERN
CELJSKIH 5 plus	
1. BANJO. FLAVTA. SAKSOFON -	
NAV1HANKE	i«
2. TRINAJST JE SREČNA	
ŠTEVILKA-VIGRED	m
3. LEDENE SOLZE-MODRU ANI	Ul
4. ZVEZDEVJEZERU-ANS.	
MARJANA DROFENIKA	i« H
5. DALEČPROČ-ZREŠKAPOMLAD	
Predlog za lestvico: POLKA VEDNO IN POVSOD -	
ANS. PLAZNIK	
SLOVENSKIH 5 plus	
1. DNEVI SAMOTE-BOBRI	«I
2. POJDI Z MENOJ DOMOV-EKART	I«.
3. POZABI KAR SE TI ZGODILO JE-	
4. VESELA DRUŽBA-GORENJSKI	m
KVINTET	m
5. KUKAVCA- STRICI	«
Predlog za lestvico: NEMIR-POGUM
Nagrajenca:
Karel Planko, Udmat 7, Laško Polona Kuzman, Na vasi 20, Vitanje
Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje
Bogatejši za apnenico
Na Frankolovem se dva-io trikrat letno razveselijo Kramarskega sejma, ki ga popestrijo s prikazom starih kmečkih opravil. Na zadnjem, ki je bil v nedeljo, so prvič predstavili žganje apna v apnenici, ki bo odslej stalna sejemska popestritev.
Apnenice so bile še pred nekaj leti v teh krajih žive, vendar so danes del preteklosti. Njihovo zgodovino in delovanje so na prireditvi predstavili na posebnem panoju v besedi in sliki. V apnenici, ki so jo postavili prejšnji teden na prireditvenem prostoru (v grajskem parku), so zakurili v soboto zvečer, pred nedeljskim poldnevom pa so pričakovali kuhano apno. To naznanijo »petelini«, kot imenujejo prve ognjene plame-
Za tokratni Kramarski sejem so pripravili tudi prikaz ročnega žaganja z žago ame-rikanko ter staro ločno žago, pa tudi spravljanje hoste v »pušlne«. Gre za tanjše veje, ki jih razsekajo ter s sre-botom povežejo za uporabo v krušnih pečeh. Prizorišče je popestrilo še nekaj kramarskih stojnic ter otroške delavnice za najmlajše.
Kramarske sejme pripravlja Društvo Talon Frankolovo, ki so ga ustanovili prav zaradi ohranjanja ter prikazovanja starih običajev. Tako so že prikazali mlačev s »cepi«, vejanje žita, najstarejše strojno mlatenje žita in podobno. Sicer je bil Talon, ki ga vodi Valentin Podjavor-šek, ustanovljen že pred štirimi leti, vanj pa je vključenih kar 140 članov.
BRANE JERANKO
.JAK TEDEN DO OKTOBRA, 7 dni: 20.8 : JOdH*/", polni p, 55.80 polni p., 59.500 SIT, »UA roui, WP1 /5 152.000 SfT. APP1/ 12 556.000 SIT 27.8. II VMM. polni p, 50.600 SIT, JOUI V/pOlnl p., 51.000 SIT, »OH "/*". polnil), 59.500 SIT, ■m BEKEDES— polni p, 15 700 SIT, OUEZM DOPLAČILO AVTOBUSNI PÍEV02. 26.000 SIT
_" "ifc
OVO V ZDRAVILIŠČU LAŠKO
! MASAŽA S TOPLIMI ZELIŠČI -S polaganjem zelišč na meridlanske točke se sprostijo zastoji energijskih poti in stimulirajo akupresurne točke. SONČNA TERASA v petek, 20. avgusta 2004. Ob koncertu flavtistke in citrarke ter ob glasbi dua Can - Can se vam obeta prijeten večer.
Obiščite naše spletne strani:
www.zdravilisce-lasko.si
Tel. 03-7345-122 info@zdravilisce-lasko.si
www.novitednik.com
Imamo prenovljeno internetno stran
V pričakovanju »petelinov«, prvih ognjenih plamenov, na prireditvenem prostoru v grajskem parku Frankolovega.
90,6 95,1		
lil: i	!1	
95,9 100,3
Aider s
Gosposka ulica 7,3000 Celje fn\S\ i&fl» pyw-O/^
JVIfPMV
www.zniders.com	v	v/
ATRAKTIVNO POTOVANJE V PERU, VIDEU IN OBČUDOVALI BOSTE à] LEPOTE POKRAJIN IN OSTANKOV STARIH CIVILIZACIJ. MOŽNOST 1 OBROČNEGA ODPtAČEVANJA. POKLIČITE NAS IN POTUJTE Z NAMI. ~
Del. čas: od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure
POREČ, Sončkov klub
2* hoteli, bogata športna vsebina.
MÏ/SD/POL 29.950
PARIZ IN DISNEYLAND
avtobusni izlet Versailles, znamenitosti Pariza, Disneyland.
25A/5D/NZ 39.900 KLEK, Sončkov klub
2*. bogata vsebina, brezplačno do 12 let doplačilo za bus 9.500 SrT 28.877 D/POL 34.900 CRES. Sončkov klub
2* Kimen. bogata vsebina z brezplačno do 12 let
21, 28&/7D/POL " 43.900 MURTER, Sončkov klub 3* Borovnik. bogata kli vsebina, breplačno do 12 lei 4.9/7D/POL «i 31.365 ČRNA GORA, Sončkov ki
GRČIJA. Kreta
C kat hotel Roxani, polet iz U parkirnina vključena v ceno 28.8.4. 11.9/7D/POL76.500 TUNIZIJA Monastir 3* El Fell, polet iz Ljubljane, parkirnina vključena v ceno
7.. 14.9/7D/POL 84.900
iSONČEK
TU I potovalni center
Celje 03/425 46 40 Telefonska prodaja:
I
DUBROVNIK
RULETA D BUS,7>P0LP.
228 49.900
29.8.,5.9. 47.900
ELAFITSKI OTOK SIPAN
HOTEL ŠIPAN 22., 29.1,, 5.9.
LETALO, 7>P0LP. 69.900
49.900
BUS,7xP0LP.
OREBIC-PERNA
Najlepša peščena plaia
H. K0M0D0R 22„ 29.1., 5,9. LETALO, 7XP0LP. 59.900
BUS,7*P0LP, 41.900
I NILJET
Nacionalni park-oaza miru
H. MUET 29.8,5.9. letalo, 7* p0lp. 69.900 bus,7*polp, 49.900
DOBER DAN TURIZEM d.o.o. CELJE, tel.: 42 60 100 odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 03 70 31 960 VRHNIKA 01 75 06170
NASVETI
TEDENSK ASTROLOŠI N A P O V Elf
Četrtek, 19. avgust: Zaradi delovanja Lune v Tehtnici bomo pripravljeni na kompromise, neodločnost bo večja kot ostale dni. Veliko potrebo bomo občutili po ljubezni, tudi strast bo povečana. Domišljiji bomo dali prosto pot, to velja za vse, ki si ne upajo narediti odločilnega koraka.
Petek, 20. avgust: Zaradi vpliva retrogradnega Merkurja bodo misli ta dan počasne, zato lahko mimogrede naredimo kakšno napako. Previdnost svetujemo tudi v komunikaciji, kajti živčna napetost bo v tem obdobju predstavljala velike težave.
Sobota, 21. avgust: Dan bo za marsikoga nenavaden, lahko tudi usoden. Razum in čustva ne bodo usklajeni, prevladovala pa bo velika potreba po telesni platí ljubezni. Na dan lahko pride kakšna skrivnost, lahko se rodi tudi kakšna nova.
Nedelja, 22. avgust: Dan bo nabit z energijo, zato je pomembno, kako jo bomo porabili. Ljubosumje in posesiv-nost bosta v ospredju, zato ni priporočljivo sprejemati kakšnih večjih odločitev.
Ponedeljek, 23. avgust: Sonce je že v nedeljo vstopilo v znamenje Device. Prvi krajec nastopi v znamenju Strelca in povzroči kar nekaj napetosti. Vplivi planetov bodo povzročali kar nekaj zmede in nepredvidljivih okoliščin.
Torek, 24. avgust Povečan bo vpliv Device, vendar bo v tem času tudi ugoden trenutek za dogovore, na katere smo čakali kar nekaj časa. Vse zmote in napake iz preteklosti se lahko v tem času čudovito razrešijo. Ne odločajte se za nove poti.
Sreda, 25. avgust: Resnoben vpliv Lune in Plutona bo povzročil, da se bomo veliko ukvarjali s podzavestjo. Odkrivali bomo blokade in reševali zapletenost naše duše. Odkrijemo lahko veliko čudovitega v sebi, lahko smo tudi premalo prepričani v svoj prav. Prav samozavesti namenite veliko pozornosti.	Astrologinja GORDANA
ASTROLOGINJA GORDANA
Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 2 Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265
OD KOD PRAZNIKI?
Sveti Jernej in zdravilna zelišča
Kaj naj bi imel sv. Jernej opraviti z zelišči? Ali je bil zdravitelj? Res je bil, vendar pri tem gotovo ni uporabljal zelišč. Obsedene ljudi je zdravil le s svojo globoko vero. Tudi kak strasten nabiralec zelišč ni bil, vsaj kolikor je meni znano ne. Z zelišči so ga povezovali le naši predniki, ki so bili prepričani, da imajo zdravilne rožice na Jernejev god, to je 24. avgusta, največjo moč v letu. Zlasti na Koroškem je veljalo jernejevo za najboljši čas za nabiranje zelišč.
Sv. Jernej je bil apostol. Kot ostalih 11, je Jezus tudi Jerneja izbral, da bi nadaljeval njegovo delo. Iz Svetega pisma izvemo zelo malo o njem. Novejši svetopisemski razlagalci ga istovetijo z Natanelom, o katerem pravi evangelist Janez, da ga je apostol Filip pripeljal k
VELIKA NAGRADNA IGRA NOVEGA TEDNIKA, RADIA CELJE IN CASINOJA CELJE
VELIKA NAGRADA
FARAONll/I zakladi
CITROEN PLURIEL
JE LAHKO TUDI VAŠ
(žrebanje 18. 12. 2004)
Poiščite eno od kart zmagovite kombinacije pokra tedna! Skrito kombinacijo bomo iskali vsak teden na Radiu Celje, srečneže, ki bodo kombinacijo odkrili, pa čakajo lepe nagrade!
PRIHODNJI TEDEN POKER V KRALJIH
Izpolnite kuponček Faraonovi zakladi in ga pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje.
Sodelujte v radijski igrivsakiorekpb 14.15 uri! Nagrajenci: Marija Škoijanc, Laško, Cvetka Krameršek, Dramlje, Franc KegUj petrovče in Elizabeta Kolene, Ljubno ob Savinji.
AAAAAAAA
' 9 \ z»\ z«\ z«\ z«^ z«^ z«^ z«\
AAAAAAAA AAAAAAAA
Obkrožite 2 piramidi s številkima, pod katerima se skriva ena od štirih iskanih kart
Jezusu. Med apostoli Nata-nel ni omenje'n, je pa Bartoloměj ali po naše Jernej. Za isto osebo naj bi šlo zato, ker obe imeni vedno omenjajo skupaj s Filipom. Kakor koli, Jernej se je rodil v 1. stoletju v znameniti Kani Galilejski, bil je med prvimi Jezusovimi izbranci. Jezus je ob njunem prvem srečanju dejal: »Glej, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.« Zaradi teh besed se je utrdilo prepričanje, da je bil zelo pošten. Po vstajenju ga srečamo z drugimi apostoli, ki so lovih ribe ob Genezareškem jezeru in se jim je prikazal Jezus. Poročilo o kasnejšem življenju in trpljenju sv. Jerneja je precej zmedeno, resnični zgodbi je dodanih veliko legendarnih primesi. Po vstajenju naj bi evangelij oznanjal v Indiji, Mezopotamiji, Armeniji, morda tudi v Egiptu. Mučeniške smrti naj, bi umrl v Armeniji v mestu Albanopolis. Ljudem se je zelo priljubil zato, ker je ozdravil številne bolnike in s hudičem obsedene, kar pa je motilo kralja Astiaga. Ukazal je, da so mu pri živem telesu potegnili kožo s telesa in ga obglavili ali križali.
V 10. stoletju so njegove posmrtne ostanke prenesli v Rim, kjer jih hranijo v cerkvi San Bartolomeo ob Tiberi, njegovo lobanjo pa od 13. stoletja hranijo v stolnici v Frankfurtu. Njegov god se praznuje že od 9. stoletja, do leta 1955 je imel celo svojo vigilijo.
Sv. Jernej velja zaradi svojega mučnega konca za zavetnika poklicev, ki imajo opravka z usnjem (kožo). Zelo ga častijo knjigovezi, usnjarji, čevljarji, strojarji, krojači, pa tudi mesarji, kmetje, peki in pastirji. Nič ne bi bilo narobe, če bi ga za zavetnika vzeli tudi ze-liščarji. Priporočajo se mu tudi proti živčnim in kožnim boleznim. Na upodobitvah ima ponavadi v eni roki nož, s katerim so ga drli, v drugi svojo kožo.
Na Slovenskem je sv. Jernej zelo priljubljen. Posvečenih mu je 28 cerkva, jernejevo je bilo zapovedan praznik, saj so godovi vseh apostolov včasih veljali za zapovedan praznik. Na jernejevo se torej ni smelo orati in težje delati, lahko pa so gospodinje skuhale »jernejevo maslo«, ki so mu pridale
Piše: PAVLA KLINER
zdravilna zelišča, nabrana nj, ta dan. To maslo je potem a ' leto služilo kot zdravili »žavba«. Z njim so si mai rane, lajšalo pa je tudi boli čine v kolkih in križu. V mi zdravilnih zelišč, nabranih ta dan, so najbolj verjeli rošci. Že zgodaj zjutraj je ma zeliščarjev začela po planinah. Kopah so š] ko ali baldrijan, ki naj bi magal proti vročici in ul nam hudobca, stikali grumpi ali islandskim hom, ki je izvrstno zdra' pri bolečinah v prsih in ' lju. Iskali so tudi planil kolmež in encijan, čigar renine so razrezali in čili v žganje. Sledila je služena veselica, ki pa ni bi la tako zdravilna, saj se je mizah kopičil masten pi zek, steklenica žganja pa krožila iz rok v roke. Jeri jevo tudi že naznanja jesi prvi hlad je blizu. Poneke pravijo, da »sv. Jerňej v kožuhu mašuje. Po vremenu sv. Jerneja pa se rada vsa jesen nareja.«
Peta knjižica Mercatorjevih kuponov ugodnosti.
Od 23. avgusta do 19. septembra.
V Mercatorju svoje kupce razveseljujemo že z novo knjižico kuponov ugodnosti. Ob praznovanju 55 letnice smo izbrali 55 proizvodov ter jim do 55% znižali cene. V vaših poštnih nabiralnikih vas tako pričakuje že 5. knjižica Mercatorjevih kuponov ugodnosti. Izkoristite jih!
Ko Mercator praznuje, svoje kupce razveseljuje!

lercator
NUiC
Iščemo mlade, nadarjene in motivirane sodelavce za delo v hitro rastoči dejavnosti. Nudimo stimulativno plačo, možnost napredovanja in kreativnega usposabljanja. Zaželena velika samostojnost in vztrajnost.
Srebrmna,rosa trave... modni nakit ADAMAS ,	ia vsa srca...
A n A IV/I A CS Žalec, Šlandrov trg 32 MtalYUaO Celje, Ljubljanska 10
So vam doma sešiti unikati svojstven izziv? Kot navdih za duhovito maxi-bareto vam lahko služi platnena ideja Roberta Mussa. Za zaščito pred soncem? Krasno! Za zaščito pred radovednimi pogledi? S takšnole vpadljivo stvarčico? Dajte no...
Za senčno poletje
Ko sonce žge, se prileže poleg pomagal, ki nas hladijo navznoter, tudi kakána všečna, modna in izvirna naglavna »klima«.
Ste poleti rade v senci? Potem ni razloga, da si je ne bi privoščile, čeprav ste že bile ali pa letos sploh ne greste na morje. Ne le počitniška, tudi mestna moda namreč ni spregledala poletnih pokrival. Že res, trendi d4nes v svojem vizual-
nem poigravanju obožujejo kot nujno pritiklino prav tisto, kar bodo že jutri zalučali v shrambo pozabe. A kadar svetujejo, naj si v največji pripeki pokrijemo glavo, jim lahko z vsem zaupanjem upoštevamo. Tokrat gre namreč za več, ne le za modo, pač pa za »zdravstveni« modni napotek!
Glede na vse nevšečnosti, ki jih utegne poleg užitka povzročiti postopanje, sedenje ali po-
ležavanje na soncu, bi lahko rekli: previdnost na glavo! In naj za nameček še lepo izgleda; elegantno, ljubko, duhovito, igrivo... da bo zadovoljstvo dvojno!
Čeprav sme estetika poleti za-mižati na eno oko in to tudi veselo počne, pa ne pričakuje od nas, da bomo poveznili nase kar prvo reč, ki je podobna klobuku, ali celo pozabili, da je stilno grdo skregana s kopalkami ali drugimi poletnimi oblačili.
Mali in veliki
Slamnik? Po možnosti takšen, globoko potisnjen na oči in z zanimivim prozornim okencem spredaj? Zakaj pa ne? Če je v naravni barvi, pristoji domala slehernemu odtenku oblačil, ostalim modnim dodatkom in nenazadnje tudi obliki glave, starosti, značaju lastnice ... Le prevelike krajce raje zamenjajte za manjše, če po postavi sodite med »tarnale«. Gi-
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
gantski klobuk je resnično le za visokorasle, vas pa bi vizualno še bolj potisnil k tlom. Raje izberite prikupne slamnate ah plamene klobučke in čepice, ki se prilegajo glavi oziroma jo mehko valovito obkrožajo.
Stara dobra klasika se je letos začela spogledovati z nostalgično romantičnimi, etno, azijskimi in futurističnimi vzdušji. Kar same si lahko okrasite takšno pokrivalo; s cvetjem, dekorativnimi trakovi, zavezanimi v pentljo, barvitimi perlicami ...
ZAČIMBE NA VRTU
Melisa
delo	vestmi „mm esbskbiol»« boritm
Melisa je bila že v preteklosti visoko cenjena začimbna in zdravilna rastlina. Njeno ime v grščini pomeni čebela. V ljudskem zdravilstvu jo priporočajo za lajšanje migrene.
! Domovina melise je Orient. Zraste do višine sto centimetrov. Njeni listi so svetlo zeleni z narezanimi robovi. Cvetovi so bledo-rijoličasti ali rumenkastobeli. Imajo prijeten vonj, ki spominja na citrono. Melisin okus je rahlo pikanten. Vsebuje 0,25 odstotka eteričnega olja. Sestavljajo ga citral, citro-nelal, geraniol in linalool.
Zelo dobro uspeva na ilovnati zemlji ali v vinogradih. Rada ima sončno lego. Težko jo bomo vzgojili iz semen, zato je bolje, da si za vzgojo priskrbimo sadike pri vrtnarju.
Uporabnost melise je veliko širša kot le za blagodejen melisin čaj. Njena aroma ustreza zeleni solati, zeliščnim omakam, gobam in divjačini. Poznani so tudi melisini štru-klji in celo potica.
Ocvrta melisa
I Potrebujemo: 1/4 1 mlačnega mleka, 22 dag moke, pol žličke soli, žlico sladkorja, 3 îumenjake, sneg treh beljakov, maščoba za evre nje.
! Mleko žvrkljamo z moko in rumenjaki. Dodamo sladkor in sol ter zamešamo trd sneg beljakov. Vršičke melise pomakamo v jajč-F testo in rumeno ocvremo. Ocvrto potre-semo s sladkorjem. Če želimo bolj krhko ocvrto meliso, vzamemo več jajc in manj ®oke.
Melisin liker
r Potrebujemo: prgišče melise, pomarančo, 2 klinčka, 1 1 slivovke, 1/2 kg sladkorja. ; Meliso operemo in narežemo. Natlačimo y steklenico s širokim vratom. Dodamo lu-
pinico pomaranče in klinčka. Zalijemo s slivovko. Dobro zamašimo in postavimo za teden dni na sonce. Nato precedimo in dodamo s 1/21 vode kuhan in mrzel sladkor. Na-lijemo v steklenico, dobro zapremo in shranimo.
SUZANA SUHOLEŽNIK
Septembra 1 serija 1
Novi in najmanjši avtomobil nemškega BMW, serija 1, je zdaj tudi v resnici rojen, po napovedih pa bo njegova prodaja na slovenskem trgu stekla sredi septembra.
Serija 1
LQ NAJBOLJŠI PEUGEOT LIZING TA H
Opel tigra twin top
Jeseni opel tigra twin top
Mazda3
Evropa navdušena nad Japonci
Zelo dobro je, če so številke ugodne, še bolje je, če presenetijo v dobrem. To se je zgodbo z letošnjo prodajo novih avtomobilov na zahodnoevropskih trgih. Junija so namreč tam prodali za 5,6 odstotka več novih avtov kot v istem obdobju lani. Letos so na omenjenih trgih za nove avte našli 7,8 milijona kupcev, kar je znova za tri odstotke bolje kot v primerljivem lanskem obdobju. Omembe vredno je to, da svojo prodajo izrazito povečujejo tako japonske kot južnokorejske avtomobilske hiše. Tako so japonske tovarne letos Evropejcem prodale malenkost več kot milijon avtomobilov, kar je za 12 odstotkov bolje kot lani v tem času. Še bolje je šlo južnokorejskim tovarnam, katerih promet se je v omenjenem obdobju povečal kar za 22,3 odstotka. Med evropskimi tovarnami je treba posebej omenit BMW, ki je prodajo povečal za 7,5 odstotka, in to predvsem zavoljo zelo dobrega posla ! serijo 5.
Ionu, vse kaže, da se bo na slovenskem trgu pojavila v drugi polovici septembra. Za odpiranje oziroma zapiranje je potrebnih 18 sekund; streho so zasnovali in jo izdelujejo pri francoskem Heuliezu. Velikost prtljažnika je odvisna od tega, ali je streha odprta oziroma zaprta. Ob zaprti strehi je v zadku 440-litrski prtljažnik, pri odprti se ta zmanjša na še vedno znosnih 250 litrov in za sedežema je še dodatnih 70 litrov za skromnejšo prtljago. Za pogon bosta skrbela dva bencinska motorja. Prvi ima pri 1,4 litra prostornine 90 KM, drugi pri 1,8 litra pa nekaj bolj razburljivih 125 KM. Seveda je tigra twin top na voljo samo za dva, pri Oplu pa pravijo, da naj bi na dan naredili do 200 vozil, kar se zdi za trenutne potrebe trga dovolj. Vsaj v Nemčiji-bo najcenejša tovrstna tigra na voljo za malo manj kot 17 tisoč evrov, kolikšne bodo pri nas, pa še ni znano.
obeta
daj je na ogled le petvratna izvedenka, ki meri v dolžino 422 centimetrov. Zunanja podoba je delo Chrisa Bangla, dokaj kontroverznega oblikovalca, ki je narisal serijo 7, pa 5 oziroma vse druge avtomobile omenjene nemške avtomobilske hiše. Enka oziroma enica se torej povsem očitno spogleduje z drugimi BMW-ji, pri tovarni so prepričani, da bo pripeljala nove kupce, čeprav jih tudi zdaj ne manjka. Ima zanimivo zasnovo, saj je motor nameščen spredaj, pogon pa je na zadnji kolesni par, kar v tem razredu ni pogosto. Na začetku
Avtomobili, ki so hkrati kupeji in kabrioleti, ker imajo kovinsko zložljivo streho, kar je velika moda, so vse pogostejši.
Po sedanjih napovedih naj bi letos v Evropi prodali vsaj
400 tisoč takšnih vozil, kar pomeni, da je povpraševanje čedalje večje. Opel tigra twin top spada v omenjeno kategorijo avtomobilov. Prvič je bila na ogled na letošnjem ženevskem avtomobilskem sa-
rs. ,
moDEii meni«!«'''
V)
■iborska 86, Celje : (03) 428-62-70
www.aviodeliregnemer.si
BMW serije 1 bo pri i
bo imela štiri motorje, kasneje jih pride še nekaj. Začetni bo 1,6-litrski bencinski štiri-valjnik, ki bo imel 115 KM pri 6000 vrtljajih v minuti. Sledi 2,0-litrski motor s 150 KM, nato prideta na vrsto dva turbodizla 118 in 120d. Gre za štirivaljnika s po štirimi ventili na valj in močjo 122 in 163 KM. Kot že rečeno, pridejo na vrsto še drugi agrega-
: na prodaj septembra.
ti, vsekakor bo BMW ponudil še bolj motorno strupene izvedenke in tudi še druge ka-roserijske različice. Računajo, da bo letos serijo 1 kupilo vsaj 100 tisoč kupcev, kako bo s prodajo pri nas, pa je ta hip še težko reči. Vsekakor pa je bolj ali manj jasno, da bo najcenejša različica serije 1 stala približno 5,4 milijona tolarjev.
Podjetje za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem Reška cesta 27, 3312 Prebold
Tel.: 03/705 30 12 Fax: 03/705 30 13 GSM: 041/678 775
VSE VRSTE PNEVMATIK
traktor, viličar, damper, tovornjak, osebna vozila in skuter
Cena za Seatovo ibizo cupro ta hip še ni znana.
Navita ibiza cupra
Iz španske avtomobilske tovarne Seat zadnje čase prihajajo nekaj bolj strupene izvedenke posameznih modelov, mednje spada tudi ibiza cupra.
Za pogon skrbi 1,8-litrski motor, ki ponuja 180 KM in ima 245 Nm največjega navora. Po tovarniških podatkih zmore različica največ 229 km/h in do 100 km/h pospeši v 7,3 sekunde. Ibiza cupra je na voljo tudi z dizelskim motorjem, ki ponuja 160 KM pri 3.750 vrtljajih v minuti in 130 Nm navora že pri 1.900 vrtljajih v minuti. V tovarni pravijo, da je v tem primeru najvišja hitrost 220 km/h in pospešek do 100 km/h 7,6 sekunde.
.
PONUDBA RABUENIH AVTOMOBILOV NA CELJSKEM
m
Dve novosti iz
Ameriški General Motors gM) združuje veliko av-dOiobilskih tovarn, tudi iredski Saab in južnoko-ťjski Daewoo. Slednji se na ekaterih trgih, tudi na slo-enskem, imenuje Chevro-et, saj menijo, da bodo šli pžnokorejski avtomobili z uneriškim imenom bolje v romet.
Chevrolet zdaj predstavlja ovost, ki ji lahko v izvimi-1 rečen^o tudi daewoo nu-ra station wagon ali kom-Avtomobil meri v dolži-) 458 centimetrov, v prtljaž-ku je na voljo najmanj 400 največ 1.410 litrov prostora, erijsko je avto ob vsem dru-em opremljen tudi s strešni-ii nosilci, ima 25 odlagališč i vtičnico v prtljažniku. Bo-opremljene izvedenke bo-o imele serijsko še ročno ziroma samodejno klimat-to napravo. Motorja sta dva, ba bencinska. Prvi ima pri ibni prostornini 1,6 litra 109 M. drugi pri 1,8 litra 122 M. Ob ročnem je na voljo samodejni menjalnik (za Dplačilo) in kot pravijo, bo
nubira kombi pripeljala na slovenski trg jeseni.
Druga novost iz GM nosi Saabovo značko. Saab 9-3 je namreč dobil dva nova tur-bodizelska motorja, ki prihajata iz italijanskega Fiata, kjer je GM približno 10-od-stotni lastnik. Oba agregata imata gibno prostornino 1.910 kubičnih centimetrov, vendar ima prvi po dva ventila na valj, drugi po štiri. Prvi tako ponuja 120 KM pri
4.000 vrtljajih v minuti, drugi 150 KM pri prav tako 4.000 vrtljajih v minuti. Med obema je razlika tudi v končni hitrosti, saj avto s prvim motorjem zmore dobrih 200, drugi 210 km/h. Avto je dobil tudi nova menjalnika, in sicer oba 6-stopenjska, eden je ročni, drugi samodejni. 1\i-di ta saab z novima dizelskima motorjema naj bi se na slovenskem trgu pojavil jeseni.
Opel podira rekorde
Prav zanimivo je, kako drugače od napovedi se obrača trgovina z novimi avtomobili v Sloveniji.
Ko napovedujejo skromnejšo prodajo, pridejo plusi
Preskušajo lasersko svečko
Vse kaže, da ni več daleč dan, ko bodo laserske svečke ladomestile klasične vžigalne svečke v motorjih z no-ranjim izgorevanjem.
iz sosednje Avstrije, iz Beljaka in Gradca, sta takšno vžigalno svečko, ki ima po zdajš-trditvah vrsto prednosti. V primerjavi s klasično pove-motorno moč, zmanjša porabo goriva, saj uporablja rev-
nejšo zmes, za nameček pa vse to pripomore k čistejšemu izpuhu. Laserski žarek je mogoče usmeriti v kateri koli del zgorevalnega prostora, poleg tega se na svečki ne morejo nabirati obloge. Kot pravijo, že nekaj časa deluje enovaljni motor, ki mu je v pomoč laserska svečka. Zanimanje za uporabo je precejšnje, vendar je očitno, da je serijska uporaba laserske svečke še precej oddaljena.
in obratno. V letošnjem juliju je bil posel z avtomobili znova ugodnejši od napovedi. Prvič je bilo na novo registriranih 5.406 avtomobilov, kar je za devet odstotkov bolje kot julija lani. Sicer pa je bilo v letošnjih sedmih mesecih prodanih več kot 42 tisoč avtomobilov, kar je za 18 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Julija je bil znova v ospredju Renault s prodajo 1.458 avtomobilov, kar je pomenilo 31 odstotkov več. Za njim se je uvrstil Opel, ki ima letos nasploh izjemno rast. Julija
so prodali 830 oplov, kar je bilo za nič manj kot 91 odstotkov bolje kot julija lani. S tem si je Opel v juliju pridobil 15-odstotni delež. Bolje je šlo tudi Volkswagnu (plus 36 odstotkov).
Vsekakor pa ne morejo biti zadovoljni pri Peugeotu, kjer je bilo kupcev manj kot lani; tržni delež je z lanskih deset padel na šest odstotkov. Tlidi Fiatu, Citroenu in Fordu je šlo slabše kot lani, Toyota ni več v takšnem vzponu kot je bila, bolje pa je šlo Daewooju, ki se pri nas imenuje Chevrolet.
RO+SO ©
PRODAJA RABUENIH VOZIL tel.: 491 16 00,
AVTO giei.ji: d
Sede: in prodnjn: Iparicvn 21, (rij* Til.: 03/426-11-78 in 426-12-1?
Ci» Hi M 1447/40 1.341.000
roitmimii um___m ooo
«ESCMTI4_U14_411.000
HlB£0IMHaiDM_ ?003 3 144 000 I1MIILT OH 1-2_2001 1.141.000
14447 1.470.000 1444/00 1.157.000
áOMOCUYlAnrcibiHtdi 1444 I.74S.000
IlllIlllimiîilS_Mi 3.440.110
FUT 00110 [MGO 1.4__2003 2.244 010
vw
touareg v omejeni seriji
Pri Volkswagnu so očit-ilo prisluhnili željam in jjuč sveta bo ugledala omejena serija VW touarega, |ki ga bo poganjal 12-valj-«k.
; Navzven se bo najmočnej-b izvedenka terenca razli-Wala po večjih izpušnih ce-"eh, po malenkost drugačnem zadku, na katerem bo "pazen strešni spojler in kar to-palčna kolesa. Motor bo Ponujal razkošnih 450 KM. Rot pravijo, naj bi naredili 'sega 333 avtomobilov s tem Rotorjem, pri čemer naj bi lih bilo evropskim kupcem Namenjenih le 100..
TOLAR DO BREZSKRBNOSTI
AVTOMOBILSKA ASISTENCA 1 SIT PRAVNA ZAŠČITA 1 SIT
TRIGLAV POLETJE - posebna ponudba za vse, • pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti ki boste med 1.7. in 30.9.2004 sklenili in polnega avtomobilskega kaska -» razširi-avtomobilsko zavarovanje za osebna in tev zavarovalnega kritja na avtomobilsko kombinirana vozila:	asistenco in pravno zaščito za 2 tolarja.
• pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti Razširitev zavarovalnega kritja velja za eno ali polnega avtomobilskega kaska -» razširi- leto. tev zavarovalnega kritja na avtomobilsko asistenco za 1 tolar;
PRIPRAVLJENI NA VSE
triglav
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Male oglase sprejemamo osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati.
p motorna i vozila
PRODAM
LADO samaro, letnik 1997, registrirana da 13. 8.2004, ugodno prodam. Ogled možen na Teharski cesti 26 na Tehorjah po predhodnem dogovoru po telefonu 040988-787.	4933
OPEL kadet, letnik 90, registriran, sive barve, lepo ohranjen, prodom. Telefon 031 225-607.	5035
AVTO apekar, tro-cikel, starejši lip, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5453-153. 5109
G0LFXD, 1.88, ohranjen in opel kadet l.i, L 91, na novo registriran, prodam. Telefon 041629-503.	Š573 FIAT lipo 1.6 iesx, 1.95, vsa oprema razen klime, zelo ohranjen, garažiron, registriran do 06/05, prodam. Telefon 051 204-864, po 15. uri. 5171 CU01.2, letnik 93, in goH dizel, letnik 90, prodam, telefon 041951-527. Š575 GOLF JXD, 1.89, malo poškodovan, prodam.
Telefon 041 807-557. L768 OPEL ostro, 1.2002, prodam zaradi bolezni.
Telefon (03) 5730-040. l?66 OSEBNI avto peugeot 205, bele barve, 5 vrat, registriran do aprila 2005, prodam. telefon 5718-025 ali 041 223-462.	5224
FIAT bravo, I. 1998, prvi lastnik, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5739-131,031418-617. L773 RENAULTTwingo 1.2,36.000 km, 1.1994, reg. 04/05, piva lastnica, ugodno prodam. Telefon (03) 5442-069 ali 031 620-414.	5244
CHRYSLER vojager 2,5,1.95, kovinsko rdeč, lepo ohranjen, vsa oprema, klima, prodam. Telefon 041 696-843. t.777 ROVER 214 si, letnik 95 prodam ali menjam za tovorno vozilo do 3.500 kg. Telefon 58051)64,031 801-374. Š583 R5,5 vrat, 1.93, odlično ohranjen, prodam.
Telefon 031 301-739. Š582 KARAMB0LIRAN audi 80,1.92, za popravilo ali po delih, prodam. Telefon (03) 5709-015.	5294
stroji
PRODAM
KOSILNICO Bûcher, starejši letnik, obnovljeno, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 763-587.	4622
RAZTEGLJIV transporter, primeren za transport bal - silaže ter stiskalnico za sadje, prodam po simbolični ceni. Telefon (03) 5733-248.	1767
CIL za samonaldadalko in kiper sveto, prodam. Telefon 041 534-451. 5194 KIPER prikolkozaTomoVinkoviča, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 419-903.	5203
posest
VIKEND, v Pletovarjah-Dramlje, prodam. Telefon (03) 5762-758,051 259-486.
NA lepi sončni ravni legi v okolici Dramelj prodam zazidalne parcele. Telefon 051 321-925,(03)5798-316. 4454
PARCELO, v velikosti 7 arov, na njej so sadovnjak, vrt, vikend in trta brajde, nahaja se v bližini Šmarja pri Jelšah, prodam. Telefon 051 219-363. 4712 PARCELO (vinograd, sadovnjak), v okolici Šentjurja, prodam. Telefon 031 646-077.	4744
ŠEMPETER v Savin jski dolini, v vasi Podlog prodamo hišo, 320 m!, z vrtom 1.200 m7, urejeno, dvorišče, asfalt, balkon -marmor. Cena po dogovoru. Telefon {03} 5701-270,041 239-304. Ž449 GOTOVU E pri Žalcu, blizu izvoza iz avtoce-lale z :a,pri-
iformacije po telefonu 031 nezad KZ Gotovlje 2 Gotovlje 71.	n
GRADBENO parcelo, 1.500 m!,vZabukovici pri Žalcu, prodam. Telefon 040 746-579.	5070
HIŠO na Ostrožném prodam. Možnost menjave zo večje stanovanje ali vikend. Nujno. Telefon 041 628-674. 5112 BUZU Rimskih Toplic prodamo starejšo hišo. Telefon 5736-373, 041 392-914, 041 214-506.	5152
HIŠO dvojček, v Celju, Dečkovo naselje, z vsemi priključki, takoj vseljivo, stavbišče 195 m', dvorišče 262 m7, prodam. Telefon (03) 4270-130.	5131 V CEUU Ostrožno, Razgledna ulica, prodam vrstno atri jsko hišo, pritlično zasnovano, dokončana IV. gradbena faza, parcela 501 m7, odlična lokacija. Cena 27.600.000 SIT. Telefon 041 710456.
5196
VIKEND s 1.246 m', na zemljišču vodovod itd., v Šentjurju prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041274-198. Š577 ŠENTJUR - del stanovanjske hiše s konfort-nim stanovanjem 120 m2, pomožni prostori 61 m7, garažo, zelo lepo urejeno, z vso opremo, prodamo za 19.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s.p., Dobrova 23 o, t*.
VOJNIK, stanovanjska hiša, možna dejavnost, 1.1973, uporabna površina 250 m1, dobro vzdrževana, prodamo za 19.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s.p., Dobrova 23 a, Celje.	n
FRANK0L0V0 - stanovanjska hiša, 1.1989, parcela 2.385 m', lepo urejena, prodamo za 26.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s.p., Dobrova 23 a, Celje. n
rči*
NEPREMIČNINE
TEL 03 5451-006 041 368625
www.pgp-nepremlcnine.com
CELJE - Ljubečna, stanovanjska hiša, prenovljena, 1.1998, bivalna površina 120 m1, mansarda neobdelana, prodamo za 23.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s.p., Dobrova 23 a, Celje.	n
RIMSKE Toplice - Širje, kmetija 10,6 ha, s kmečko hišo, obnovljeno 1.1996, sončna lega, prodamo za 15.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s.p., Dobrova 23 a, Celje, n ŠENTVID pri Grobelnem - stanovanjska hiša nova, nedokončana, na parceli 5.000 m7, prodamo za 18.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s.p., Dobrova 23 a, Celje, n STANOVANJSKO hišo v Drešinji vasi, lepa mima lokacijo, bivalne površine 130 m!, Parcele 750 m7, leto izgradnje 1960, vsi priključki, prodamo za 15 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje. Telefon (03) 4900-090 ali 031 541-592.	5248
POSLOVNI prostor v Celju, 90 m7, center, garažna hiša, IV. gradbena faza, prodamo v celoti ali polovko. Možna menjava. Telefon 041 513-800 Matevž, 041 668-562 Marjan. Marc Interieri d.o.o., Celovška 73, Ljubljana.	n
POLZELA - Založe, stanovan jsko hišo, staro 12 let, prodamo za 18 mio SÍT. Expert Nepremičnine, Gosposko 7, Celje. Telefon 041405628, (03) 4924-130. 5267 GOMILSKO, brunarico prodamo za 3.500.000 SIT. Expert Nepremičnine, Gosposka 7, Celje. Telefon 041405628, (03)4924-130.	5267
STAREJŠO domačijo z vsemi priključki in nekaj zemlje, blizu ceste Žalec - Zabuko-vica, prodamo. Telefon 5717-825.
Ž 456
PLANINA pri Sevnici. Dvostanovanjsko hišo in gradbeno parcelo, vredno ogleda, zelo ugodno prodamo. Telefon 031 596-163.	5259
KMETUO na Bobni Gori, v izmeri 4 ho, 11 a zajema gospodarsko poslopje, stanovanjsko hišo vseljivo takoj, z elektriko,
travniki, njive), kmetija leži 21 km iz Celje. Uto adaptacije stanovanjske hiše 1996, prodamo za 12.000.000 SIT. Vse informacije na telefon 031 765-351, http://www.siriusnepremicnine.com, e-mail: info@siriusnepremicnine.com. GGS Golob Slavica led., Sinus nepremičnine, Kosovelova 16, Celje. 5264 HIŠO na deželi, okolico Slivniškega jezera, lepa lega, zelo ugodno prodamo. Nudimo tudi stanovanjski kredtt na daljše obdobje. Telefon 041649-549. ž 457 POLZELA, zazidljivo parcelo v izmeri 912 m7, v bližini Savinje in železniške postaje, prodamo za 5.200.000 SIT. Telefon 041 708-198 Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorico pri Šmartnem 57/c, Celje.	5277 •
NOVO nedokončano hišo v Drešinp vosi, prodom. Telefon 041 389-238. 5213
KUPIM
V	OKOLICI Šentjurja ali Dobme kupim zazi-
dljivo parcelo. Telefon 031 326-784.
5064
MANJŠO hiško ali bivalni vikend, do 15 km iz Celja, na podeželju, kupim. Telefon 070 887-887.	5117
HIŠO, velikost do 250 m7 v Celju z okolico, kupim. Ponudbe na telefon (03) 4921-740,031 488-287.	5158
ZAZIDLJIVO parcelo na rekwji Celje-Šentjur, okolica, kupimo. Telefon 041 907-390.
ZAZIDLJIVO parcelo v Celju, kupim. Gotovina takoj. Telefon 041644-600. 5248 KMETIJSKO zemljiščevCelju, kupim. Telefon 041 644-600.	5248
ODDAM
V	NAJEM oddamo poslovne prostore v veliko-
sti 77 m7 (proizvodna ali storitvena dejavnost) in poslovne prostore, ločene, v skupni velikosti 207 m7, podjetja Sevs d. 0.0., na lokaciji Bežigrajska cesta 2, Celje (nasproti Interspara). Prostori so na voljo takoj. Vse informacije po telefonu 041 693416, g. Germek. n POSLOVNE prostore (približno 200 m7), s pripadajočim parkiriščem, na prometni točki, primerne za avtomehanično ali trgovinsko dejavnost ali skladišče, oddamo v najem. Telefon (03) 7056-003, 041 693-699.	4591
SKLADIŠČE, garaža za kombi, relacija Laš-ko-Planina, asfalt, poceni oddam. Telefon 041 784-642.	4954 PROSTORE, primerne za skladišče ali drugo dejavnost, sanitarije, pisarna, telefonski priključek, oddam. Telefon 041 763-
stanovanje
TRISOBNO stanovanje, 71 m7,14.700.000
SIT, popolnoma obnovljeno (nova kopalnica * WC, nova PVC okna) in opremljeno trisobno stanovanje prodam. Telefon 041 623-246. »	p ENOSOBNO stanovanje, 35 m7, v Šmarju pri Jelšah, prodam. Telefon 031 490807.
4962
ENOSOBNO stanovanje, 33 m7, v Žalcu, prodam.Telefon041 707-820. Ž452 ŠTIRIS0BN0 obnovljeno stanovanje, Kersnikova 28 v Celju, prodamo. Telefon 031 539-716.	5086
NOVO stanovanje, 84 m7 na Glaziji v Celju, prodamo. Telefon (03) 7132-617. Martin d.0.0., Hmeljarska l,3310Žalet n TRISOBNO obnovljeno stanovanje na Foito-vi v Velenju, prodamo. Telefon 03 T 807-009. Martin d.o.o., Hmeljarska 1,3310 Žalec
NOV apaitma na Mariborskem Pohorju,
BoKengu, prodamo. Telefon (03) 7132-617. Martin d.0.0., Hmeljarska 1,3310 Žalec
Leva 7. Celje
031-342-118.42-83-122
NAKUP. PRODAJA. NAJEM. CEMTVE
CEUE-GLAZUA. 57,95 m'. 1. nadstr./5. novo gradnja, cena: 16.200.000 SIT ( 1.175 EUR /m'
SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kendo s.p., Dobrova 23 a, Celje.	n
TRISOBNO stanovanje, 80 m7, v naselju Gorica-Velenje, prodamo. Telefon (03) 7132-617. Martin d.o.o., Hmeljarska 1, 3310 Žalec.	n
ENOSOBNO stanovanje na Lavi, 40 m7, prodom. Telefon 041 743-786. 5196 ENOINPOLSOBNO stanovanje, 40 m7,1, nadstropje, Brodarjeva 28, prodam za 9 mio SIT. Telefon 041 220-107. 5199 DVOINPOLSOBNO 57 m7, Celje, Dečkovo na selje, 42 let, 5. nadstropje, prodam. Telefon (03) 5482-559. 5212 CEUE, dvosobno stanovanje 65 m7, v 1. nadstropju večstanovanjske hiše, I. 1954, obnovljeno, prodamo ali zamenjamo za podobnega z balkonom. Cena 11.900.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s.p., Dobrova 23 a, Celje.	n
DVOSOBNO stanovanje v Celju, Na otoku -Trubarjeva ulica 52,1. nadstropje, 53 m7, vsi priključki, vseljivo lakot prodorno za 10,9 mio SIT. Nepremičnine Oziris, 8,3000 Celje Telefon (03) 541-592. 5248 ■Jurâœva ulica 23,5 m7, i, prodamo za 5,5 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje Telefon (03) 4900U90, 031 541-592.	5248
UBOJE, enosobno stanovanje, 2. nadstropje, 43 m7, prodamo za 6.000.000 SIT. Expert Nepremičnine, Gosposka 7, Celje. Telefon 041 405-628, (03)4924-130.
5267
CEUE, Hudinjo, enosobno stanovanje, 37
m7, prodamo za 7.500.000 SIT. Expert Nepremičnine, Gosposko 7, Celje. Telefon 041 405628,(03)4924-130. 5267 DVOINPOLSOBNO stanovanje na Polzeli (58 m7) 4/4, balkon, lepo urejeno, ugodno prodamo. Kupcu uredimo ugoden stanovanjski kredit. Telefon 041 649-549.
Ž 457
VEČJE dvosobno stanovanje z balkonom,
potrebno prenove, ugodno prodam. Možnost ugodnega stanovanjskega kredita. Telefon 041 649-549. ž 457 CEUE, Otok - dvosobno stanovanje, 51,09 m7, IV. nadstropje, prenovljeno 1997, prodamo za 11.200.000 SIT. Telefon 041 708-198 Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Cefc.	5277
CEUE, Novo vos, 2,5 sobno stanovanje, 72 m7, VI. nadstropje, zgrajeno 1980, z balkonom, prodamo za 13.200.000 SIT. Možnost nakupa tudi garaže za 1.750.000 SIT (lahko ločeno). Telefon 041 708-198 Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje.	5277
CEUE, Zgornja Hudinja, dvosobno stanovanje, 50,81 m7, IV. nadstropje, zgrajeno 1970, adaptirano 2000, z bolkonom in kletjo, prodamo za 9.500.000 SIT. Telefon 041 708-198 Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje.	5277
KUPIM
DVOSOBNO ali enoinpolsobno, nizkopritlič-no stanovanje v Celju, kupim. Telefon 070444-999.	5117
DVOSOBNO stanovanje z balconom, v starejšem bloku ali hiš, na relariji od Mariborske do ljubljanske ceste v Celju, kupimo. Telefon 041368625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s.p., Dobrova 23 a, Celje. n ENOSOBNO oz. dvosobno stanovanje v Celju, kupimo. Gotovina takoj. Telefon 041 644-600.	5248
MLADA družina kupi eno do dvosobno stanovanje v Celju, Štorah ali okolici. Gotovina Telefon 041 646-293, 031 305-428.	5254
ODDAM
STANOVANJE v okolici Celja nudi polpokret-na ženska v zameno za manjšo pomoč na manjši kmetiji. Telefon (03) 5461-
Informacije na naslovu: D.J. DON. d.0.0..
Tovarniška cesta 15, 3312 Prebold, Tel.: 03 703 63 80 vsak delovni dan od 8. do 15. ure ali na mobitel 041 880 720.
Poslovne prostor«
za pisarniško dejavnost in po. dobno oddamo v najem
nekdanji upravni stavi EMO. Ugodne cene najem in brezplačni parkirni prosto ri. Informacije na tel.:
03/42 88 120 a 041/763-004.
Turnšek Marta, s.p., Mariborska cesta 86, 3000 Celje.
OPREMUENO garsonjero, Celje-center,i damo. Najemnina 39.600 SIT (samoj samske ženske). Expert Nepremičnin^ Gosposka 7, Celje. Telefon 041405621 (03)4924-130.	52e|
ENOSOBNO stanovanje, opremljeno, odi mo za dobo najmanj 1 leta. Informadj po telefonu 051 254-201. 488t
V	DALMACIJI, Sukošan pri Zadru, odda^
turistične sobe, 50 m od morja, lOOj od glavne plaže, ugodno, nočitev! zajtrkom, večerja po dogovoru. Inn matije in rezervacije po telefoi 00385 9153-19064, 00385 23 93129.	zA
APARTMA v Termah Banovcioddom v m jem. Telefon (03) 7001-611,041 471 104.	j
CEUE, v neposredni bližini novega športa ga parka, na Jamovi ulici, oddamo 1 najem 55 m' velik poslovni prosta; j mirno dejavnost. Najemnina 95.M SIT mesečno ♦ tekoči stroški. Telefon M 708-198 Svetovanje, Ivan Andrej Kili vac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/i Celje.	527
APARTMA na Rogli oddam v najem. TeleN (03)7001-611,041476-104. 1
V	MARIBORU oddamo opremljeno stara»
nje štirim študentkam. Informacije p telefonu 031 792-209.
V	CEUU, blizu centra mesta, oddam m
sobno stanovanje. Cena po dogovoril Telefon 041 672-342,031 552-05?.
H
DVOSOBNO stanovanje v Čopovi ulici v Cefc opremljeno, s klimo, oddam. Teleta 031 203-989.	49«
DVOSOBNO stanovanje v Laškem, oddali najem. Telefon 031 868-201, (0| 5733-240.	L/j
V	ŠENTJURJU oddam dve opremljeni sol
Telefon 5798-391,5741-239. 52*
NAJAMEM j
NAJAMEM stanovanje v Celju, najemnini do 150 EUR, plus stroški. Telefon 04 282-115.	4*
ENOSOBNO stanovanje v Žalcu, Petrovi ali centru Celja, najamem. Možno* predplačila. Telefon 040 741-963. J
GARSONJERO ali enosobno stanovanje^
Celju ali bližnji okolici, opremljeno, nm mem. Telefon 031 239-567. 52<
MENJAM
TRIINP0LS0BN0 stanovanje, 54 m7, I Oloku, v 4. nadstropju, menjam i stanovanje v pritličju ali prodam. Ts»| fon 070 444-999.
DVOSOBNO družbeno stanovanje v laguni, menjamo za tri ali štiriso! Telefon 040 718-172.
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.o Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan za oddajo oglasa za četrtek je ponedeljek do 17. ure.
°9lasi' označeni s to ikono. '' so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ' neta ali storitve.
PRODAM
■DEŽNO garnituro, staro 4 leta, kol novo, prodam. Telefon (03) 5822-448. soe? GARDEROBNO omaro 2,30-1,80, kombiniran hladilnik Končar, si. barvno televizijo, ugodno prodom. Telefon 041 927-352.	5233
IIHINJO Maries (3,40-2,40), prodam, Ce-po dogovoru. Telefon 041 667-757.
IM0ST0JEČI hladilnik, oddam. Telefon
031 870-913.	5195
I GRADBENI I MATERIAL
" PRODAM
(CIO količino rabljene strešne opeke Bobra
! vet in Kikinda prodam. Telefon 041 t 326424.	4923
MŽ, ladijski pod, bruna, deske, kamen ' škrilj, prodam. Telefon 031 678-351.
4975
(IEŠN0 opeko kikinda, 3000 komadov rabljeno, 500 komadov nova, ugodno prodam. Telefon 7482-075. S 574 5za ostrešje, kvaliteten, podrt letos pozimi, po merah kupca, prodam. Telefon 031 281-680.	5191
D simbolični ceni prodamo betonske strešnike sive barve 1er salonitke (Rimske Toplke). Telefon (03) 5482-503. 5197 KEŠN0 okno novo, dimenzije 100-110an, prodam ali menjam za kaj drugega. Te Won 041 569-610. Ž453 IVA, suha, rezano smrekovo ostrešje, prodam. Telefon 041 646-714. Ž 454
KUPIM
IH hrastov, bukov, češnjev, smrekov, rezan
les kupim in prodam stopnice. Telefon 041 691-913.	ž 448
§ ŽIVALI
L PRODAM
8AŠIČE, mesnate posme, od 30 do 130 kg,
prodom. Kličite zvečer, telefon 8103-076.	Š396
IRKICE, rjave, grahaste in črne ter peteline i za zakol ugodno prodam. Kmetija Winter, Lopota 55, Celje, telefon (03) 5472-
1 070,031 461-798.	2817
IMŠIČE, težke od 20 do 150 kg, prodam. Možen prevoz. Telefon (03) 5823-229, 041 656-078.	4075
UKOVOSTNE prašiče, težke od 25 do 130 kg, z možnostjo dostave, prodam. Telefon 5823-210,041455-732. Š526 ItëRlE, staro 7 mesecev, prodom. Telefon 57354)54.	L 753
TKI telice, od 250 do 500 kg in tri plemenske krave, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 877-102, (03) 5795-653, v večernih urah.	4474
NEMŠKE ovčarje in zlate prinašalce, mladički, fistoknmi, brez rodovnika, odličnih staršev, prodam. Telefon (03) 586-9299,041 966-252.	4521
NESNICE, rjave, grahaste, črne, zagotovljena takojšnja nesnost, možnost brezplačne dostave na dom, prodam. Telefon
(02)	582-1401.	p TELIČKO simentalko in jagnjeta za zakol ah
nadaljnjo rejo prodam. Telefon 041 759-681.	Š556
PUJSKE, težke od 15 do 60 kg, prodam.
Telefon 5824-048.	4939
TEUÍ0 simentalko, brejo 4 mesece, prodam za 140.000 SIT. Telefon 5797-005,031 837-492.	4960
K0ZUČKA, starega 3 mesece, mesnate posme, prodam. Telefon 5793466.S 566 TRI mesece stara dva kozlička prodam.
Telefon 031 407-999. Š565 JAGNJETA, za nadaljnjo rejo ali zakol, ugodno prodamo. Telefon (03) 5774-149 ali 041 827-426.	Š568
ZLATE prinašalce, čistokrvne, cepljene, stare osem tednov, prodam. Telefon (03) 5701-464.	5107
BIKCA simentaka, starega 5 mesecev, prodam. Telefon 5740426. S 571 PRAŠIČE od 25-100 kg in dvobrazdni plug imt 12 col, prodam. Telefon 041 797-05Z	Š570
JAGENJČKE 30 do 35 kg, prodam. Cena 10.000 SIT/kom. Prodam tudi gosi. Telefon 041 500-394.	Š5G9 DVE jagnjeti za zakol ali nadaljnjo rejo, prodom. Telefon 041 369-397. L 761 UGODNO prodam bursko kozico in dva kozlička križanca z bursko pasmo ter kozo križano z bursko pasmo. Telefon (03) 5730-385 ali 040 283-575.
ŠPORTNO kobilo-žrebico, prodam. Telefon 7347-646.	L765
KUNCE mešance za nadaljnjo rejo, prodam.
Telefon 041436-144. 5149 KRAVO, 7mesecevbrejo-tretjeteleRpasme, prodam. Telefon (03) 5716-556, 041 111-35 IVO.	2455
PRAŠIČE, mesnate pasme 30-50 kg, prodamo. Možna dostava. Telefon 5792-345.
S 578
KUPIM
KRAVE za zakol odkupujemo po najvišjih cenah. Lešer, Lopata 20 d, Celje, telefon
(03)5471-244,041	763-800. 3418 4 BIKE simentalce, težke 250 do 350 kg,
kupim. Telefon 041522-720. L762 DVE mlajši kravi, dobri molznici, kupim. Telefon 031 456-217.	L749
ODDAM
ŠTIRI mesece starega mucka, navajenega
bivanja v naravi, oddam. Telefon 5442-
IŠČEM dobre ljudi, ki bi vzeli izgubljenega
mucka. Telefon 041 944-791. 5174
KMETIJSKI PRIDELKI
PRODAM
PRIBUŽN01,5 ha silažne koruze prodam.
Franc Omladič, Ložnico pri Žalcu 7, telefon 5717-657.	2451 DVE toni jabolk, bobovec, mošončki in kono-de ter krivopecelj, prodam. Šlante Franc, Podgorje 10, pod Čerinom, Fran-
OSTALO
PRODAM
TROSILEC hlevskega gnoja, z dvema pokončnima valjema, starejši tip, popolnoma obnovljen in 2 m3 smrekovih desk, debeline 5 in 2,5 cm, pol suhe, prodom. Telefon 041 236-463. 4918 BARVNI televizor Gorenje, šivalni stroj Bogat in računalniško mizo prodam. Kličite po 16. uri, telefon 7341-330. 4977 GORSKO kolo prodam. Kličite zvečer, telefon 5778-025.	5022
POLOVICO prašiča prodam. Telefon 5717-986.	ž 451
MOTORNO kolo Tomos BT 50 S in enofazni hidrofor prodam. Telefon 5441-427.
SUHA mešana drva, lahko razžagana, in odojke, očiščene ali pečene v krušni ped, prodamo. Telefon 031476-135. 5094 OTROŠKO kolo - traktorček, zelo dobro ohranjen, poceni prodom. Telefon 5471-014.	5150
PEČ na olje, peč na trda goriva, mlinček in stiskalnico za grozdje 501 in 4 sode 120 I, US 1,1001, in 501, zelo poceni prodam. Telefon 031431-184.	5245
RAČUNALNIK pc plus pro othlon 260, star 5 mesecev prodam ali zamenjam za osebno vozilo v vrednosti 170.000 SIT. Telefon 040 746-831. 5256.5255
KUPIM
KMEČKO in obrtno orodje, kupim. Telefon
041844-261.	5192
041/591-222
Čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno. Posredovalnica SRČEK. Jazbec Milena s p.. Bistrica ob Sotli 13, Bistrica ob Sotli.
ŽIVIM sam, no manjši kmetiji. Star sem 45 let in imam redno službo. Če si resna, me poklrâ no telefon 051 263-153. L769
Posredovalnica SRČEK
posreduje resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi, ki ste osamljeni, pokličite
INTER PUNKT d.o.o.
Prekorie 61 3211 ŠKOFJA VAS podjetje za CESTNO PROMETNO signalizacijo razpisuje prnsti rielnvni mesti:
- GRADBINEC-PLESKAR
;n čas. Obrav-o prispele na
Prijateljsko posredujemo za
NAJHITREJŠI KREDIT
PE Miklošičeva 1, Celje.
49-22-963
ZELO situiran privatnik, 43, želi spoznati bolj vitko žensko od 30 do 40 let, za resno vezo. Možna zaposlitev. Telefon 041 248-647. Agencija Alan, Žarko Pre-zelj, s.p., Kraigherjeva 11, Celje. 5126 45-LETNA elegantna Celjanka, želi prijatelja do 56 let za resno vezo. Telefon 041 248-647. Agencija Alan, Žarko Prezelj, s.p, Kraigherjeva 11, Celje. 5126
ZAPOSLITEV
V	NAŠI enoti v Celju nudimo pošteno delo za
pošteno pločilo. Informacije po telefonu 041 769-563,041570-187. Demon s. p., Selo 7, Velenje.	n
V	NOVI restavraciji v Celeia parku v centru
Celja zaposlimo kuharico, 2 natakarjo-ki z znanjem strežbe hrane, šefa strežbe, 5 natakarjev-k za delo v boru ter študentke za pomoč v strežbi. Telefon 041 729-454. Vinko Stopar s. p., Levstikovo 3, Celje	4604 ZAPOSLIMO voznika C in E kategorije za prevoze po zahodni Evropi. Pogoj: končana poklicno šola in znanje tujega jezika - nemščina. Telefon (03) 7812-310,041 707-828. Vladimir Pušnik s. p., Ivenca 30,3212 Vojnik. 4697 ZAPOSUMO trgovinskega poslovodjo, dva trgovca, skladiščnika in dva voznika C in E kategorije. Vsi zainteresirani, ki izpolnjujete pogoje, pokličite po telefonu (03) 781-0336 in pošljite prošnjo na naslov: Adena d. o. o., Železarska cesta 2,3220 Štore. Ilirija d. d., Adena d. o. o.
4742
ZASTOPNICO ali vodjo skupine iščemo zo terensko prodajo kakovostnih zeliščnih izdelkov. S. p. ah redna zaposlitev. Telefon (01) 242-8470,041 438-039. Mind Trade d. o. o., Tržaška cesta 42, Ljublja-
ZASTAVUALNICA BONAFIN d.o.o. Slovenska c. 27, LJUBLJANA
gotovinska posojila
GARANCIJA: • POKOJNINA • OSEBNI DOHODEK •
CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 |B.,..im ..„>.,)
tel.: 03/ 42 74 378
NOVO:
LAŽJE IN HITREJE DOPOSOJILAI
PREGLEDI VIDA
ZDRAVNIK - OKULIST TEL.: 492-34-10I
Hi
Celje: 031 508326

Ali iščete
UGODEN KREDIT?
Gotovinski, avtomobilski, hipotekami ter stanovanjski do 15 let, po ugodni obrestni meri, za zaposlene ter upokojence.
Tudi pod šifro 09. Možnost obremenitve dohodka do 50% ter po-placila dolgov. Star kredit ni ovira. Po želji pridemo tudi na dom. tel.: 02/252 48 26 041 750-560
NA stojnici MKZ v Intersporu v Celju dobi delo prijazna oseba, ki ji delo z ljudmi in pisana beseda nista tuja. Telefon 041 717-303. MKZd. d., Slovenska 29, Ljubljano.	n IŠČEM delo - honorarno ali ŠS, računovodstvo ali administracija. Telefon 051 365-059. 5178 IŠČEMO urejeno osebo za delo v strežbi. Nudimo ugoden delovni čas ter dobro in redno plačilo. Telefon 041 662-194, Šahovsko društvo Nova vas, Ul. M. Greven-broich 9, Cetje. 5235 TRGOVKO živilske stroke, zo nadomeščanje, zaposlimo. Zaželene ustrezne izkušnje. Lokacijo Celje. Telefon 041710-818, Selecto d.o.o., Prvomajska 27, Celje. 5237 ZAPOSLIM natakarico ali študentko v Champion pubu, v športnem parku pod Golovcem. Darko Turnšek, s.p., Ul. m. Grevenbrokh 13, Celje. 5260
NUDIMO POSOJILA
DO 300.000 SIT
034925956. 0318621401
Prodam
Od 1. septembra 2004 dalje iščemo mlajšega, po možnosti z izkušnjami: -elektrotehnika-elektronika in
-elektrikarja-energetika
Vloge z navedbo življenjepisa, izobrazbe in morebitnih delovnih izkušenj pošljite na naslov: ELEKTRO TURNŠEK, Mariborska cesta 86, 3000 CEUE.
MLAJŠO natakarico-notakarja zaposli
dnevni bar Choo-Choo v Celju, z ugodnim delovnim časom. Telefon 031 616-695, Niko Popovič, s.p. Levstikova 8,
C*._5279
RAZNO
IZPOSOJAMO raznovrstne stroje in naprave
za gradbeništvo in druge dejavnosti. Izposojevalnica Sam s.p., Bratov Dobro-tinškov 13, Hudinja, Celje. Telefon 041 629-644,5414-311.	n
HITRI krediti. Telefon (03) 5410-118,041 578-556. Shore d. O.O., Mariborska 7, Celje.	n
BAGAT servis šivalnih strojev, likalnikov in prodaja novih ter rabljenih strojev. Darko Tratnik s. p., Savinjska cesta 108, Žalec. Telefon 7103-144. Ž380 ODDAM tri nerabljene omarice z roletami (hrast), 100-120 cm in nerjaveči kuhinjski vgradni umivalnik. Prodam nerabljen, 501 električni grelec vode Tiki za 10.000 SIT. Telefon (03) 5728-198.

iZDGPi.Si
Izberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli ni bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO	[iimimiiihi
VESTNIK
GLAS T&MK
Življenje gre naprej, spomini na osebo, ki je več ni, pa za vedno ostanejo, pozabiti je nikdar ne moreš, mati je le ena.
ZAHVALA
Od nas se je poslovila draga mama in orna
NEZA SEŠEL
iz Viânje vasi 10 a (21.12.1927-10.8.2004)
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom in sosedom za vso pomoč in sočustvovanje z nami, za darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu dr. Vinku Kraljiču za lepo opravljen obred, gospe Katici Pešak za poslovilne besede. Moškemu pevskemu zboru iz Nove Cerkve za odpete žalostinke in pogrebni službi Dečman ter za odigrano poslovilno pesem Lipa.
Žalujoča: sin Bojan in hčerka Sonja z družinama.
Že eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ni ure. dneva in noči, povsod si v srcih z nami ti. Vse življenje si trdo garal, vse za dom, družino si dajal. Povsod sledi za tabo so ostale od dela pridnih rok. Ni več besed in stiska rok, ostal je le spomin na trpek jok.
V SPOMIN
20. avgusta 2004 bo minilo leto, kar nas je zapustil naš dragi
FRANC MURKO
iz Trnovelj pri Celju
V srcih tvojih najbližjih ostajajo bolečine in spomini, ki nikoli ne ugasnejo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, svaka, strica in dobrega prijatelja
MARIJANA ŠKRABARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za tola-žilne besede, izkazano pretresenost ob prezgodnjem dokončnem odhodu, nudeno pomoč, darovano cvetje
in sveče ter pretresljive poslovilne besede. Gospodu župniku zahvala za opravljen obred, prav tako zahvala pogrebni službi. V globoki žalosti: vsi njegovi.
KAMNOSEŠTVO, teracerstvo ter ostala zaključna gradbena dela na pokopališču. Srečko Sakelšek s. p., Brezova ulica 2, Celje, telefon (03) 492-9546,041 684-346.
KRONE ŽILE?
Tel.: 05 GOO 02 33
IŠČEM streho nad glavo pri ženski (Želela bi v Celju ali bližnji okolici), ki živi sama in ima prostor za dve. Sem upokojenka srednjih let. Bili bi si v pomočv bolezni in vsem slabem in dobrem. Ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro: NUJNO.
5109,5108 Telefon 070 507-403. 52744
ZAHVALA
JURETA KRAŠOVCA
se zahvaljujemo vsem, ki ste mu stali ob strani v njegovi bolezni, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga nosite v spominu.
Hvala vam za izrečena sožalja. Vsi njegovi.
... Vekovečna dragih je bližina, smrt je le združitev na večer. Zemlja skupno je pribežališče in poslednji alj vseh nas je mir... (Mila Kačič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče
ANGELE SAVLI
(29.5.1924-10.8.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za vzpodbudne besede in darovano cvetje ter sveče. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na-njeni zadnji poti.
Pogrešali jo bomo žalujoči hči Silvana, vnuk Vid in zet Dragan.
_5272
Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš ostal vse dni. V domu našem velika je praznina, v naših srcih pa skeleča bolečina. Tvoj dom pa rožice krasijo, in lučke ti v spomin gorijo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, moža, atija, dedija, brata in prijatelja
VINKA POGLADIČA
iz Razgorja (20.4.1944-11.8.2004)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga na zadnji poti pospremili v tako lepem številu ter mu darovali cvetje, sveče in svete maše, izrekli sožalje in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči vsi njegovi.
ŠIVAM zavese, pite za gostinske lokale, prešite odeje, svetujem in montiram. Brigita Rep, Drapšinova 17, Celje. Telefon 040 746-831. 5256,5255 IZVAJAMO vse vrste gradbenih del, hitro, kvalitetno, strokovno in ugodno, novogradnje, sanacije, adaptacije, fasader-ska dela in krovna dela. Inter-invest
Cankarjeva 8,3000 Celje. Telefon (03j 4900-090 ali 041 60M12. 5248
KDOR bi videl muco belo-sive barve (več bele) z rjavo-rdečo ovratnico, v okolici Kompol, Štor ali Piožinske vasi, naj pokliče na lelefon 041 279-389.
5288
. ""r^edeievanje 24 41
A JL 090 44 17
GRADITELJI pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Možnost kurjenja drva, premog, olje. Garancijo za peči je 5 let. Aplenc Anton, s.p., Prekorje 29 A. Telefon 5415-011.	5276
KMETIJO kupim. H
Okolica Dobrna - Vojnik - Frankolovo. Telefon (03) 7812-140 Andrej.
90,6 95,1
mm
95,9 100,3
Prižiga se luč spomina, v srcu ostaja tiha bolečina,
ko gledamo naokrog, povsod so sledovi tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Mirno in tiho nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica
MARIJA SANC
iz Javorníka nad Štorami (20.9.1927-31.7.2004)
V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč v najtežjih trenutkih, za toliko cvetja in sveč, za darovane svete maše in za cerkveno pomoč, ter za izražena pisna in ustna sožalja. Zahvaljujemo se tudi g. duhovniku Zupančiču za lepo opravljen cerkveni obred, podjetju Veking iz Celja in pogrebni službi Svetina. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej hvala govorniku za poslovilne besede, pevcem iz Kompol in pihalni godbi iz Svetine.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči njeni otroci.
ZAHVALA
V neizmerni žalosti in bolečini ob smrti naše drage hčerke, žene, mame, ome, tete, sestre in botre
IRENE MLAKAR
iz Ulice Jana Husa 6 v Celju (1.7.1943-24.7.2004)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, pevskim prijateljem, sosedom, znancem in njenemu bivšemu kolektivu Volna Celje za ustno in pisno izražena sožalja, darovane sveče, cvetje in sv. maše. Zahvaljujemo se oddelku intenzivne medicine operativnih strok . in dr. Vesni Papuga in njeni ekipi za lajšanje bolečin v 1 ' tako težkih trenutkih. Hvala g. župniku iz sv. Duha g. Hrenu in g. župniku Martinu za lepo opravljen obred in sv. mašo. Hvala pevcem iz Kompol za lepo odpete pesmi. Iskrena hvala ge. Marini Srebočan za tako lepe in ganljive besede slovesa. Hvala pevskim društvom upokojencev Celje, Škofja vas. Ostrožno, Laško in drugim kakor tudi društvom upokojencev, katerih članica
je bila, za izražena sožalja. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Lado, sin Robert, vnukinja Kaja in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob mnogo prezgodnji izgubi dragega moža, očeta, tasta in starega ata
JOŽEFA LIPOVŠKA
iz Hrastja (28.1.1945-5.8.2004)
se želimo iskreno zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in vsem, ki ste nam kakor koli pomagali, darovali sveče in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala je namenjena Zdravstvenemudomu Šentjur, bolnišnici Topolšica, pogrebnima službama Zagaj-šek in Gekott, RK Loka pri Žusmu, gospodu župniku, pevcem cerkvenega zbora Žusem, pevcem Rogla, govorniku gospodu Zureju in gospodu Šabcu za odigrano Tišino. Najtoplejša zahvala je namenjena bivšim sodelavcem Klasja - slaščičarna Gaberje, kolektivu TC Merkur Hudinja, podjetju. CRI Celje, steklarstvu Leskov-šek in sodelavcem mesnine Ledas.
Še enkrat iskrena hvala vsem. Žalujoči: žena Marija, sinovi Milan, Roman in Srečko z Nevenko ter hčerka Jožica z družino.
INFORMACIJE
ZAHVALA
V 84. letu nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, brat, stric in dedek
KAREL VRENKO
s Frankolovega
Od njega smo se poslovili v torek, 10. avgusta, na
pokopališču na Frankolovem. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi - žena Frančiška, otroci Karel, Vili in Majda z družinami ter vsi ostali njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, svaka, tasta in starega očeta
JOŽETA JAGRA
(28.2.1938-6.8.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali
cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi.
1
Že leti dve v grobu spiš, f naših srcih še živiš. Naš dom je tih in prazen, odkar smo šli narazen. Ostala je praznina, v naših srcih velika bolečina.
V SPOM IN
' .'^ŘS.-1 18. avgusta sta minili dve leti,
kar si nas za vedno zapustil, dragi mož, oče, tast in dedek
FERDINAND POTOČNIK
Hvala za vsako lepo misel in spomin nanj.
Žalujoči: žena Štefka ter sinova Zdenko in Milan z družinama.
Prižiga se luč spomina, v srcu ostaja tiha bolečina,
ko gledamo naokrog, povsod so sledovi tvojih pridnih rok.
V SPOMIN
15. avgusta je minilo leto dni, kar nas je zapustila draga hči, žena, mama ter babica
AGICA VODIŠEK
Hvala vsem, ki postojite in prižigate svečke ob njenem prezgodnjem grobu.
Pošteno in skromno si živela, bogastva nisi si želela. Imela težko si življenje, a zdaj minilo je trpljenje. Srce ljubeče v grobu spi, ob njem rosijo se oči.
ZAHVALA
I. letu je nenadoma ugasnila luč življenja naše drage mame, stare mame, prababice in sestre
GIZELE DOLER
iz Višnje vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, ji darovali cvetje
in svete maše. Hvala tudi g. župniku, gospe Katici za ganljive besede slovesa, cerkvenemu pevskemu zboru in pogrebnima službama Raj in Dečman.
Žalujoči: otroci z družinami in ostalo sorodstvo.
Ljubezen, delo in skrbi, tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, sin in brat
ANTON ŠELIGO
iz Žalca (8.1.1952-4.8.2004)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem Ingrad Gramat, pevcem, govornikoma in g. župniku, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Še enkrat hvala vsakemu posebej.
Žalujoča žena Sonja s hčerko Karmen in sinom Gašperjem, mama, ate, bratje in sestra z družinami.
rojstva
V celjski porodnišnici so
rodile:
4.	8.: Esada PEŠTALIČ iz Žalca - deklico, Irena EHMAN iz Štor - dečka, Jana PETRAK ZAJC iz Celja - dečka, Beata VEBER iz Griž - deklico, Andreja ČEPERLIN iz Nove Cerkve - deklico.
5.	8.: Helena JEVNEŠAK iz Velenja - dečka, Suzana Vanda KASTELIČ iz Celja - deklico, Polonca LESJAK iz Velenja - dečka.
6.	8.: Dolores URBAJS iz Celja - deklico, Judita KRUM-PAK iz Rogaške Slatine - deklico, Karolina KEGLIČ s Ponikve - deklico, Darja KOK z Dobrne - deklico in dečka, Katarina REGULJ iz Velenja
-	dečka, Nataša SKLEDAR iz Šoštanja - dečka, Polona MI-KLAVČIČ iz Loke pri Žusmu
-	dečka.
7.8.: Suzana ŠTABEJ iz Celja - deklico, Vesna STUBI-ČAR z Ljubečne - dečka, Nada ANDERLIČ iz Loč - dečka, Agata TADINA iz Rogaške Slatine - dečka.
8.8.: Karmen ERMENC iz Gornjega Grada - dečka, Karmen NAHTIGAL iz Celja - deklico, Katarina PRI-
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 70. letu za vedno zapustil dragi mož, oče in dedi
ALOJZ SUMEJ
iz Vrbnega 1, Šentjur (17.3.1935-30.7.2004)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Hrušovarju za lajšanje bolečin v težkih trenutkih. Hvala g. duhovniku Čonču za lepo opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano pesem ter govornikoma g. Teržanu in g. Čandru za ganljive besede slovesa. Hvala kolektivu podjetja Alpos Šentjur in PGD Prožinska vas ter pogrebnemu zavodu Žalujka. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi.

Prižiga se luč spomina, v srcu ostaja tiha bolečina, ko gledamo naokrog, povsod so sledovi tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
V sredo, 11. avgusta 2004, smo se na vojniškem pokopališču poslovili od našega dragega moža, očeta, brata, dedka in tasta
ALOJZA KRUŠIČA
iz Zadobrove 19 (1928-2004)
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili ùstna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu Pergerju za opravljen obred, gospodu Vladku Kuštrinu za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, gospodu Žoharju za
odigrano Tišino. Iskrena hvala gospem Mici Gregore, Brigiti Vrečko, Mileni Krušič, družini Križmarič in pogrebni službi Raj. Hvala tudi sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste z nami delili žalost. Žalujoči njegovi.
TRŽNÍK iz Celja - dečka, Natalija STANČIN iz Rogaške Slatine - dečka, Mateja PUSOVNIK iz Žalca - deklico.
9.	8.: Damijana ZEMLJAK iz Rimskih Toplic - dečka, Galina MALOVŠEK iz Griž -deklico, Tanja Metka BOŽIČ iz Žalca - deklico.
10.	8.: Janja URLEP iz Gorice pri Slivnici - dečka, Mateja SREBOT iz Laškega -dečka, Mojca ŠÓLMAN iz Žalca - deklico, Elica PREGLEJ iz Petrovč - dečka.
11.	8.: Jožica KOS iz Rečice ob Savinji - dečka, Marija KRAJNER iz Mozirja - deklico.
12.	8.: Nataša ČERNELIČ iz Podplata - dečka, Jolanda PIRŠ iz Štor - deklico, Mojca KUŠTER iz Loč - deklico, Darja KOŽEUNIK iz Luč -dečka.
poroke
Celje
Poročili so se: Jakob FELZER iz Slovenske Bistrice in Barbara KAJZBA iz Nove Cerkve.
Velenje
Poročili so se: Rafko SRŠA iz Velenja in Anita MIKEK iz Velenja.
S0-letnico skupnega zakonskega življenja sta praznovala: Frančišek in Martina AUBREHT iz Škal-skih Cirkovc.
Žalec
Poročili so se: Vid
KRAŠOVEC iz Kamenč in Nikolaja HRIBERNIK s Polzele.
50-letnico skupnega življenja sta praznovala: Anton in Jožefa ŠUPER iz Velike Pirešice.
■ smrti
Celje
Umrli so: Marija JERIČ iz Velenja, 77 let, Jožefa KORITNIK iz Sodne vasi, 79 let, Angela ŠAVLI iz Celja, 80 let, Alojzij KAČUR iz Strmca, 80 let, Kari VRENKO iz Zabukovja, 83 let, Elizabeta DOBROTINŠEK iz Želč, 68 let, Alojzij KRUŠIČ iz Za-dobrave, 76 let, Gizela Ana DOLER iz Višnje vasi, 87 let, Marko ČANŽEK iz Pečovja, 39 let, Terezija JAMNIKAR s Prekorja, 90 let, Jurij KRAŠOVEC iz Lahomnega, 76 let.
Šentjur
Umrli so: Ana DOBOVIŠEK iz Šentjurja, 91 let, Jožef OVČAR iz Kamnika, 62 let.
Velenje
Umrli so: Jožefa BRAČIČ z Brdc nad Dobrno, 79 let, Jožef LIPOVŠEK iz Hrastja, 59 let, Marija RIHTER iz Gave, 81 let, Jožefa STE-PIŠNIK iz Slatine, 86 let, Srečko ŠKODIČ s Kristan Vrha, 59 let, Ladislav SITAR iz Andraža nad Polzelo, 64 let, Neža SEŠEL iz Višnje vasi, 77 let, Darko BLATNIK iz Velenja, 44 let.
Žalec
Umrli so: Rudi ZUPANC iz Zaplanine, 13 let, Zofija PERGER iz Letuša, 86 let, Marijan ŠKRABAR iz Šempetra v Savinjski dolini, 56 let.
ZA RAZVEDRILO
Nagradna križanka
HOROSKOP
Ona: Prijazen pogled vam bo povsem spremenil vaše ljubezenske načrte in pristali boste v devetih nebesih. Zaupajte klicu vašega srca in ustvarili si boste zvezo, ki lahko postane tudi kaj več kot pa samo avan-
On: Nekdo vam bo hotel malce ponagajati, vsaj kar se tiče ljubezenskih zadev. Nikar ne nasedajte na takšne provokacije, ampak se ravnajte po svojem srcu in prepričanju, ki vas tudi tokrat ne bo izdalo.
Ona: Nikakor ne bodite površni, saj je zadeva precej bolj zapletena, kot pa si mislite. In čar vse zadeve je ravno v tej zapletenosti. Seveda pa se vam lahko kaj hitro zgodi, da se boste v tem povsem izgubili.
On: Uspelo vam bo umiriti vaš prepir s partnerko še preden bo vse skupaj preraslo v nekaj, kar se ne bi dalo ustaviti. Še dobro, da imate toliko pameti, saj bi se v nasprotnem primeru lahko zgodilo marsikaj, kar bi pošteno objokovali
Ona: Sprejeli boste zanin vo povabilo na potepanje okolici, saj vas bo zanimal kaj ima prijatelj t; svojih nai tih. Nad vsem skupaj bostepn prijetno presenečeni, saj se i» do uresničile vaše davne žel
On: Povsem nepričakovai bo prišla v vaše življenje ne nanka, ki vam bo dobesedi zmešala glavo in vse boste i deli povsem drugače kot še pn nekaj dnevi. Poskusite urec svoje misli in videli boste, bo prav prijetno.
EEfflHE
Ona: Prihajate v obdobje, ni pričakovati resnejših noti njih pretresov. Sprostite se poskusite pozabiti na težam ki so vas preganjale v pretekli sti. In nikar ne spreglejte pi ložnosti, ki se vam ponuja...
On: Zamudili ste odlično pi ložnost, vendar pa je še vedn čas, da to napako popravite, ft trebno se bo le prav obrniti i ponovno se boste znašli v s tuaciji, kot si lahko sai
Nagradni razpis:
1.	nagrada: 2 vstopnici za savno v Termah Rogaška
2.	nagrada: 2 vstopnici za celodnevni obisk bazena v Termah Rogaška
3.	nagrada: î x po 1 vstopnica za 3 urno kopanje v Termah Rogaška
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje, do četrtka, 26. avgusta 2004.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 5. avgusta. Prispelo je 1.113 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 31
Vodoravno: STRANIČAR, PREVEZAVA, LIMIT, RAZ, TEMA, ELAND, PRAPROT, KOKA, TE, LOTRIČ, AED, SKUL, EMA, SKAT, BUTARE, SAŠA, AMONIT, PAK, KNEŽA, IMETEK, AJ', USAK, REŽISER, REGRAT, EGK, TONE, INDUKA, TALON, APNO, OVČKA, OJE, PLASTIKA, URH, NT, RA, TRN, TALILNIK, EKS, AKRONIM, IKA, TATIC, ORK, UTIK, APIA, REPERTOAR, ARE, SOTLA.
Geslo: Vsa zlatnina čista zarja.
Izid žrebanja:
1.	nagrado: darilni bon Adamasa za 5.000 SIT prejme: Anja Križnik, Vransko 25/b, 3005 Vransko
2.	nagrado: darilni bon Adamasa za 3.000 SIT prejme: Štefka Jordan, Ob Strugi 18, 3311 Šempeter v Savinjski dolini
3.	nagrado: tri darilne bone Adamasa za 1.000 SIT prejmejo: Štefka Krajne, Kozje 178, 3260 Kozje, Irena Hrandek, Prežihova 10, 8250 Brežice in Franc Smodiš, Košnica 33 a, 3000 Celje.
Vsem izžrebanim iskreno čestitamo!
Nagrade bomo srečnim izžrebancem poslali po pošti.
19-15-2Í-P-2-24"
5-36-ŽT~
30 31 32
Ime in priimek:. Naslov:_
Ona: Na ljubezenskem področju so vam zvezde več kot naklonjene, zato se nikar ne obirajte, ampak poskusite tudi tam, kjer ste bili še pred kratkim zavrnjeni. Tokrat bo povsem druga zgodba, ki vam bo več kot všeč.
On: Konec tedna boste spoznali osebo iz svojih sanj in kar naenkrat se
vam bo na ljubezenskem področju odprla prihodnost, o kateri ste lahko do sedaj samo sanjali. Izkoristite enkratno priložnost in ne bo vam žal.
Davčna številka: _
Ona: Prišel bo čas za poravnavo starih računov z nekom, ki vas je nekoč pustil na cedilu, sedaj pa bo prišel k vam prositi za pomoč. Predvsem na vas samih je, da se odločite, kako boste ravnali.
On: Na ljubezenskem področju imate bistveno več možnosti, kot pa se vam to dozdeva, vendar pa bo potrebno narediti pravo potezo. Premislite o tem in se nikar preveč ne obirajte, saj se vam lahko v nasprotnem primeru priložnost izmuzne.
Ona: Spoznah boste nekoga, ki vam bo v veliki meri krojil vaše nadaljnje ljubezensko življenje, ki bo sčasoma postalo veliko bolj zanimivo, kot pa je bilo v preteklosti. Spremembe boste nadvse veseli!
On: Privoščili si boste teden za lenarjenje, saj ste imeU v zadnjem času dela in skrbi že skoraj preko glave. Pri tem pa vsekakor ne boste pozabili na svojo partnerko, ki vas je zadnje čase že kar nekam pogrešala.
Ona: Prijateljica vam bo prinesla obetavno novico o ljubljenem človeku. Toda nikar naj vas čustva preveč ne zanesejo, ampak ravnajte karseda trezno in premišljeno. Le takšen način vam lahko prinese končen
On: Veliko boste razmišljali o preteklih dogodkih in tako prišli do spoznanja, da bo potrebno korenito spremeniti vaš odnos do nekaterih zadev. Pri tem seveda ne boste sami, ampak lahko računate na odkrito pomoč svoje partnerke.
Ona: Slučajen obisk vam n pokvaril prijetne načrte, zaton odprl nove, v tem trenutku i povsem neslutene perspektivi Nikar se ne obotavljajte, tem več zagrabite ponujeno prila nost, ki se vam zlepa ne bo m ponovila.
On: S partnerko se boste a cer zapletli v manjši prepir, veti dar pa sprava ne bo ravno fei ka Konec koncev bosta pona\ no ugotovila, da sta enostca no ustvarjena drug za drugegi in vse bo ponovno v najlepšeij
KOZOROG
Ona: Prijateljeva naklonjt nost se bo sprevrgla v začete' trajnejše zveze, i> kateri bost uživala oba. Prijateljica vas b povabila na prijeten klepet, kjt se vam bodo razjasnile mnog skrivnosti iz preteklosti.
On: S prijateljem se boste pi dali na veselo potepanje, kji boste spoznah osebo, ki vat bo precej prirasla k srci ristite priložnost, ki se vam l ponudila, kljub temu, da h takšnega enostavno nt pričakovali.
Ona: Požreti boste morali vi liko pikrih besed, toda potrp te, saj boste kmalu lahko doki zuli, da ste vredni zuupunjt Takrat pa bo vse skupaj povsei drugačno in boste lahko po& je postavljali vi, ne pa vaši m protniki.
On: Naj vas nikar ne moti| neprijetne govorice, ki so se zi čele širiti v vaši okolici, saj i vse skupaj le tavanje slepca temi. Raje poskrbite, da bosi uresničili načrt, ki ga že d' časa načrtujete.
Ona: Zadnje čase vam gre v. naravnost odlično, zato nik ne spreminjajte svojih ust nih navad, ki so vam do prinesle le kopico uspehov, di na ljubezenskem področju vam obeta nekaj zelo zani
no tega storili veliko usl se vam bo bogato oddolžil ber prijatelj vedno prav p pa četudi si mislite, da ne trebujete nikogar. Pozor: p kujete lahko pomemben te ski klic.
IWC

Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Spider-Man 2
122D. 15.00.17.40.20.20.23.00 Garfield
11.30 13.30 15.30,17.30.19.30 (v sredo odpade).
18.50, 21.10.23.30 Privlačna soseda 12.00. 16.10, 18.30.20.50,2310 Dolgi prsti 14.30 17.00.21.20 Poslednji samuraj « 16.30,19.40,22.40 Shrek 2
11.00.14.00. 18.00.18.00,20.00.22 Kralj Arthur Samo v sredo: 20.30 Oietje v plenicah
13.00.18,40.18.40,20.40.22.50
IlICTřójMlI
Četrtek in neoeua
2100 Petek zvečer PETEK I Petek zvačar
1000 Shrek 2, otroška ma I Zapri gobec
20.00 Velenjsko jezero_
20. Noč ob jezeru
20.00 Terme Olimia, trg vasi Lipa Dotik narave
19.00 Park V0e Herberstein, Velenje Citre na Herbersteinu
revialni nastop
16.00 Dom Svobode v Grižah Krajevni praznik
postavitev planinskega križa in proslava z odprtjem radarskega muzeja
KOLOSEJ
14.30.16.30,18.30,20.3d 22.30 Privlačna soseda 17.10.21.20.23.30 Garfield
13.40.15.30.17.20,19.10 Očetje v plenicah M. 19.20 Z drage strani postelje
21.00.23.20
lisa 15.50.18.40 (raran v sredo). 21
14.40 16.50, 19.00, 21.10. 23.20 Medijska premiera Kralj Arthur v sm
PETEK
19.00 in 21.00 Spidar-Man 2 SOBOTA I Prijetno potovanje ) Spider Man 2
NEDELJA ) Spider-Man 2 ) Prijetno potovanje Letni kino Stari trg ČETRTEK 21.00 Lov na srečo
na preizkušnji ca na preizkušnji
ssr-
j 20.30, 23.00 He 18.00.22.00 De
£5""
10.00 Dom krajanov Žentilj
16. raziskovalni tabor ERICA zaključek tabora z razstavo in predstavitev rezultatov Po 12.00 Športno igrišče v Libojah 1\irnir v malem nogometu za pokal KS Liboje, gasilsko tekmovanje
sledil bo končen Alk ajde in drugih nadarjenih skupin iz žalske občine
20.00 Skomarska hiša nad Zrečami n stari znucan koš
"20.30 Glasbena šola F. K. Koželjske-
ga, Velenje_
16. citrarski festival Prešmen-tane citre
dunajski učiteljski kvartet citer
15.00 Polje ob Sotli_
80. obletnica PGD Polje-Sedlar-jevo
10.00 KTCRogla
6. tradicionalno mednarodno srečanje gobarjev
6. tradicionalno mednarodno srečanje gobarjev
Razstave
Likovni salon Celje: razstava Osebna povezava umetniške skupine Vesna Bukovec, Lada Cerar in Metka Zupa-nič, do 28. 8.
Galerija sodobne umetnosti: razstava Osamelci Bojane Križanec, do 27. 8.
Izobraževalni center Štore: Teharje skozi čas, do 30. 8.; stalna razstava Železarstvo v Štorah.
Galerija Mozaik Celje: iz stalne zbirke likovnih del, do 31. 8.
Galerija Borovo: slike na steklu in akvareli Jaglenke Leban, do 3. 9.
Muzej Velenje: slikarska dela Jožeta Svetine, do konca avgusta.
Š peso v dom Vojnik: olja na platno Rozi Žnidaršič do 31. 8.
Galerija Šoštanj: skupinska razstava slik Alice Javšnik, Vesne Vrankič, Robija Podpečana iz Celja ter Jane Stru-šnik iz Ljubljane in Marjane Rihter iz Šmartnega ob Dreti, do 31. 8.
Etol škofja vas: likovna dela v me1' šani tehniki Alice Javšnik, do 31. 8.
Gorenje: likovna dela Zdenka Huz-jana.
Galerija Otto Škofja vas: fotografije celjskih motoristov: Norbena Salo-birja, Marjana Zdovca in Krajnca, do 31. 8.
KD Slovenske Konjice: Iskanja 2003 KD Svoboda osvaja.
Galerija likovnih del mladih Stari grad Celje: nagrajena likovna dela iz 38 držav 9. Mednarodnega razpisa revije Likovni svet za mlade do 20 let na temo Tihožitje, do 1. 9.
Občina Slovenske Konjice: dela Edija Kanduta iz Oplotnice in Slovenke Bošnjak iz Loč.
Osrednja knjižnica Celje: filmski plakat iz domoznanske zbirke, avtorja
OMTERriET KffMRilfí STfífíE STRPIETOM UR. CELJE
Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Razstave udeležencev foto delavnice Celje skozi digitalni objektiv bo na
ogled do 14. septembra 2004. Vabljeni! www.filter-slovenia.org
Delavnica Oblikujmo z glino, 16.
do 20. 8. od 10.00 do 14.00 ure Prijave in informacije v Ustvarjalnem pristanu ali na tel. št. 03 54 42 706 ali 031 674 784.
v petek v športni dvorani pri OŠ Ob Dravinji: badminton: od 18.00 do 19.00, odbojka: od 19.00 do 20.00, košarka: od 20.00 do 21.00, na kegljišču KK Slovenske Konjice v gostišču Dom, kegljanje: od 19.30 do 21.00.
Vpetek, ob 5.00, Ribnik Jernejček-Ribiško tekmovanje za pokal KŠDD
Uvodni koncert
nastop profesorjev mednarodne šole za klasični saksofon
Marijana Pušavca, do sredine septembra 2004.
Galerija Mik Celje: dela akademskega slikarja Domna Slane, do 6. 9.
Pokrajinski muzej Celje: Kuharca, avtorja mag. Vladimirja Šlibarja, do 31. 10.; Odsevi davnine - Antično steklo v Sloveniji, do maja 2005.
Zavod za zdravstveno varstvo Celje: slikarska dela Jožeta Svetine.
Galerija Volk: reprodukcije Gustava Klimta, do 31. 8.
NLB Slovenske Konjice: dela Arpádu Salomona.
Poročna dvorana Slovenske Konjice: dela Vojka Kumra.
Zdravstveni dom Slovenske Konjice: dela Milana Lamovca-Didija.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: razstava Poletne impresije, do 30. 12.
Salon pohištva Slovenske Konjice: slikarska dela članov društva konjiških likovnikov.
MNZ Celje - občasni razstavni prostori: fotografska razstava Arheološka razkopavanja na Mariborski cesti, Ar-heja, Silva Blazinška, Radivoja Klinco-va in iz arhiva MNZC. do 31. 8.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava s Hermanom na etno potep, do 30. 12.
		
jnladinski center		il
V soboto ob 20.30 komedija Trans-vestitska svatba. Od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 brezplačne počitniške kreativne delavnice. Prijave na tel: 03 490 87 40. e-mail: info@mc-celje.si
Stalnice ŠKMŠ
vadba tenzegritete (četrtek ob 19.00 vP2)
P5 smoci
V	petek ob 21.30 na občinskem dvorišču: Mahaprabudip, koncertna mešanica ročka z elementi džeza.
V	soboto ob 21.00 na občinskem dvorišču Izpovednice - Indija. Ustvarjalne delavnice
V	četrtek ob 16.00 kuharska delavnica, v petek ob 17.00 rolanje, v ponedeljek ob 11.00 rolanje, v sredo ob 16.00 vaje za avdicijo in v sredo dopoldne risanje s kredo po parku.
ki
9.00 -16.00 Vila Mojca. Velenje Otroško mesto Vila Mojca
PETEK
21.00 Glavni trg Celje_
Premiera plesnega projekta Version
SOBOTA
10.00 Hermanovo gledališče Otroškega muzeja Pikec Ježek inGasilko Jež
lutkovna predstava
18.00 Gledališka 2, II. nadstropje Plesni projekt Version ponovitev
NEDELJA
18.00 Gledališka 2, n. nadstropje Pjesni projekt Version ponovitev
21.00 Galerija likovnih del mladih Stari grad Celje
PONEDELJEK
20.00 Galerija sodobne umetnosti
Celje_
Študentske poletne premie-
otvoritev projekta Hiša kot vesolje generacije študentov na-ravoslovnotehniške fakultete TOREK
20.00 Stari grad Celje
Podelitev Veronikine nagra-
10.00 Mesto Celje
Ribič
poulični teater
20.30 Atrij Majolka_
Bitlomana
predstavitev znanih in manj znanih priredb Beatlesov
Klub ^
Smeh ififf
V času šolskih počitnic vsak dan od ponedeljka do petka: otroške ustvarjalne delavnice med 10.00 in 12.00 in otroške družabne igre med 17.00 in 20.00. Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj)
Poletne likovne delavnice za otroke od 1. do 9. razreda osnovne šole do 23.8. od torka do petka od 9. do
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 14.300 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn Urednik fotografije:
Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si: E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nl-rc.si
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 fa» (03) 54 41 032, (03) 5443 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA
DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami
Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827
Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!
kugler
118, Celje
FASADERSTVO
041 /651 056 in 03/490 0222
Nagradi igra
Bodite'"i'trikrat zlati!
Nagradna igra traja do 31.8.2004.
Dodatne informacije na www.pivo-lasko.si ali na telefonski številki 080 1825.
Konjski piknik
Nedolgo nazaj so v Gorici pri Slivnici pripravili tradicionalni blagoslov konjev, prav posebno prireditev, kamor vsi lokalni kmetje pripeljejo svoje žrebce in žreb-čevke, ki jim duhovnik potem prebere molitev in jih spodbudi k pridnosti.
In prišli so vsi, ki v tamkajšnjih vaseh kaj veljajo. Ki dajo kaj nase in ki imajo radi konje. Ta prekrasna bitja, brez katerih bi bil svet izredno dolgočasen. Pel nam je lokalni moški zbor, plesale in igrale so Vesele kmetice, ob šanku so se prerivali tamkajšnji pomembneži, simpatično in preprosto prireditev pa je blagoslovil tudi šentjurski župan Štefan Tisel.
IZTOK GARTNER Foto: IZTOK GARTNER
dolgoletna ter nepogrešljiva ■
Pa naj še kdo reče, da konji niso seksi živali.
Šentjurski župan Štefan Tisel je velik ljubitelj konj, zato se rad udeleži podobnih prireditev.
---------„„„„, mi je vroče kot v peklu,« je
zbranim razlagal hudomušni in modemi duhovnik Marko Sraml, ki je konjsko mašo vodil kar na strehi traktorja.
Janko Novak, predsednik Konje-rejskega društva Šentjur, je sicer stopil malce višje, a ne tako visoko kot duhovnik Marko Šraml. Očitno je v mladosti zagrešil kakšnem droben grehec.
Zgodaj Je treba začeti
To je on - mladi Maksimiljan Jančar,
simpatični sinko znanega nepremičninarja Aleksandra Jančarja, ljubitelja in zbiratelja lepih ter eksotičnih avtomobilov. Na levi strani ferari, na desni mercedes, na sredini pa črna usnjena jakna. Punce že stojijo v vrsti, mali frajer pa bo, ko bo čas za to, seveda izbral tisto, ki se bo požvižgala na očetov denar in se zaljubila v njegovo srce.
IZTOK GARTNER
MoJa poroka na straneh Novega tednika
ii vašo prelomno življenjsko odločitev : zabeležili na straneh Novega tednika? Morda pa bi priče, sorodniki ali prijatelji radi na ta način presenetili mladi par? Pokličite nas ah nam pišite! Naš naslov: Prešernova 19, Celje, e-mail: tednik@nt-rc.si ali telefon 4225-100.
STE BIU POŠKODOVANI
v prometni nezgodi?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
BREZPLAČNA QgQ fj ] £
Znani gostinec in podpredsednik Konjerejskega društva Šentjur Franc Žurej je na žegen pripeljal svoji kobili Špelo in Piko. »Drugi smo dali ime po znani pevki Piki Božič, ker za njo norijo prav vsi lokalni žrebci,« je povedal vedno zabavni Žurej.