Posamezna steviifra 30 vinarjev.
Slev. 292.
v Linam, v cetrlek, flne 19. decemura 1911.
LE!« EVI
m Volja pa polti 1 m
■i Ml* teto aapraj .K.
■ ea «MM . ., „ IM H laa*i|a •aleletao. „ *a Mtalo tMHMutro. „ «0--.
▼ LJnhlJani aa dom la Ml* lato aapral.. X a M mm H ..K «w 1 ipfifi mirni Muhi ,1 Mi
mm Sobotna Izda)a: ■
Sa tal« lato.....K
■a Haaftlje oalelatno. - S2--■a aatala laeaaautva. . U —
Mr Vratelihra Ja t Bepltarjstf allol itev. fl/HL Bofcaplal aa m vračajo; aairaaktrana pisma aa na mm sprejemala. — Uradniškega talefoaa star. SO. «
KnaoraHi
Baaatalpaa psurvuta tVt i Iraka la S aun rtsaka ali a|a
prcitor/ aa smkrat . . . , pa 50f
aa 4ts- ta vačkrmt . „ »D „
pn »ačflk anrortltU prl-atm popust pa <)ttuci<rtHtL 0k toboufe Avolml cnril
pffrr-,-a Poslano« IK-liS Baaatalpaa patltmta & 1* lakaja vsak taa livsamil m-tel|a Im praaalka, iki tn pap. Batna lataa prilog« t»»a! nt
Političen list za slovenski narod.
tpravnUtra Ja v lepltarjavl allol IH «. - iUfaa
Citno krulteloe avstrijska it 24.787, agrafca »0 J«, sn.-aaro. tt. 7588. — Upravnlikaga talateaa It M.
i«, J
U
Delajmo za raiio narodno srtoio!
Državo imamo, vlada je tu, vsaj morala bi že biti tu, vesclice so tudi tu, kjer se raja pozno v noč v čast Jugoslaviji. Imeli smo tudi že napovedani praznik v spomin ujedinjenja. Vse lepo. Kdaj pa dobimo tudi zapovedane dneve dela v korist na pol osvobojene domovine, za osvoboditev bratov v okupiranem ozemlju?
Nekaj čudnega je ta slovenja malomarnost in grešna nebrižnost, ki zanemarja enega najlepših in najdragocenejših kosov cele Jugoslavije. Sem pa tam vesti o trpljenju, nekaj sočutja in pomilovanja, a dela, trdega in smotrc-• nega dela z vsem srcem, tega pa ni in ga ni. Vse se zanaša lc na Wilsona, na svetovno mirovno konferenco, češ: »Saj vedo, da smo zatirani in da je okupirano ozemlje last Slovencev! Če jim je res za pravico, bodo morali itak dodeliti tudi Slovencem čiste narodne meje.« Morali? Kdo jih bo silil?
Gotovo je, da se moramo zanašati na pravičnost in tiste znamenite VVil-j sonovc štirinajštere točke; vemo pa tudi predobro, da je bil »sacro egois-mo<(, ki je Italijo zapletel v vojno, vemo dalje, da se jc na tej podlagi sklepala tista zloglasna londonska pogodba, ki je zagotovila Italiji vse tisto ozemlje, ki ga je po premirju z Avstro-Ogrsko zasedla Italija in ga danes trdno drži v svoji pesti z namenom, da ga brani kot svojo z zmago priborjeno last.
Ne pozabimo na to, ne pozabimo p;i tudi, da je sledil oni pogodbi še drug dogovor, neobvezen sicer, a vendar zelo nevaren za našo narodno last: rimski dogovor med Trumbičem in italijanskimi politiki!
Stojimo že ob začetku in sredi priprav za mirovno konferenco. Kaj ve gotovega o vsem tem slovenska javnost? Kako daleč posegajo v naše pravice tajni dogovori raznih poklicanih in nepoklicanih politikov? To pa vemo z vso gotovostjo, da leži nad nami negotovost in silna skrb, če ni žc vso ua tihem opravljeno brez soglasja in brez pritrditve tistega ljudstva, ki že nad tisoč let z znojem v obrazu obdeluje trdo kraško zemljo, obrezuje trte v slovenskih Brdih daleč doli do beneške nižine in še čez Tilment do Codroipo. Pojasnila treba zdaj naši javnosti o seh dogovorili, ki vežejo osebe, o katerih mislimo, da imajo v rokah moč in pooblastilo za sklepanje pogodb na mirovni konferenci.
Zahtevamo, da imej, kdor zastopa naše ljudstvo, čiste roke in neobteženo vest. Zakaj le tedaj bomo mirni, če bomo vedeli, da jih ne veže nobena dana beseda. Hočemo in zahtevamo jasnosti na vse strani! Nam gre vendar za več ko pol milijona ljudi, gre za naš biti ali ne biti: za naše Primorjo in vso ž njim zvezano življenjsko neza-visnost. Če nam kdo odreže Trst z vsem P r i m o r j c m , pote m 'nam ne pomaga ni5 vsa svoboda, vse z d r u ž c njo z brati na jugu in vzhodu. Zakaj, naš obstoj je tako tesno združen s posestjo po celi jugoslovanski obali od' izliva Soče do Drača, da bi nam zadal smrtno rano, kdor bi nam odrezal lc košček te obali, brez katere Italija lahko živi in trguje z vsem svetom prosto in nemoteno.
Kdor bi pomagal in sodeloval pri delu, ki bi nam hotelo odrezati najmanjši. košček svete naše zemlje in odločiti lc 10C0 naSih najzfevodnejših Primorcev in Goričanov, la bi bil sokriv največjega narodnega zločina; za tega ne bi bilo oprostitve; kleli bi ga še pozni vnuki, zamirajoči v gospodarski revščini.
Vpraša no pa vso slovensko javnost, čc je storila vse, prav ve, kar je 'lilo v njeni moči, da < .•!;: .r.i lovm-ka posest neokrnjen;: ssaviclno. J ' storilo slovensko časopisje vse, da bi bila
poučena naša javnost o važnosti slovenskega Primorja tako, da bi znal najmanjši med nami, kaj bi zgubil, če bi nas odtrgali od morske obali, od Reke pa do izliva Soče? Kdo je odgovoren za to, da je evropska in amerlkanska javnost netočno ali celo nič poučena o tej naši narodni boli?
Najbridkejše pa je dejstvo, da v trenutku, ko vpijemo o narodni edinosti, ujedinjenju in državni skupnosti, vsak dan doživljamo, kako malo se briga bratska javnost za naše meje, za naše življenjske pogoje: za naš Trst, za našo Gorico in vse tisto zaledje, na katerem vlada danes brutalna pest italijanskih okupacijskih oblasti.
Ta grešna neenotnost in razdeljenost v brambi skupne lasti jc naša največja narodna nevarnost, ln vendar je nujno, cla se briga vsa hrvatska in srbska javnost za sleherno vas ob naši slovensko-italijanski meji! Vsak najpreprostejši človek bi moral danes po vsej širni Jugoslaviji čutiti neznosno ponižanje in težo krivic, ki jib trpe naši ljudje v zasedenem ozemlju, dočim ostali bratje rajajo in sc vesele došle svobode v skupni državi. Ali sa vam ne zdi potrebno, da bi morali dan na dan od bolesti i'1 skrbi vpiti toliko časa, da bi odmevalo- po celem svetu, da se nam godi nasilje, ko zapirajo okupacijsko italijanske oblasti po naši zemlji, šole in zatirajo v ljudstvu vsak čut samostojnosti ter narodne samozavesti? Ves kulturni svet bi moral že danes natančno znati za na?o kulturno bol!
Kako revni smo v trenutku, ko se govori in piše o naših krajih v Italiji, kakor da bi ne bilo nad 1000 let v okupiranem ozemlju voč kakor 1000 «šča-vov«!
Ne drugi, sami bomo zaigrali v nemarnosti in nebrižnosti najlepši in najdragocenejši, pa tudi najpnCrebnsjši ud svojega narodnega organizma.
Ali mora tako biti? Ali mora vedno peti bič nad glavami sužnjev? Sužnji duh in malomarnost sta tudi — vole izdaj a!	I
Ka! po Slover^ia?
Glasilo Starčevičanskc stranke prava >TTr v a t s k a Drža v a«, -ki pravi, da je glasilo za narodno u j e c' i n j e -nje, prinaša dne 16. t. m. na uvodnem, mestu poziv na Hrvate, Srbe in Slo-v e n c c , naj protestirajo v nedeljo, dne 22. t. m. proti italijanski okupaciji. Veseli: nas ta odločen poziv ocl hrvatske strani. Toda no. veseli nas, da se j ta
ciaiistične stranke in jugoslovanske socialistično stranko (za Srbijo, Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino) po izmenjavi misli morejo konstatirati popolno soglasje v vseh problemih, nastalih vsled najnovejših dogodkov in predlagajo internacionalnemu foru sledečo izjavo:
Podpisali protestirajo proli vojaški oku. paciji jugoslovanskega ozsmlja (slovenske doline Soče, tržaSkstja ozemlja, Istre, slovenske-0a dela Koroške in Dalmacije) od strani tujih si!, ki Izpeljuje, kakor se zdi falni londonski pakt. To nasilje nad principi, ki sn bili tolikokrat poudarjanj od strani c stentlnih držav, iveri obenem zlo uporabo vojaške sile kakor tudi napako: zlo iniorabo vojaške site entente proti majhnemu naroiM-, ki su šele sedaj parola v svolt politični neodvisnosti ln kateremu ja ravno sedaj potrebra signraosi, da more svobodno ustaliti svoje življenje in ili po poti svoje iasttie organizacija, napako kor, če 1 pri 4.stu opfane, »jo nastal slovenski iredentl- i *em namesto italijanskega, J. ar bo porodila 1 »asl&ijo med dvesaz sosednjima narodoma, a v j bodoSaost! to izvir vojske. Poudarjajoč prin- ! cips, proglašene na slmnvsrvaldskS konferan- i ci in po ruski rcvoluclji, katere so priznalo ! v: 3 sckcjjc ictesnacionale- podpisani. sooialisU zahtevajo za jugoslovanski narod pravo, tla svobodno razp?*a{ja sam g srbe-j, pravn samoodločb'!, M zahtev?. izpraznUsv teun or.emlja cd vsako tuje vejačke sile. Sk'*>st n*58aBf.'i;U» strank, d« rešijo probleme, ki r.e nastali v vojski, sejala socialistom, rta p-.-voje sile ?;t Vpeljavo r.vsv;. rešitve, k: ns srns vsebovali nt« najmanjše kali bodočo vojske. V imenu sooi-:listo:' Balkana kakor tudi v menu >-.i-tcj?>-.!n>.:n-3ie izrokamo sve jo salidarnat-t :ak5 rssltvi v. rsrejijiJan^om, da i;odo isafc stranke v Kalti-: ;.n v jugoslovanskih	'ste n.i-
s"!. in obljubljamo, 'tn bomo v svov'< r^rankrb dolaji v tem.. <iuhu, kako naj so cmar-i.^al spor med tema dvema r.aredon: Pari,:, (j. novemlira* 1018. ' Morg-fu-i, Kabino,>MaksiBiovii^..God.jandir. Pc-ričič, Nov; kovic. Nedjč, Sfagjarevič, Jlilbin, I-Iarovič, Hopc.
Vodatvo italijanske socialistične stranke ya ji' pečalo s tom dokumentom in izjavilo, da, stoječe m. zimruenvaidskem programu, priznava vsakemu narodu samoodločbo, in sicor da niegovia pravic ne smo nrikraišafi kaka tuja vojaška sila, Londonski "pakt daje Kali|l czen?tje: ttnHiani večinoma »o s'ar>uj';y. in ngrofeva mir. v Izvršitvi londcr.skega pak-tn isii ari isr.psrialfstične n»i::is Ema;.;onosns enicnte, kal tinio^a impr.'	nroV !sa.fr-
semu sc Je borili sme. ententa, pcbljajcda r:a v Kerači;' in Avstriji.
Laški socipiis? Tieti cnekslji jusoslovan«?.-.5Ha ozemlja.
u^tjin Tzst' decembra, 'tukajšnji ItoHjanski J. P. J ».socialistični vod ja Josip Tuntstr je imel z dopisnikom bolojnskega lista. »II resto de! Car-lino-! pogovor o političnem :.;ali$ču tržniikih socialistov. V pojasnilo to.aa pogovora jo poslal Tuiifar listu pismo, v katerem tolmači svojo, oziroma mnenje triaških socialistov o položaju Trsta in bližnjega ozemlja, kakor so si ga mislili tukajšnji socialisti prfid razsu-loni Avstrije in po zasedbi tega ozemlja po Italijanih. Glede Trsta izvaja Tuntar med drugim: :.Ustonovii8v neodvisno državo, obsega-.ioče izključno •>.: pretežno italijansko« ozemlje od-levega bregu Soče navzdol ob furlansko-nžaško-istrski obali do vštevsi Pulja je bila le 5; nekaterimi nasprotujočimi glasovi predložena po skupščini tržaško socialistične
teremu so bili odkritosrčno uduni. Hladnost in rezervirunost pa zadobiva še odsev sovraštva v točki, kjer hoče Tuntar predvidjati ve. seli dogodek nemško-ju^oslovanskega zavezništva proti Italiji,«
E&itefttirco ssvno m^esije ^roti Stalisi.
Trst, 17. decembra. (Lj. k. u.) Vest o nasilnem iu sairiolnstnem ter nezakonitem postopanju italijanskih okupacijskih oblasti nasproti jugoslovanskemu živiju v zasedenem ozemlju je vzlic strogemu izolirunju, ki ga izvajajo Iialijani, vendarle prodrla v širšo juvaost.Kazne \esti o lom postopanju in protesti proti temu so napravili, kot se zdi, jako globok vtis na razne neitalijanske ententine, posebno pa na francosko in angleški: politične in časnikarske kroje. To odseva tudi iz pisanja italijanskih listov, ki sc v obče v zadnjem času zc'n intenzivno bavijo z Jugoslavijo. njenimi zapadnimi mejami in njenim razmerjem do Italije. --- Secolo , milanski deijiokratični lisi. piše 51, t. m. med dn" in: V tis'ai nevtralnih in ;>v /nI: kih držav so objavljeni z mnogimi 1»;>•.i.bnostmi razni in-cidenti, ki su se dogodili med nami in Jugoslovani v zusedenem ozemlju ivfi jadranskem Prknorju. Opisani .-o nekateri dogodki, ki so se viziji pred sklenom prninirjg in po njem; objavljene so obtožb.-, in protesti, ki so izšli od Kair--!nega Vn a v Zagnskn; I rdi se, čl a so bile po zavezniških vladah sklenjene gotovo odredbe :•: o/.jrom na nas in Jugoslovane. O vsem teiu ni bilo dovoljeno govoriti v Italiji, (jniove brzojavke .-i» dospele ir. Londona in Pariza edino uasl:<vom. li'--tn. ki so mu bile namenjene, vse tu, do podpis." korespon-tleiitn je zbrivla cenzura. Javnost je bila , sled tega v popolni nejasnosti. Naša vlada se ni pobrigala, da bi	v inozemstvu tlet icntirnla proti nam objavljene c'.:tožhe. Prei'.me rnišU vlada, da je bolj pai:<ctna in i učinkovita politika, če se pokr.:j-> nad vse p!ašč tajnosti. Bomo videli, knkšen uspeh. \e smemo s? čuditi, če nam javno mnenje v nOvtralnjii it zavezniških državah ni jjosehno nrkionjeno.
Videva
*
....." - 'iT j- i • •'','„; ! stranke. Ni bila torej individualna inicijativa
am govori, nuj Hrvati, Srbim Slo\enci j lcga ali onoga SC(.i;.;is,a. Ta ideja sc strinja
irotestirajo samo proti pretenzijam | tudi % zahtevo ;ministra Sbnnina do Avstro-
protei
■vat:sko priinorje, i »igrsne iz leta
(' a :"• c T r s t, j n ! ka odobrila v času, ko so avstro-ogi'skc ar-
Italijanov na Peko, hrvatsko priinorje, j Ogrske iz leta 1815 in jo je socialistična stran-
Istro in DaImae5.jo, a u a. ; e j. i » i, j u	i	. -••-•, --,-• . .„. -■•,•—, -o---- --
„ ,, - . '	, -c	1	modu sc trdno stale ob Plavi 111 je bilo pro-
n asa G o r 1 r, k a n e o m c 11,1 a t a lliU	.	dvzno, izjaviti se javno za izločitev iz državne
z besedico? Kaj pa Slovenija? Pri jate-	zveze bivše A v;.* rije. Cenzura je tedaj trdo-
Iji Hrvati, tako nc gre! Če žc apelirate na Slovence, naj protestirajo proti okupaciji proti Italiji, bi morali gotovo omeniti tudi biser naše slovenske domovine, pljuča, skozi katera dihamo. Trst in našo solnčno Goriško ter večji del Notranjske 111 del Koroško, ki jih danes Italijan drži v svojih kleščah. Celo italijanski socialisti imajo bolj energično bescclc. za našo stvar. Ali jo to malomarnost, »li pa nepoznavanje razmer? Niti misliti si ne moremo, da bi_se to zgodilo namenoma. Na vsak način jc tak poziv škandal, proti kateremu moramo najodločnejšo protestirati.
StaS^anskS soeisSis^E »»rosi laškemu iKsuerlaiig^u.
Zeesvfl. IS. docembra.. iz Itima poročajo, d.: ro jc bavilo vodstvo itali.;.'.n3kili socialistov na i' <;. -u raj.p a v z dokument ..-m, poclpi^.^dni tiiii. G. novembra i:»1? v Paiizu. kt se ^lasi: Poduitituii socialUli Kot člani itaiijansk"
vratno zatirala, vsako tako opazko. — Pred lagana republika, ki bi bila T>fetežuo italijanska. torej na noben način nc slovanska, in vse prej kot klerikalna (industrijski centri Tržič, Trst. Milje in Pulj bi bili ra.jc prccej socialistični). jo bila zamišljena kot naravni privesek Italije in istočasno kot člen v verigi, ki bi jo vezala s porajajočo se Jugoslavijo. Bila bi sredstvo, du se ohrani nezmanjšana trgovska, važnost Trsta iu bi bila primerna rešitev, ki lia.j bi pospešila mir s tem, da bi odtegnila raznim pivpirajoGim se strankam eno najbolj spornih pokrajin. — Dogodki so odločili dru-pačo. 1taiijanska narodna edinstvenost je gotova stvar. Želim, da bi i:: spoštovanja do pravic, samoodločbe Italija, oziroma njena vlada našla in imela dovolj moči. da bi se uspešno uprla onim stremljenjem, k; hočejo na vsak način anektirati »vse« pokrajine do demarkacijsko črte. Anektirati hočejo torej tudi »izključno nli po veliki pretežnosti« slovanske 'ne nad. marveč približno en milijon Slovanov) m se druge pokrajine onkraj to črte. Povzročila bi s tem vsemu italijanskemu narodu in posebno proletarijatu, ki nosi vedno večji del bremen in trpljenja, zelo bridko dneve. — Ui hočejo res, da. postane rek »Včeraj Ita-lijo proti Nemcem, jutri /. Nemci proti Italiji". ki že prihaja ia ust jugoslovanskih poli-tikov, geslo nevarnega iredentlzma, ki bo navdahnil ves mladi in krepki narod Jugoslovanov.' — Tn pismo objavlja list 7. opazko, kjer omenja mod dr.t^lnj: -Iz vsake vrsto tega pi.-mn izhajata hladnost in rezerviranest onih p.osi»odov (tržaških socialistov) napram narodu, ki jih je z orožjem osvobodil gospodarja, ka-
Srf> o ureditvi države SKS.
Zagreb, 18. _ decembra. Dr. Lazar Markp-vie, profesor bel^raiske^a vseučilišča in ured-n!'c -La Serbie ter Pašičev zaupnik jc izjav vil dopisniku - Az Esta<, da mi ne bomo za-httv, !i(?!) Trsta za sebe, ampak da se bomo zadovoliilif?) z avtonomijo tamošnjih Slovencev in Hrvatov, o Istri in Dalmaciji pa da še govora, ni, da bi ju prepustili Italiji - Mi sm-i^ t ramo londonski pakt sra pičlo. Kar se tiče Reke, bomo pustili Mažarom svoboden prehod, ali iv ne prepustimo Mažarom kot njih luke, kajti kar je naše mora tudi nam pripasti. Ko je govoril o ureditvi države SHS, je zastopal stališče administrativne decentralizacije. Ta decentralizacija že obstoji, pa jo je treba le ohraniti. Taka decentralizacija nc more biti ovira edinstvu, ampak ta decentralizacija edi-nole more zajamčiti notranjo in zunanjo fjurnest in učvrstiti idejo v širokih masah vseh treh plemen.
(Tako, sodi Pašičev zaupnik! In Pašič?)
»Ncvo Vreme« proti Pašičevi politiki.
Zagreb, 18. decembra. Glasilo hrvatske nanredne stranke (dr. Lorkovlč in dr. Šurminj Novo Vreme« piše z ozirom na krizo: Iz uradnih vesti se nc vc, kaj ic vzrok krizi Ker s je Pašič odrekel sestavili vlado, bi se to mo;;lo tolmačiti kol znamenje, cla on in njegova stranka kot pri ženevskem pa.kfu tudi v leni važnem aktu konstituiranja nove državo sodeluje »preko volje« in da nazori o nieni ureditvi še od daleč niso izravnani. Ni dvoma, da taki pojavi na morejo dobro delovati ne na zunaj in ne na znotraj, čeoraV so' kot znrmenje prehodne dobe razumljivi.
i^rož s korupcije.
V zadnjih dneh je začel list »Naprej« osebne napade na podpisanega poverjenika Narodne vlade vsled nedostat.kov, ki so se dogodili iu se šc dogajajo v službi stvarne de-mobilizacije. Zato sledeča pojusnilft javnosti.
Narodna vlada je nastopila svojo mesto v trenutku, ko se je pravkar porušila fronta soške armade. Vsem jo še v spominu nervozna bojazen, s katero je vsakdo prifrkoval prehoda soške armade skozi naše. dežele. Prva in vrhovna skrb vseh članov v tHih kritičnih dneh sia bila red in javna varnost. V drugi vrsti se jo šele sploh moglo misliti na reševanje vojaškega materijala. ki ie začel dohajati v. umikajočo so armado. Ta vojaški materijal je oblež.tval na vseh potili in vseh skladiščih, kjerkoli so imeli vojaki svoje zalogo. Izgubil jo svojega pravega gospodarja, brez varstva je bil zapuščen, in vsakdo si ga ju prilaščal -vojska je v svojih zadnjih koncih porodila šo nemoralo glede javno lasti.
Dočim SO prve dni preobrata kradli brezvestni prebivalci ob prehodni cesti, so pozneje kradle in ropale tudi straže, da, celo nekateri '■.'istniki iu poveljniki skladišč, o č, ,ner teko itak /.e sodne preiska\p. Ko so začele postajati razmere uevzdržljlvc, jo prevzel podpisani poverjenik vodstvo na njegov predlog ustnnov« 1 j enega prehodno-gospodarskega urada (Uradni List št. bZ z dne g. novembra 1018), komur
so jo podredila tudi organizacija demoblliza-cijske službo. Kar je prej velik aparat avstrijske države v posebuom uradu za stvarno demobilizacijo žo ono leto pripravljal, moral io podpisani poleg svojih nalog v poverjeni-vii /.a javna dela in obrt organizirati, zbrati In ustvariti v trenutku. V pomot nI dobil or-iranizatorično Izvežbartih moči. treba jo bilo zbrati take, kakor so bilo trenotno na razpolago S požrtvovalnostjo in neverjetnim trudom so se lotili vsak svoje naloge in uspeha leg« skupnega dela pat še ue more ocenjevati današnja prezgodnja kritiku, pokazal se bo po .iovršitvi te-le nalogo, ko bo znan pregled ohranjenega in reSenega blaga.	. .
Osebno se podpisanega napada, da ni Imel smisla za dovoli strogo odredbe v teh raz m t'rab. Zastraženie z vojaško silo ia P»;: najstrožja odredba, t kafcrtno jo zai™*sel pod-pisani raznolagatl, še strožje odredbe Ja pa poznala samo prejšnja Avstrtla, in to je preki sod, jio katerem leži na ljubljanskem strelišču že dovolj žrtev. In te žrtve Šc povečavah, se ni dolžno čutila narodna vlada in tudi ne soodgovorni podpisani poverjenik, tudi Co fct se bilo dogodilo še več tatvin -- krvoprelitja
nam je bilo žo dovolj! , j J x.tl . • ,
V koliko so upravičeni drugi očitki, naj
si napravi javnost svojo sodbo iz sledečih po-
da'k Vodilno načelo pr! vodstvu stvarne demobilizacije mora biti, da se zadosti naj preje notrebam države, potem dovajati materijal direktnim porabnikom, obrtnikom, kmetovalcem ta vsem ki so v sedanji vojski trpeli, obenem pa izključiti špekulacijo ln korupcijo. Ze prve dni uradovanja podpisanega poverjeniStva se je pokazalo, da je tehnično nemogoče sproti odvažati in na ramo shranjevati na stotine in «totine vagonov dohajajočega materijala ki bi bil večinoma pokraden, če bi ostal na kolodvorih, veliko skvarljivega blaga bi se tudi sicer uničilo. Izdan je bil zato razglas v časopisju (Uradni list St. 7, z dne 15. novembia 19tS) da naj so zglašajo obrtniki in trgovci m rsi ki imajo lastna vozila, da prevzamejo blago ua kolodvorih in ga sami spravijo na varno proti potrdilu o prejemu in dobri od-S odškodnini. Pa tudi skladišča v katera „e ie odpravljalo s kolodvorov blago niso bila več varna, edina možnost varne shranitve ie bila, da preide blago čimprej v varstvo zasebnikov, ki so za blago prevzeli osebno odgovornost Na ta način se nahaja danes veliko demobilizadjskega blaga v rokah privatnikov, obrtnikov in trgovcev, o katerem blagu pa obstojajo natančni zapisniki- Oči anja, da je blago tako »shranjeno«, so, čc ne zlobna, pa gotovo krivična. Vso to blago se bo šele razdelilo potom pravilnega razpisa tedaj, ko bo inveutartzarija celokupnega demobilizacijskega materijala 2o zaključena, ali pa vsaj v toliko dognana. kaj da se more oddajati zasebnikom/Le x slučajih, kadar so je pokazala posebna nujnost ali potreba, so se posameznikom izjemoma oddajali proti pravilni cenitvi in takojšnjemu plačilu predmeti iz skladih.
Na zeoraj opisani način so dobili v shrambo trgovci: K. A. Kregar usnje m različne druge potrebščine za usnjarje. Obrtna centrala za obnovitev Goriške razne potrebščine, tako za svoje lastne namene, kakor tudi v shrambo za razdelitev po nakazilih Zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani Vojaška vozita so bila nakupičena v raznih odprtih skladiščih in dohajala so po vseh cestah v Ljubljano, obležala so v jarkih in močvirjih, jemal jih je vsakdo, kdor jc lo imel za to kako porabo. Nobena straža ui pomagala in da sc reži vsaj. kar se je rešiti dalo, nastavila se jc cenilna komisija, v katero so bili poklicani eenilci-obrtniki Trlep, Ravnikar in Ogrm pozneje še drugi), ki so že preje pr»-plovaii kot soitr.ijskl cenilci in kojlh ime za-morc jamčiti za nepristransko delovanje. Za ♦ako blago, ki bi bilo do danes žc itak tudi zsinilo se je skupilo po vestnem delovanju teh cenilcev nad 100.000 K. ki so bilo vplačana v državno blagajno. Prihajale so od drugih strani pritožbe, da so se pri toh prodajah nastavilo celo previsoke cene, posebno ker c Slo K: za materijal, ki je za naše razmere lc manj prikladen. Koliko strokovnega znanja in upravičenosti za kritiko pristoja prena trčenemu kritikarju »Napreja«. naj se presodi iz dei-tva da ta ceni današnjo kovinsko vrednost vojaško kuhinje 1)000 K. dočim se jo po strokovni cenitvi dognala kovinska vrednost foh kuhinj na 3000 K. O vseh odjemalcih vojaških kuhinj so poleg tega napravljeni seznami tako da zamorc vojaštvo vsak čas to kuhinjo zopet pridobiti za lastno porabo za enako ceno, kakor so bile prodane.	.
Kej- so ti cenilci poslovali v naporni službi, cele dnevo na licu mesta, jc dokaj ne-ukusno, če se jim očita, da niso dijlali zastonj, ampak proti »proviziji«. Naj sc stavijo sovražniki -korupcije« soail brezplačno v službo Narodne vlado, pa jih bo z odprtimi rokami sprejela! Do sedaj ni bilo še nobenega takega
blizu!	, XT . ...
O tem, kako cla je bil v »Napreju« očitani parafin nakazan neki tvrdki za izdelavo mazila za čevlje, se bo stvar preiskala in tudi popravila, če je kaj krivice. Ponovi se pa. da jo treba v mnogo slučajih postopati po pre-udarku kakor ga narekuje trenutek, ker v par dneh ni mogočo dati navodil za tisočere mogoče slučaje.
Na. tleh Narodne vlade se nahaja toliko rezanega lesa, da s« ni bati, da bi nastopilo pomanjkanje. V dosedanjem izvrševanju glav-nih principov demobilizacijske službe se je zato brez pomisleka že lahko začelo z oddajanjem tega lesa na direktne porabnike, obrtnike in kmetovalce. Ravnotako sc postopa tudi z raznimi sedaj brezpredmetnimi vojaškimi barakami, ki polagoma zginevajo. Prodajajo se zato na javnih dražbah, kakor znano lz razlogov v časopisju. Neumestno bi bilo tako blago pridrževati, dočim trpe obrtniki pomanjkanju vsled brezdelja in nedostatnostl surovin. ,
Celemu našemu svetu jo znano, koliko škode so nam povzročila razno dunajske centrale. Da so sc ravno centrali za kožo in usnje morali umakniti skoraj vsi mali obrtniki in strojorjl v koj-ist veleindustrljl, vedo prav dobro /:. toprtiki tega obrta. Naravno je bilo zato da *e bila ena prvih dolžnosti nosnraviti s p -utrni- • delovanjem teh central kojlh uslužni organi so dobro znali skrbeti za to, da so izrabljali svoje stališče tudi v škodo i iv.- vcle .iditstrije. Centrala s sedežem na J unaju v židovskih rokah ni Imela od prvega tine Na rt Inu vlado na lrienlh tleh ničesar več cnro.Ri. Njeno delovanje je podpisani pover" jonlk pickintl (Uradni list št. 02 z dne 13. novembra l!il ) iti nnrr.čil likvidacijo mntnrljnln, ki je 1 il v njen)1! rrknh. Vsak strekovnjnk ve da so sinove l.ože ki so predmet to centrale, poi'vržone naglemu pokvarjenju. Ce se je iiki-niin central«, so je moralo poskrbeti tudi zu
to, da se blago ne skvari. Surovo, dostikrat preslabo konservirano kože so dohajale udi še naprej z vagoni v LJubljano; prva dolžnost jioverjonika je bila, tak zb ljudsko oblačenje važen materijal rešiti pred skvarjenjoro. Pospraviti so je moral tja, kamor jo bila prilika za to, četudi proti nevarnosti, da pride v roke domači veletoviirni, kojo lastnika zet je podpisani poverjenik. AH bi gospod kritikur v »Napreju« v.tom slučaju ravnal drugače, noj »odi javnost sama. Izrecno pa bodi poudarjeno, da ril noben referent podpisanega v tej službi dobil kdaj naroČilo, da mora kože od. kazati tvrdki Pollak, kvečjemu le, da naj jih odda tej tvrdki, b« Jih nI mogočo drugače hitro odpraviti! Tovarna Pollak pa najmanj potrebuje danes protožiranja od podpisanega povorjonlka, ki si Jo znala tudi takrat, ko še ni bila ž riim v svaštvu, v svetovni konkurenci priboriti častno mosto na svetovnem trgu.
DoScl te tudi eu vagon žo doloma stro-Jenih mokrih kož. kojlh vrednost Jo pač od-visela od dovršonoeti strojjlnega procesa iu vsokomnr znani maksimalni coni za izgotov-Ijeno usnje. Prodano so bile naposled na dražbi za ceno, pri kateri bodo dotični kupci pač težko prodajali usnje po veljavni maksimalni ceni. Co bodo imeli vsled tega škodo, bo to njih lastna krivda! V uradnem listu z naredbo St, 92 t dno 13. novembra 1818 jo bilo razglašeno, da je promet s kožami prost, navezano so pa kakor usnje ua maksimalne cene. Te cene mora plačati vsakdo, pa naj bo to tvrdka Karol Pollak, ali katerikoli usnjar, očitanje nizkih cen Je zato pač grda žalitev brez podlage. Razven poslovalnico dunajsko centrale jo oddajala kože tudi vojaška zbiral-uicu kož pri kateri jih jo po razglašenih ma-kslmalnih cenah zamogel dobiti vsak usnjar v za njegov obrat primerni množini. Promet s kožami jo bil z uradnim razglasom enotno urejen za celo območje državo SHS v Ljubljani in so tudi okrajna glavarstva dobila to-zadevna navodila. Z vso ostrostjo zavrača zato podpisani poverjenik očitanje >Naprejevo , da ni imel volje brigati so za drugo kraje, da, bi ostalo to narodno blago v'domačih rokah, temveč ko se ni *ne v enem slučaju dovolil eksport kož v tuje države. Pričakovati bi bilo pafi več lojalnosti od časopisa »Naprej, kojega urednik je imel žo sam dovolj prilike, od blizu opazovati delovanje napadenega povor-jenika. če žo to no, bi ga vsaj morala opozoriti k večji opreznosti izjava njemu po mišljenju blizu stoječega tovariša v Narodni vladi, ki je dotični Članek precl uatiskoru bral iu mu tudi izrecno povedal svoje mnenje, da dvomi, da bi se strinjal značaj napadenega poverjenika z očitano mu korupcijo Naj bi prezgodnji kritika rji zastavili svoje uspešno delo tam, kjer ju danes najbolj potrebno, in svarili ljudstvo pred tatvino in ropanjem, pa bodo prej dosegli kaj uspeha proti korupciji, kakor pa čo skušajo s krivičnimi očitanji Spodkopati ugled tistih članov Narodno vlade, ki so prevzuli v najtežjih trenutkih najhujše breme na svojo ramo in odgovornost in ki stoje žc od prvega dne v najhujšem boju s korupcijo. Taki članki izgledajo tako. kakor da je več smotra v napadu samem, kakor pa v stvarni krit ki. Poštena in pravična kritika naj pride vedno do besede! Vojna morala pa naj nc zastruplja šo našega časopisja! poverjeniki Narodne vlade imajo brez izjeme sedaj tako važne dolžnosti da nimajo nobcneira časa odveč: še za prerekanje po časopisju. Torej s korupcijo proč.
Poverjenik za javna delg in obrt.
neš akademski rs-
ra Scaj.
Po naročilu Narodne vlade v Ljubljani so je osnoval pripravljalni odbor za ustanovitev drufitva -..Akademski Do m«. Njegova naloga jo tlo 1. januarja pripraviti vse, da do-be slovenski akademiki v Zagrebu svoj Dom, >• katerem bodo dobivali revnejši dijaki za primeroma malo odplačilo vso oskrbo, premožnejši pa lodo plačevali vso po društvenem odboru določeno vsota »Akademski Dom« bo po možnosti otvorjen žc s 1. januarjem.
Naglašamo, da je »Akademski Dom« namenjen vsem slovenskim akademikom brez razlike strank ali premoženjskih razmer. Namen mu je, da omogoči slovenskim vlsoko-Solcem Študij na zagrebškem vseučilišču, kamor bo poglej hodila veliko, večina slovenskega visokošolskega naraščaja. Težko nnlogo I prevzame snujoče se društvo, saj treba več kot ! 300 slovenskim akademikom pvinraviti dom j iu b)"nliščo tor oskrbeti vso oskrbo.
Ogromne naloge, ki stopajo v novi dobi pred nn« nujno zahtevajo, da damo svojim akademikom na rozpolago vsa sredstva, ki jih moreto ujiosobjti za dolo mod narodom.
Društvo :Akademski Dom«, ki se osnuje prihodnje dni v Ljubljani, nrevznme to skrb v svoj program. Podpiralo bo slovensko visokošolsko dijaštvo v sporazumu z vladnimi krogi in s pomočjo slovenskega občinstva, da so v domovini in v tujini temeljito pripravi za svoj poklic.
Od vladne strani jn zagotovljen izdaten prispevek, ki ga bo mogel takoj uporabljati »Akademski Dom« za svoje namene Denarni zavodi in drugi dobrotniki dija-81 v n ra bodo, gotovo z največjim veseljem priskočili novemu društvu na pomoč, v zavesti. da s, tem najboljše položijo svoj kapital.
Ako so tem potom obračamo na slovensko javnost brez razlike političnih strank in jo prosimo nomnči, delamo to v zavesti, da jn tre'ia storili vso. da dobi domovina dovolj kulturnih delavcev. Svoj del troimonega naroda moramo temeljito pripraviti za vsa vpi-ngnnjn. ki že danes zahtevalo nujno razrešitev. ali na bodo v bodočnosti povzročcvala dobrobit celokupnega jugoslovanskega naroda.
Slovenska Javnost..denarni a a-
| vodi zasebni meceni in vsi mali dobrotniki dlialtva, ne pozabile, da le obilica vltoko naobrnženih mož moro prinesti narodu tisto stotin Jo nnobrazhc, ki jc podlaga srečnem o !>iv Menln v Jugoslaviji!
Darovi nnl se pošiljalo »Ljubljanski kre. dltnl >Ki"ki« v Ljubljani pod označbo »za Akademiki Dom«.
V LJvbDun!. dne 1? derembra 1P18.
Za nrlnrn vljnlni odbor: Pr fiii^m Fe«i|ch odvetnik: dr. Fran Tn«.)^ vladni svetnik; dr. Milan Korun, odvetnik.
Nemško uredništvo s rs
odpust?.
Naredba celokupne vlade SHS v Liuhlianš glede državnih nameščencev nemške narodno-
sti, glede repatriiranfa In selitvenih stroškov lugoslovanskih državnih nameščencev in glede prispevkov za rodbine državnih nameščencev, k) morajo živeti začasno ločeni od rodbine.
A.
vr \ ozirom na sklepa kabinetnega sveta ISemske Avstrije c dne 23. novembra 1918, ki se nanašajo na začasno ureditev nekaterih vprašanj državnih uslužbencev, se sklene začasno do mednarodne ureditve tega vpraSanja sledeče:
1.	Nameščenci bivše avstrijske držav«, ki so nemške narodosti in so službovali na ozem-I|U Narodne vlade SHS v Ljubljani, so odslo-ve. Oaslovjtev se izvrši s posebnim dekretom. Prejemki se jim ustavijo,
2.	Pod pogojem, da ne delujejo proti državi SHS ali za tuio državo in da stanujejo v ozemlju Narodne vlade SHS, dobe odstavljen-ci proti svoječasnemu obračunu do Časa mednarodne ureditve, najdalja pa -io konca februarja 1919, podporo v znesku dosedanjih zi-stemnih Prejemkov i draginisko doklado vred.
3.	Ako po J. imenovani nameščenci pro« sijo za vpokojitev, se rešitev prošnje prepusti mednarodnim pogajanjem; dotlčniki so odstavijo in se jim pod pogoli ood 2, Izplača za čas do konca februarja 1919 podpora v znesku pokojnine. Ta rok se sme podaljšati lo v posebnih, upoštevanja vrednih slučajih,
4.	Pod 1. imenovani nameščenci se smejo od slučaja do slučaia iz važnih razlogov bodisi pogodbeno, bodisi pragmatično sprejeti v službo drčave SHS. V vsakem takem slučaju ima sklepati celokupna Narodna vlada SHS v Ljubljani. Kot tak važen razlog je upoštevali tudi dejstvo, da izvira doličnik iz domače rotK bine.
B.
Repatriiranje državnih nameščencev bivše Avstrije jugoslovanske narodnosti.
1.	Jutfoslovni.3ki državni nameščenci bivše Avstrije iz upravnega ozemlja Narodne vlade SHS v Ljubljani, ki šc bivajo v Nemški Avstriji in so tam brez nadaljuje podpore od službe odstavljeni, a še niso orevzeti kljub prijavi v službo države SHS. dohivaio do preklica od Narodne vlade SHS v Liubliani podporo v znesku dosedanjih prejemkov.
2.	Repatriiranje se ima izvršiti čimpreje. V službovanje se vpokličejo vsi, kateri so sc javili, v kolikor proti komu ni utemeljenih pomislekov.
Tisti, ki se pozovejo, se sprejmo v službo države SHS tralno z dosedanjim činovnim razredom in dosedanjimi preiemki fz všteto dosedanjo aktivitetno doklado); aktivitetna do-kladi novega službenega mesta se nakaže šele po dovršeni selitvi. Ne morejo pa zahtevati, da se namestijo na gotovem službenem mestu ali na službenem mestu z enakim delokrogom, kakor so ga imeli v bivši Avstriji.
3.	Jugoslovanskim državnim nameščencem bivše Avstriic, ki so do sedaj službovali izven mei države in se snreimejo v službo države SHS- se povrnejo dokazani selitveni stroški do zneska selilnih pristojbin po splošnem povem načrtu.
Selitvni stroški se vrnejo n-1' 'loma šele, ko se je dotičnik faktično preselil in nastopil službo, V ozira vrednih slučajih se na posebno prošnjo dovoljuje predujem.
C.
Za vse državne nameščence.
Državnim nameščencem, ki 50 premeščeni na drugo službeno mesto v domovini, ali k'i so sprejeti v službo v domovini, ki pa se ne mo-re'0 vsled obstoječih razmer preseliti takoj s cclo družino (z vsemi v njihovem gospodinjstvu živečimi rodbinskimi člani), se izplača do možne preselitve, toda najdalje za dobo treh mesecev, počenši od dneva, ko je nastopil nameščenec službo v domovini, mesečni prispevek v sledečem znesku:
a)	pri uradniku: za ženo IkO K, za prvega otroka 100 K, za vsakega nadaljnjega otroka šO K, vendar pa v celoti ne več kot 450 K:
b)	pri poduradniku jn slugi: za ženo 100 kron, za prvega otroka 80 K, z avsakega nadaljnjega otroka 40 K, vendar pa v celoti ne več kot 340 K.
Omenjena doba treh mesecev se v ozira vrednih slučajih lahko podaljša,
csej?t lissoslovan, na dan S
Na dan, Jugoslovan, ua dan! Triglav to zove in Balkan, Okreni se, odpri oko, filej. solnce vzhaja ti zlato, lo že prenehal vojni grom !n svoboden ti vstaja dom. /
Na dun, Jugoslovan, lia dan! Dunav to kličo in Jadran. Tlačanstva doba gre v zaton, Otcta suženjskih je sjion i'osavlja, Moravija, Vsa majka Jugoslavija!
Na dan, Jugoslovan, na dan! Pobit, troglnvi jo tiran, Te v ton in Turek in Arpad, Prost si Slovenec. Srh, Hrvat, f,lasno zavriskaj, pij radost, liog živi, zlata to prostost!
Anton Hribar-Korinskj.
Jugoslaviia.
Vprašanje Trsta.
Bern, 18. decembra. V tukajšnjih diploma-tičnili k;ogih govore, da je Wilson odločno proti pridružitvi Nemške Avstrije NemČiii, pač pa je WiIson za pridružitev Nemške Češke češko-slovaški republiki. Bernsko časopisje propagira misel, da se Trst proglasi za internacionalno meslo, dočim mora Dalmacija in Istra pripasti Jugoslaviji. Amerika, Francija in Anglija ne bodo uvaževale nobenih italijanskih zahtev na Trst, ampak zahtevajo, tla se mesto internacionalizira ter ga upravlja angleški guverner. Jugoslovanski krogi so s tem zadovoljni, dočim Italija ostro protestira.
Rimski župan v Trstu.
Trst, 15, decembra. (Lj. kor. ur.) Sindaco (župan) mesta Rima, knez Prospcro Colontia, jc v spremstvu več rimskih mestnih svetnikov p išel predvčerajšnjim popoldne v Trst na obisk. Na kolodvoru so ga sprejeli tukajšnji sindaco dr. Valerio in drugi civilni in vojaški dostojanstveniki. Včeraj zjutraj je principe Co-lonna prišel s spremstvom na tržaški niunici-pij, kjer ga je svečanostno sprejel tržaški župan. Oba župana sta imela navdušene govore,
NagfaSala sta trpljenje in muke italijuaskega prebivalstva, ki ie toliko let tako željno pri/ čakovalo združenja »zveste rimske hčerke Tr-sta z materjo Italijo,-. Na Veliki-1 trgu pred magistratom, sedaj Trgom Jedin,",: venosti, se ic zbralo dokaj mladine 1 zastavami in itali-anskih vojakov, ki so prirejali rim*kemu in tržaškemu županu nuvduJene ovaeije, Godbe so svirale narodno himne. — Po obisku Krasa n goriško bojno fronte se io sindaco knez Co-onna danos vrnil v Italijo. Na nlegovo pova-bilo . bo tržaški župan dr. Valerio povodom sprejema predsednika Wj]8ona priSel v Rim
Od Brconcii« do Reke.
T»t, 17. decembra. (Lj. k. u.) Pod našlo« vonj -Naša vzhodna meja in dober tek Jugo-»lovanom razpravlja bolonjski list -U Resto d« Car lino« dne 12. t. m, z ozirom na Članke itali anskega časopisja k določitvi novih itali-anskih mej, pri Čemur naj so ozira na narodne ln zgodovinske pravice, na topograflCne in jsereJjoplane elemente, na gospodarske faktorje in predvsem na vojaško važnost, ki saj jo imaio te meje. — List prinaša znano. v»ndar ne povsem t no jugoslovansko etnografično Karto, katero Komentira s »ledeCUni opazkami: 1 a država, ki se ni še rodila, ti jo poatavila meje velike oblasti. Na vse strani sili brez. stidno z ovinki in izbočki v luje z«ml»i na Versko do onkraj Szegedina, v Rumunifo do onkraj karpatskega porobka. v Albaniji do Skadra. v Macedonijo skoro do Soluna. V Italiji se zadovoljujejo Jugoslovani z zahtevo do-brega dela Furlanijc (!), vgtovši seveda Vi-dem. Ne omenjamo več istrskih in dalmatln-skih otokov, ki bi morali postati operativno izhodišče za napade proti jadranski obali Ita-ihe. -- t a to nevarnost ni smatrati za šalo. Kajti nova srbsko-hrvatsko-slovenska država bo kompaktna skupina mnogih milijonov prebivalcev, ki postanejo še bolj štuvilni, če se p: idruzijo Jugoslovanom še Čehoslovaki preko Kaabske doline, ki bo služila za to, da se ustanovi med obema državama neodvisna komunikacij' i-'a pot. Ua se izogne iznonademu. mor.T poleg l<ga računati Italija, tudi z možnostjo, aa jo bodejo napadi1 z v$eh strani, da !c	izpostavljena tudi nemško-slovaikl
koaliciji. Dasiravno Jugoslovani sami ne morejo misliti na to, da bi začeli oboroženi konflikt z Italijo, pa vendar lahko vstopijo v »vezo slovanskih narodov (30,000.000 s Čehi in Rumuni) in po potrebi tudi v zvazo t nemški« državami. Te b: lahko pritisnile na pašo treo-linsko mejo, dočim iti Slovani lotili vzhodnih mej. Ta možnost ni neverjetna. To je treba vedeli. Tembolj jc potrebno, da napravimo dobre zapahe na naših vratih no. oni strani hišo, kjer so se sosecije navdahnili s takimi nameni. Videli smo, zaključuje lisi. da postane lahko Reka zelo važna slrategičua točka " rokah napadalca iz vzhoda, in dokazali »mc tudi v drugih člankih nevarnost, ki bi pretil« Italiji na severni meji, če so ne pomaknej' njene ineic do Brennerja. Geslo naše poMlik«-prt pogajanjih se mora glasiti: Brenner ii Reko ^a našo varnost in za mir bodoče Hv ropel- .
Napetost meri Francozi in Italijani.
Trs?, 17. decembra. (Lj. kor. ur.) O napetih razmerah med Italijani in Francozi, »!»» sti na Jadranskem morju, porofajo ie Rii>:s milanski -Perseveransi«! Na Adriji je uektj francoskih ladij, ki ic morda njih naloga ne prostovoljno ščuvanjo Jugoslovanov proti fta lijanom. Mogli bi našteli mnogo lakih epizoa in neljubih dogodkov. Prav bi bilo, ako bi se takoj izpregovorila odkritosrčna beseda, da se zaprečijo dogodki, ki bi utegnili imeti slabih posledic. Naši Irancoski prijatelji naj dopuste, da sami opravimo svoje stvari v Adriji m naj se vzdržujejo vsakega vmešavanja prav tako. kakor mi ne^ posegamo v vprašanja Alzacije iu Lorene, Zadoščajo Američani v Adriji z njihovim taktom in spoštovanjem, ki ga kažojo za naše neoporečno gospodstvo. Ni potreba, da francoske ladjo križarijo po Adriji'; tako nam nc bodo delali neprillk in ne bodo dajali potuho Jugoslovanom, vedno pripravljenim, sprejemati jih z izzivalnimi demonstracijami in dajati francoskemu, mnogokrat ovinjenemu moštvu priliko, da se pridružuje ogabno jugoslovanskim manifestacijam sovraštva proti Italiji, Spričo današnje krize, mnogokrat povečane po francoskih slučajnih ali neprostovoljnih hujskanjih, bodo danes aH jutri zastopniki vlad obeh držav bridko iznenadeni. Naši častniki. naši mornarji in naši vojaki, sklepa poročilo, so sicer potrpežljivi, toda do gotove meje,
Ameriško brodovje v Dubrovniku,
Dubrovnik, 27. decembra. Včeraj je priplulo v dubrovniSko luko ameriško brodovje, obstoječe iz 23 ladij. Ljudstvo ju jo navdušeno pozdravljalo, ameriškega admirala pa je pozdravil v angleškem jeziku kupltau Krunge* vlč. Admiral se je zahvalil za krasen sprejem in izjavil, du je Amerika ua naši strani. Zve-čer' so priredili Dubrovčani Američanom na čast končen s plesom.
Italijanska nasilja. 1
Lošinj, 18. dec. Duhovnike Pavačiča, Bi« čeniča, fra Bernardina Baričeviča in učiteljici Pavljevič in Markus so Italijani odpeljali na vojni ladji v Pulj, od koder so jih v ponede-liek prepeljali v Benetke. Italijani jih bodo internirali v Italiji.
Split. 18. dec. Iz Zadru poročajo: Italijan-sik jx>veljnik je sinoči s silo zasede! tiskarno »Narodnega lista*- in ga ustavil, ko je bil šele na pol dotiskan. V tiskarni gospodarijo kara-binieri, ki so prepovedali lastniku vsak vhoi1 v njo.
Split, 18. dec. Iz Šibenika poročajo! Italijani nadaljujejo z nasilstvi. Včeraj so aretirali kapitana ladije >-Rodia>', družbe Tripkovlc, Poveljstvo karabinlerjcv je razglasilo, da je prevzelo vse funkcije orožnišlva. V Rogoznlci so prepovedali Italijani razobešanje< jugoslovanskih zastav in s silo odstranjujejo ko-karde.
Čres, 18. decembra. Italijani so izgnati z otoka Čresa vso jugoslovansko uradniltvo. V samostanu konventualcev so izvršili hišno preiskavo, ki jc trajala skoro 4 ure, toda niso našli ničesar. Po otoku pobirajo podpise, češ da se gre za aprovizacijo, v resnici pa se podpisi pobirajo za pridružitev otoka Čresa Italiji, Italijani uprizarjajo proti provincijalu Miloševiču, ki jc edini voditelj Hrvatov na otoku, veliko gonjo in ga hočejo pod vsako ceno odstraniti.
Koroški Nemci protes!ira!o.
Ce'o\ec, 18. (Lj. k. u.) Dunajski ' pordenčni urad poroča: Na brzojavni p: 1-test, ki ga je Narodna vlada v Lju lin i i-o-siaia tukajšnji deželni vladi radi dogodkov v Grabštajnu, jc dežeina vlada v Celovcu 00-
f,
slala ljubljanski Narodni vladi nastopni odgovor; >Na brzojavko z dne 16. t. m. o do« godkih v Grabštainu mora deželna vlada podati naslednje popravke: Trditev, da tc v varstvo miru v slovenskem ozemlju v Orabštat-nu nastanjen srbski vojaški oddelek, torej en-tontna četa, bil nenadoma napaden po nemških oddelkih s topovi in strojnicami, ic neresnična. Res ie, da povsod v deželi in tudi v Grabštajnu varnost m mir nista ogrožena in da ju nasprotno ravno na noben način in niti približno opravičljivo postopanje tjakaj odposlanih čet moti in zelo ogroža. Res ie. da Grabštajn ni slovensko ozemlje in da v GrabStajnu qi bil nastanjen noben srbski oddelek, Res je, da je skušal jugoslovanski oddelek po-noči šiloma zasesti Grabštain in da tc nenadoma napadel naše straže. Res je, da o kaki pravilni zasedbi v zmislu pogojev za premine pri takem ponoči izvršenem napadu nc more biti govora. Re« je, da takozvani srbski vo|a-Ški oddelek nI bil nikaka ententna četa, da sc ia četa ni izkazala s povelji, ki jih je prejela i» Ljubljane, da so se častniki izkazali le z legitimacijami, neveljavnimi /po mednarodnem pravu ln napravljenimi v Liubliani, ln da so ta, kakor ie nedvomno ugotovljeno na pod-.agi izjav ranlencev, ravnali, kot bi bili ententna Čete s tem, du so se člani tega oddelka, h» med ujlml celo vo aki bivše avstrijske armade, oblačili.v srsbke uniforme. Res je, da ie ta oddelek začel streljati na naše straže in da s« ie pri tem celo ranilo moža lastnega oddelka, dočim so naše straže odgovarjale s streli le v silobranu. Ni res, da je srbski po-▼almik odklonil krvolitje. Ni res, da so tamošnji oddelek deloma usmrtili aH ranili, deloma pa premagali in odvedli. Res jc, da je bil na obeh straneh eden mrtev in le malo ranjenih, Deželna vlada v Cclovcu bo proti takemu postopanju vojaškega oddelka, ki krši mednarodno pravo in zlorablja ime ententnih €«t, najenergičnejše protestirala pri vrhovpem poveljniku ententnih čet. Ugovarja takemu za-vijamu dejstev v tamošnji brzojavki in protestira najenergičnejše proti temu, da so dogodki v Grabštajnu kršili pogodbo za premirje, proti čemur bi moglo postopal' edinole en-tentno vrhovno poveljstvo in Ljubljana, s katero pi bilo sklenjeno nlkaku premirje. Napad v Grabštajnu ni bil nikaka zo -riba stra-teglčno važne točke v zmislu pogo ' za premirje, ker napadajo čete, ki niso bih ententna tete in niso imele ententnih povelj. Ententna četa bi ne bila brez prejšnje napovedi ponoči kakor v vojni in v sovražni deželi napadla mirni kraj in ne bi smela začeti streljati na stražo, ki ic bila nastanjena v varstvo miru io reda. Tako postopanje tamošnje čete dokazuje, da ni imela niti najmanjšega pravnega naslove. Protestiramo uaienergičnejc, da so dogodki pri Grabštajnu kršili specialne dogovore. Ponovno opozarjamo, da so bili naši dne 9. t. ni. v I iubliano poslani zastopniki poob-laščeni, loialno in z največjo pripravljenostjo omogočiti ddgovor, ki bi končno prinesel ubogemu prebivalstvu mir in varnost in bi ščitil nemške dele Koroške do definitivne ureditve vseh epornih vprašani na mirovni konferenci. I-lubljanski Narodni vladi je pač znano, da se pogaianja niso razbila ob naši nepopustlji-vosti, marveč le ob stališču tamošnje vlade, da brezobzirno uveljavlja svojo moč v nemškem ozemlju Koroške. Le nasorotna stran krši pravo, vsled česar ugovarja koroška deželna vlada najenergičnejše proti sklepnim izvajanjem Narodne vlade in odločno odklanja vsako odgovornost za posledice. Deželna vlada v Celovcu je v interesu prebivalstva in vzdrževanja miru in reda v deželi vedno pri-pravl<ena, stopiti s tamošnjo Narodno vlado v nova pogajanja, ne bo pa nikdar interesov nemškega prebivalstva v deželi žrtvovala imperialistični nasilni politiki.
Srbi se vračajo.
Bakar, 18. decembra. Na Reko je priplula angleška ladja s srbskim transportom. Na parniku so: general Ljuba Milic, štirje oddejki vojnega ministrstva, nadalje uradništvo železniškega in pravosodnega ministrstva. Transport spremlja 307 vojakov. Na ladji je vsega skupaj 635 oseb, ki odpotujejo preko Zagreba v Belgrad.
Sprememba imena.
Zagreb. 18. decembra. -Hrvatska država Baznania svojim naročnikom, da spremeni na-< slov v ime »Hrvat«.
Radičeva kmečka stranka.
Zagreb, 18. decembra. Dne 30. t. m. se vrši glavna odborova seja Radičave kmečke stranka z dnevnim redom: Poročila Radiča o uspehu v zlati Pragi; končni sklep o izdaji dnev. nika in o volitvi uredništva; poročilo o domačem političnem položaju.
Iz hrvatske žurnalistike.
Zagreb, 18, decembra. Dnevnika .Hrvatska Ri ečj- in -Glas SHS - sc fuzionirata v en dnevnik, ki se bo imenoval -Riječ SHS in bo izhajal dvakrat na dan. Sušoški dnevnik --Primorske Novlne- se znatno povečajo. Oba lista sta glasili JDS. — Zadrska »-Hrvatska Kruna ^ je spremenila svoje ime v Hrvat, republika .
HM kralja Petra v Stockholma.
Trst, 17. decombra. (Lj. k. u.) »Corriere della Sora« poroča Stockholma da je do* spela tjekaj kneginja Jelena, hči srbskega kralja Petra in soproga ruskega velikega kneza Ivana Konstantinovifca. Pod boljševiškim režimom jo bila aretirana kakor druge kne-•rinjo iu so jo imoli štiri mesce ujeto v Permu. Potem so jo odvedli v Moskvo, kjer ju bj. ia osvobojena vsled posredovanja norveškepa poslanika.
Iz Češke.
Masarvk na potu domov.
Praga, 18. dec. fLj. k. u.. KB.) -Pravo Li-du^ poroča, da pride predsednik Masarvk jutri ob štirih popoldne v Budejevice, kjer no prenočil. Drugi dan sc odpelje v Prago.
Praga, 18. decembra. (Lj. k. u., KB,| Čehoslovaški tiskovni urad ugotavlja, da so izvodki nekaterih dunajskih listov iz intervieva francoskega lista l Mas/irvkoni nepopolni in deloma napačni, zlasti izrok Masarykov o krivdi <>Hdc vojne. Masarvk ni izjavil, da so krivi Hoheuzollernci in Habsburžani itd., marveč jc po francoskim izvirniku rekel dostavno: Krivda Habsburžanov je. večja nego krivda ilohenzollernccv.
Čehi zasedajo.
Opava, 18. decombra. (I.j. k. u.)Danes ob h popoldne pričakujejo tukaj prihod čelio-nškili čet.	,
Cpavoj 18. (Lj. k. u.) Donet, popoldne o .oslovašlte čete zasedle mesto Opuvo.
Praga, 18. decembra. (Lj, k. u., KB.) Iz novo zasedenih krajev na Češkem ni nič posebnega poročati. Povsod je mir in red. Strelski polk št, 30 je 16. t. in. zasedel Moravsko Ostravo. Sest stolni j jo zasedlo Znojem popolnoma mirno,
Karlove Vari republika.
Karjsbader Nachrichteiv poročajo: Mestni svet v Karlovih Varih je naprosil predsednika WlI»ona, da uaj pripozna Karlove Vari zaradi ojlhovega mednarodnega značaja za republiko pod protektoratoni Amerike.
Praški nadškof odpoklican ?
■Našinec* poroča: Krogi, ki so v zvezi z nuncijaturo svele Stolice, izjavljajo, da je praški nadškof že odpoklican iz Prage v Rim. kjer sc mu bo poverilo vodstvo kongregacjje obredov. V prihodnjem konziutoriju bo baje imenovan za kardinala.
Ententa zsssde ssB©
Budimpešta, 18. decembra. Rumun-sko vrhovno poveljstvo jo sporočilo ogrski vladi, da je dobilo od entente povelje, prodirati na Ogrsko. Ententa zasede celo Ogrsko, in sicer :R u m u n i ozemlje do Tise; Srbi do Dona-v e ; ogrsko nižino pa francoske in angleške Čete. Do te zasedbe ima ententa glasom sklenjenega premirja pravico, kakor tudi Rumunija, ki je njena zaveznica. Ogrski ministrski svet jo proti temu protestiral.
Mažarsko poročilo o položaju, _ .
Budimpešta, 18, dec. Ogrsko vojno ministrstvo je izdalo o vojaškem položaju sledeče poročilo: Prednje češke straže, so prišle čez reko Poprat in so zasedle Markusfalvo in trg K6s. Med rekama Vago in Moravo je položai nespremenjen. Rumunske čete, ki prodirajo na Ogrsko, so dospele do reke Maros. Poljaki, ki prodirajo čez prelaz Lublo, so dospeli do Podobna. Od drugod se nič novega ne poroča.
Brzojavni to telefonski promet med Ogrsko to inozemstvom ustavljen.
Budimpešta, 18, dec. Francoske vojaške oblasti so zaplenile vse brzojavke, namenjene v Inozemstvo, in ustavile ves telefonski in brzojavni promet z inozemstvom.
soj, vsa,i dobo dveh ali treh tednov. Koncem januarja ga pričakujejo v Londonu, kamor pa povabita kralj Jurij in angleška vlada-Pariz. 17. decembra. (Lj. k. u.) »Agt.-nco Ilavui-' poroča; Pri voloposluiiiku Zeditijctiih držav jc bil na čast predsedniku Poincareju in predsedniku \Vjlsonu dino, ki so mu prisostvovali tukaj akreditirani veleposlaniki, predsedniki zbornice in senulu, minister za zunanje stvari Pichon, mornariški minister Lcyguos. ameriški pooblaščenci /.u mirovno konferenci") ter maršali Joffre in Foch. Po di-Ueju je 1 >il sprejem.
ParJz, 17, decembra. (Lj. k. u.) Nota agen-liuv ■ Agonce Havas« pravi, da se bodo pogajanja o prehodnem miru prejkono začela v prvi polovici meseca januarja.
Amsterdam, 17. decembra. (Lj. k. U.) Po tukajšnjem listu jo sporočil albanski narodni odbor burnskomu poročevalcu lista »Times«, da jo poslal predsedniku Wilsonu spomenico, kjor ga prosi, naj so popravi krivica, storjena na londonskem kongresu s tem, da so Albaniji odvzeli dve tretjini njenega ozemlja.
Meje se določijo po mirovni konferenci. Praga, 18. decembru. V praških političnih krogih govore, da jo ententa sporočila italijanski, jugoslovanski in češki vladi, da sc bodo končno državno meje določilo na splošni mirovni konferenci. Doinurkucijsko črte in drugo meje. označeno v premirju, se no morejo smatrati za končno meje teh držav.
O Narodna skupščina v Nemški Avstriji.
Dunaj, 18. (Lj. k. u.) Provizorna narodna skupščina je daues nadaljevala drugo čitanje zakonske predloge o sklicanju konstituante m
0	volilnem redu. Poročevalec Ileine je predlagal, nai sc podeli volilna pravica za konstituante tudi v Nemški Avstriji nastanjenim državljanom Nemčije iu ie slavil tozadevni do-i dalni predlog. Na ta način bi se tudi praktično izvedla skupnost z brati v Nemčiji. Poslanec Humer je protestiral proti temu, da so se nemške naselbine prepustile Čehom brez boja. Kritiziral fe predlogo, ki pomenja priznanje strankine klike in smrt malih strank, ter pojasnjuje podrobno po nje<?ovi stranki izdelani načrt volilne pravice. Državni kancelar dr. Renner ugotavlja, da sc zbornici predloženi zakon no more imenovati več Rennerjcv načrt, ker je ta načrt predložil odsek za volilno pravico. Zakon o varstvu volitev bo skoraj do-gotovlien in bo v januarskem zasedanju predložen zbornici. Poslanec Fink je govoril o raz-metiu med državo in deželami in je dejal, da se zelo moti, kdor misli, da je mogoče urediti dežele z Dunaja, V narodni skupščini bo treba postopati previdnejše, kadar se bo hotelo deželam kaj diktirati, Po sklepni besedi poslanca Heineja jc zbornica odklonila Hummer-jev predlog, Zbornica je nato sklenila, preiti v podiobno debato na podlagi poročila, predloženega po odseku za volilno pravico. — Državni svetnik dr. Neutnann je v današnji seji provizorne narodne skupščine stavil uasiopno vprašanje na državnega tajnika za zunanje reči: Ali misli vlada stopiti v zvezo z inozemskimi oblastmi, kakor 5 švedsko vlado, ki_ sc je vedno človekoljubno zavzela za vojne ujetnike, aLi z ententno komisijo za preskrbo vojnih ujetnikov, ki je pred kratkim dospela v Berlin, da izboljša položaj naših ujetnikov v Aziji in olajša njihov povratek? — Zbornica je po daljši debati sprejela §§ 2 do 43 zakotij ske predloge o volilni pravici za konstituanto.
j Ijvolila je odsek, ki naj kolikor mogoče kma- j j Iu izvede zbornične sklepe o tem zakonu. Dr-j žavni kancelar dr. Renner je naznanil, da pre-: neha funkcijska doba provizorne nar. skup-| ščine z dnem, ko sc sestane redna konsli-! tuanta.
Czernin namerava kandidirati.
Dunaj, J S. decembra. N. Fr. Pr. poroča,
1	da namerava grof Czernin kandidirati v prvem dunajskem volilnem okraju, in sicer na program meščanske, demokratične stranke.
Bivši cesar Kare! se preseli.
Dunaj, 18. dec. Bivši cesar Karel se preseli 5 svolo družino z gradu Eckartsai^. na svoje posestvo Schlosshof na Moravsko polje.
Polom avstrijsko-ogrske armade.
Dunaj, 18. (Li. k. u.) V današnji seji narodne skupščine je prišel na razpravo zakonski načrt o ugotovitvi odgovornosti in morebitnega kazenskega postopanja višjih častnikov in njihovih organov v tej vojni. Državni svet je imenoval štlrlčlcnsko komisijo, ki bo preiskovala, v kolikor so sc tekom vojne višji poveljniki in njihovi pomožni organi pregrešili v vodstvu vojnih operacij. Posebno se la zakonski načrt nanaša na polom avstro-ogr-ske armade v jeseni 1918 jn na usodo nemško-avstrijskih čel vsled porazu, Zaključki te preiskave morejo tvoriti podlago /a. kazensko postopanje.
Mirovna pogafaAia.
Rottsrdani, 17. decembru. (Lj. 1<- u,) Ni-ouvvc Rotterdanische Courant« poroča: Koncem tega tedna pride Lloyd George v Pariz poadravjt predsednika \VUs011a. V prisotnosti zastopnikov ostalih zaveznikov se bodo takoj urlčela pogajanja u provlzornein miru, ki jim bo prisostvoval predsednik \Vilsou. Pričakujejo, da bodo končana v enem tednu In da so bo sestala glavna konferenca v pivom januarskem tednu. \Vilson so l>o udeležil tudi tuli
fiksna poročila.
Novi portugalski predsednik.
Lirlicna, 16. decembra. (Lj. k. u.) Routor-jov urad poroča: Admiral C.anto Cast.ro je bil s 137 glasovi izvoljen za predsednika ropu-blike.
Pred revolucito v Italiji.
Felgrad, 18. decembra. (Lj. k. u.) Urad srbskega Narodnega svota javlja: Kakor kaže, jo upati, da pride v Italiji do revolucijo. To bi nam položaj jako izboljšalo.
Za zvezo narodov.
Rotterdam. 17. decembra, fLj. k. u.) Po listu »Nleuvve Rotterdamsche Courant« piše »\Vestminster Gazette«: Mir, ki so num ga obetali pri volitvah in ki nam obeta povračilo dosctmtlitardnc škode, ki bo Iztrebil vse Nem-eo in bojkotiral trgovino, je mir oboroženega svota, no pa. mir, ki nam dopušča, da spremenimo meč v oralo. Ta mir nas bo prisilil, da obdržimo vojaško dolžnost in nas bo oviral, omejiti oboroževanje. Naše poslednje upanje, cla so odkriSamo militarizma, je to, da zahtevamo z vsemi svojimi močmi, zvezo narodovi žrtve, ki smo jih doprinesli, so vredne gotovega in trajnega miru.
Poljaki to Nemčija.
Iz Berlina se poročaj Nemec skrbe priprave Poljakov /.a aueksijo vzhodnih zemelj Nemčije, in sicer vzhodne Pruske, Poznanj-skega in vzhodne Šlezije, Ob poljsko-šlezijski meji so zbrane močne poljsko čete. Določen je že'dan napada. Poljski poslanik je zapustil 17. t. m, Berlin. Iz Varšave se je vrnil 17. t. mes. nemški poslanik grof Keszler v spremstvu 70 nemških podanikov.
Izrabe Nemčije v svetovni vojski.
Berlin, .18. decembra. Nemci so izgubili v vojski 1,600.000 mrtvih, 619.000 ujetnikov in 4,064.000 ranjencev.
General Haigh v Kolnu.
Koto, 18. decembra, Vrhovni poveljnik angleške armade general Haigh sc jc pripeljal 16. t. m. v Koln,
Dnmne norice.
—	Današnja priloga »Slovenca« ima čudno obliko. Vzrok temu ie veliko pomanjkanje časopisnega papirja. Za rotacijski papir nimamo na našem jugu doslej nobene tovarne, iz Nemške Avstrije pa nc dobimo še ničesar. V lem liči tudi vzrok, da po raznih krajih nc dobe pravočasno »Slovenca«, ker se mora radi pomanjkanja rotacijskega papirja list tiskati na navadnem stroju, kar je pa zelo zamudno. Tiskarni se jc sedaj posrečilo dobiti nekoliko papirja, ki pa za »Slovenca^ nima prave oblike, zato je tudi današnja priloga manjša kakor glavni list. Lahko bi sicer tiskarna dala papir priredili za obliko -Slovenca« s tem, da bi ga dala obrer.ati. S tem pa bi šfo v izgubo veliko papirja, kar bi bilo škoda. Zato se nam je zdelo bolj/ekonomično, da izrabimo ves papir, četudi ima' priloga malo bolj čudno obliko. To pa nič nc de. glavna stvar ie, da postrežemo čitateljem » Slovenca«.
—	'I. resnico na dan! Slovenski Narod* je v svoji 299. številki z dne 17. decembra poročal pod naslovom »Prve žrtve z a Jugoslavijo«, kako je bilo v letošnjem maju v Radgoni ustreljenih radi Jugoslavije osem vojakov 97. pešpolka. Med drugim piše list: -.Dnt; 16. junija je vojaška oblast dala zbrati v mestni župni cerkvi vse vojaštvo. Tu je imel vojaški pater nagovor, v katerem je sramotil in p r o k 1 i 11 j a 1 vojake, ki so bili ustreljeni- Ta govor je razburil prisotne voiako tako, da so začeli lomiti deske na klopeh in droge pri cerkvenih zastavah, hoteč z njimi napasli vojaškega duhovnika. Dopis je podpisal Dr. G, Radgonski. Javnost ima pravico izvedeti ime lega vojaškega duhovnika. Dr. G, Radgouski se poziva, da javno razglasi ime tega vojnega kura'a, seveda naj ne pozabi podpisati svojega pravega in polnega imena. Poročilo menda nc odgovarja, resnici. Pri premijeri Cankarjevega Kralja na Betajnovi. je v IX- vrsti parterja, sedel slovenski častnik-poročnik, menda prav 97. pešpolka, ki jc pripovedoval zraven sedeči dami, da je bil tedaj sam v radgonski cerkvi in da je vojaški duhovnik nastopil in govoril čisto drugače, kakor piše Dr. G. v »Slov. Narodu-. — Tudi ta g. poročnik sc naproša, da spravi resnico v javnost.
— Za vmivše se vojake in invalide. Uredništvo -Boepljuba< je dalo ponatisniti iz svojega lista Pozdrav in naročila vrnivšim sc vojakom« in »Tolažilno pismo invalidom ali ranjenim vojakom^ v 20000 izvodih — z željo, da to vniakom in invalidom kolikor mogoče v roke pride. I"e dve tiskovini sc dobila v Nič-raanovi prodajalni v Ljubljani; en izvod slane 20 vinariev. oha skupai 40 vinarjev, Pri več izvodih znaten popust. Priooroča sc, da dobri ljudje vzfmelo ali naročijo po več izvodov in vojakom razdele. Kdor pa ne ulača lahko, dobi tudi zaslon), samo dr, pride v ione tistim, kateri 11 je namenjeno. Razdeii iflti .sc bivšim vojakom po vsem Slovenskem!
—	Iz Čermošnjlc. Novi časi, novi prizori! I o več ko sto letih je tudi v naši kočevski fari /aplapolala 11« praznik narodnega ujedinjenja S1IS — slovenska trobojnica. Okna kaplanije, pošte iu orožuiškc postaje so bila na predvečer lepo okrašena in razsvetljena, za kar gre posebna hvala narodno zavednemu in po« žrtvovalneinu poštarju g. Franku. Čula se je tudi slovenska pesem. Pri cerkveni slovesnosti je g. kaplan prečital s priinice v lepem nemškem prevodu adreso Narodnega Veča regentu Aleksandru in njegov odgovor. Kočevarji so ves čas pazljivo poslušali in sprejeli oboje kot samoposebi razumljivo dejstvo. — Saj jim tudi drugega ne kaže! Veseli in hvaležni naj bodo, da jih sprejmemo v lepo in bogato Jugoslavijo, kjer jim ne bo treba plačevati vojne odškodnine in drugih bremen, kakor to čaka njib brale na severu.
—	Skofja Loka in okolica je na veličasten način praznovala v nedeljo narodni praznik. Vse ulice so bile v zastavah, hiše okrašene t cvetjem in mlaji. Ob 9, uri se je vršilo sveto opravilo, pri katerem,je mogočno prepeval močni moški zbor. Nad vse lep jc bil pa sprevod po mestu. Srbska konjenica, telovadci, orlovska selška godba, pestre narodne noše in različne deputacije so tvorile najlepšo sliko, v resnici krasen vtis. Popoldne ob treh je bil v društvenem domu shod. Slavnostni govor, ki mu jc z največjo pozornostjo sledilo nebroj ljudstva, je govoril g. župnik F i n ž -g a r. Sprejeta je bila z navdušenjem udanost-na izjava srbski dinastiji in ogorčen protest proti invaziji Italijanov. Zvečer ob sedmih je priredilo izobražev. društvo slavnostno predstavo Naša kri«, ki jc izvrstno izpadla. Ker je moralo veliko ljudstva oditi brez vstopnic, se bo na splošno željo igra ponovila na praz-uik sv. Štefana ob sedmih zvečer.
—	O proslavi narodnega praznika ujedinjenja države SHS poročajo iz Radovljico: V soboto soboto 14. t. rn. so počivali vsi uradi in obrati in pouk v javnih šolah. Raz vse hiše so plapolale jugoslovanske trobojnice. Zvečer, od osmih clo devetih jo bila splošna razsvetljava. V nedeljo dopoldne je bila v župni cerkvi slovesna maša. ki so Jo je vdeležilo ogrom« no občinstva, dekleta in fantje v postrih na^! rodnih noSah. vso tukajšnjo uradništvo, srbska posadka itd. Monsignor Ambrož je imel raz leto prelop nagovor in prečital adreso Na-; vodnega Veča in odgovor regenta Aleksandra.: Po Te Deum je občinstvo stoje poslušalo »Le-' pO naso domovino« in srbsko narodno himno
Uožo pravde«. V mnogih krajih tega okraja so proslavljali nurodnt praznik s cerkveno; slovesnostjo in društvonimi prireditvami, a poučnimi shodi, na Jesenicah tudi z gledali« sko predstavo ondotnega gleduliškega druv šiva.	\
—	Voiaški invalidi bodo šc vsi vnovlfi poklicini k nadpregledu (superarbitraciji), nri kateri so jim bo na novo priznala invalidna pokojnina. Nadpregledna komisija bo v kratkem začela z nadpregledi, ki se bodo vršili za vse na Kranjskem, Koroškem, Primorskem in v 1 stri ji bivajoče vojaške invalide pri vojnem dopolnilnem poveljstvu v Ljubljani. V prvo se pozovejo vsi tisti, katerim je bila žc ali pa jim bo v kratkem ustavljena pokojnina, potem pa pridejo ostaii na vrsto. Vojaški invalidi, ki ia niso bili dosedaj pri nadpregledu in se zaradi v voiaški službi pridobljene hibe, bolezni ne morejo preživljati »ami ter se poleg tege. nahajajo v slabih gmotnih razmerah ali celo v bedi, brez vsakih sredstev in podpore, se poživljajo, da se pismeno in sicer potom okrajnega glavarstva ali orožništva prijavijo pri vojnem dopolnilnem poveljstvu v Ljubljani, ki jih bo polem čimpreje vpoklicalo k nadpregledu v svrho priznanja pokojnine. V prija« vah, katerim naj sc priloži čc le mogoče sprin čevalo zdravnika, jc natančno navesti ime, čin, polk. rojstno in naborno leto, domovinsko občino, okraj ter bivališče. — Vojno dopolnil' no povelistvo Ljubljana.	\
—	Sodnopisarniški oiicijnnli in pomočniki so predložili 23. novembra 1918 poverje-ništvu za pravosodje obširno spomenico, v kateri zahtevajo poleg povišanja plač in zakonita ureditve njih službenega razmerja na« pram državi sledeče: 1. cla se vsi sedaj pri sodiščih nastavljeni pisarniški oficijanti in ofici-jantinje z najmanj osemletno službeno dobo to prvim pisarniškim izpitom, oziroma brez tega izpita tudi oni, ki so v lo popolnoma usposobljeni, imenujejo takoj na svojih sedanjih služtenih mestih definitivnim uradnikom XL činovnega razreda, vsi drugi z daljšo službeno dobo pa pod zgoraj navedenimi pogoji uradnikom- onega činovnega razreda, ki po služ' byni pragmatiki odgovarja njih službeni dobi, v katero jc všteti tudi službena lela, dovršena v kaki drugi državni s'užbi. 2. Da ostanejo vsi pisarniški oficijanti in pomočniki, oficiian-tinie in pomočnice z manj kot osemletno služ« beno dobo v službi pod dosedanjimi pogoji tako dolgo, da ctosežejo dobo osem let, po kateri clobi jih je imenovali uradnikom XI. činovnega razreda. 3. Da se v bodoče sprejemajo lc sodnopisarniški praktikanljc v zmislu službene prugmalike <3§ 52., 56, D. — Ta spomenica sc jc predložila tudi gospodu ^predsedniku višjega deželnega sodišča Kavčniku, gospodu predsedniku deželnega sodišča dr. Papežu in gospodu podpredsedniku deželnega sodišča '?cgollyju. — Depulacija jc bila prav vljudno sprejeta, vsi gospodje so poudarjali, cla pripoznavajo krivice, ki so se stanu skozi dolgo vrsto let godile, in obljubili, da bodo upravičene zahteve podpirali, — Danes pa, kakor se-sliši izza kulis, že malo manj ugodno odmevajo obljube, vendar pa so sodnopisarniški oficijanti in pomočniki in njih ženski tova-
riši pooolnoma orepričani. da bo poverienik g. dr, Ravnihar, ki je kol državni poslanec zastopal pred birokratično avstrijsko vlado nlih zahteve, krivicc. storjene na tem zapostavljenem stanu, sedaj temeljito odnravil ter *nra-vičenim zahtevam v polnem ohsigu ugodil.
—	Slovenski zdravniki na Štajerskem se vabijo na zaupen pogovor vseh slovenskih gg. zdravnikov na Štajerskem na dan 22, decembra '.918 oh 3. uri nopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Celju z obširnim sporedom. Sklicatelja: dr. Anton Sclmab, clr. Bogdan Novak.
—	Poverieništvo za nromci. Pisarna Na-
rodn" vlade SHS povericništva za promet v Ljubliani sc ie nresilela v oroslnrc KranisV e hranilnice v Knaflicvi ulici štev. 9 (pritHčie na desno) Telefonska štev. 301. Poverjenik spre-jema slivnkc v pondeljek, sredo in oetek o pol II- do nol 12, ure dopoldne, stranke, k. prihaia:o t c!»-.c!e, po motnosti '"d! dr"*"* cfnL
—	^Društvo "sbižbftncev države SHS ua slovanskem ozeblin« vaH tem polom k naj-številneišemu prislonil. Člani morejo poslati-vsa strokovna, že obs'.)iefa društva z vsemi svojimi člani, vsi oni uslužbenci, ki ne pnna-dajo nobeni strokovni zvezi, državni ttfiiof
Invuslužbcnci železnic. Pristop je javiti po dopisnici g. Maksu LiPeg-u, v iS. davčnemu npra-* vitelju v Ljubljani, ki daje tudi vsa zadevna pojasnila.	,
—	Božične počitnice trajajo vsled odredbe poverjeništva za uk in bogočastjo od vštete nedelje, 22. decembra 1°13, do vštetega četrtka, 2. januarja 1910.
—	Prazna mesta za rucastvene inženirje. V območju narodne v laae SHS je praznili več mest rudarstvenih inženirjev, tudi takih, ki imajo poleg montanističnih iudi juridične študije. Rudarstveni inženirji slovanske narodnosti se vabijo v službo Jugoslavije. Priglase naj se pri poverjeništv u za javna dela in oort Narodne vlade SHS v Ljubljani. Slovanski listi se prosiio za ponatis lega poziva.
_ Društvo slovenskih kmetijskih učiteljev
je svoje zborovanje zaradi narodnega praznika 14. t. m. preložilo. Zborovanje se vrši v soboto, dne 21. t. m. ob 3. uri popoldne v sobani Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani.
—	Komisija za (preskrbo vračajočih se Vojnikov, v Ljubljani! Turjaški trg štev. 4, 1. nadstropje, javlja, da so se zglasili vojni invalidi, ki bi bili pripravljeni sprejeti naslednja mesta: 1 bančni uradnik (abiturijent), 1 urad. asistent, 1 knjigovodja, 20 pis. pom. uradnikov, 1 plačilni natakar s kavcijo, 6 pisarniških slug. 7 trgovskih in poštnih slug, 1 šolski sluga, 12 paznikov, 1 krojaški pomočnik, 1 oskrbnik, 1 pismonoša, 11 vratarjev, 2 žel. sprevodnika, 1 drž. uradnik, 1 tiskar, 1 trg. pomočnik, 6 za lahka dela in 1 dacar. Prosi se tozadevne urade in delodajalce, da zglase orosta mesta pri goriimenovani komisiji.
—	Imenovanja in povišanja. Poveljstvo II. Vojnega okrožja je iz predloženih prošenj za imenovanja in povišanja dognalo, da je mnogo teh prošenj popolnoma neosnovanih in neutemeljenih kakor tudi brez natančnih podatkov in prilog. Samoobsebi je umevno, da se takih prošenj ne more vpoštevati, temveč se opozarja prosilce, da bo od sedaj naprej ostala vsaka taka prošnja brez rešitve. Podrejena poveljstva imajo nalog, neupravičenih prošenj nc predlagati. Povod temu razglasu je bilo že prej omenjeno dejstvo neupravičenosti takih proženj, obenem pa tudi ogromno _ delo in nepotrebne pisarije, ki jih povzročujejo take prošnje. Sedanja vlada si je svesta svoje naloge, popraviti krivice in zapostavljanja prejšnje vlade napram Jugoslovanom, ali za to mora imeti neovrgljive podlage in neobhodno potrebne podatke o upravičenosti posamnih prošenj, da prepreči s tem vsako morebitno zlorabo. Med drugimi se je zgodil slučaj, da se je prosilec sam nazval poročnikom, do katerega čina ni imel nobene pravice in katerega ne bi mogel tudi nikdar doseči, ter prosil za povišanje v nadporočnika. Posledica je bila, da se je oroti takim prosilcem sodnijsko postopalo.
—	Plačevanje davščin na Kranjskem. Finančno dež. ravnateljstvo v Ljubljani je odredilo, da se davščine (direktni davki, pristojbine itd.} na Kranjskem nimajo več plačevati pri poštnih uradih f s poštnohranilničnimi položnicami, ampak do preklica v gotovini pri pristojnem davčnem uradu. Stranke se poživljajo. naj svoje davščine v redu poravnavajo in se pri tem točno držijo pričujoče odredbe.
—	Obrtno društvo v Celju. V Celju se vrši
V	nedeljo. 22. dec. redni občni zbor obrtnega društva, na katerega dnevnem redu so točke, ki so v interesu vseh obrtnikov Jugoslavije, Ker so štajerski obrtniki, zlasti Celjani, ob Vsaki priliki pokazali svoje simpatije ljubljanskim obrtnikom in se vsakega važnega zborovanja v večjem številu udeležili, bi bilo umestno, da se celjskim obrtnikom ob tej priliki vrne obisk in želeti je, da se večje število ljubljanskim obrtnikov omenjenega zborovanja kot gostje udeleži. Obrtniki, ki bi se radi temu pozivu odzvali, naj se zglase pri načelniku deželne zveze obrtnik zadrug Engelbert Fran-chettiju, Dunajska cesta 20. Odhod iz Ljubljane v nedeljo zjutraj ob 7. uri, prihod v Celje ob 9, uri 18 min., odhod iz Celja ob 6, uri 30 min. zvečer, prihod v Ljubljano ob 8. uri 54 min, ali pa o polnoči.
—	Uradni Jist Narodne viade SHS v Ljubljani. Včeraj je izšla 23. številka.
—	Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug vabi načelstva vseh v Ljubljani obstoječih obrtnih zadrug, da se polnoštevilno udeleže prijateljskega sestanka obrtnikov, ki se vrši v soboto, 21. decembra ob 8. zvečer v posebni sobi hotela »Union« poleg točilnice.
_— Gojenke zaposlovalnih tečajev goriške-fa ženskega učiteljišča (II. in III. letnik 1917-1918) naj se do sobote zglase pri ravnateljstvu ljubljanskega učiteljišča, da dobe informacije o nadaljevanju študij. Pouk se prične po Božiču v posebnem tečaju. Tudi bivši gojenci moškega učiteljišča_ dobe istotam informacije.
—_ Karbid. Zavod za pospeševanje obrti
1'e prejel manjšo množino karbida, katerega >o razdelil med obrtnike. Interesenti naj priglase svoje potrebščine pismeno ali ustmeno na zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 2?. En kilogram karbida stane 1 K 80 vin.
—	Dražba lova. Lov krajevne občine Staraloka se bo v soboto, 28. decembra 1918 ob 10. uri dopoldne pri okrajnem glavarstvu
V	Kranju na javni dražbi oddal v zakup za dobo od 1. januarja 1919 do 31. dccembra 1923. Zakupni in dražbeni pogoji se morejo vpogledati pri_ okrajnem glavarstvu med navadnimi uradnimi urami.
—	Cenen sukanec. V Karlovih Varili so dobila gospodinjstva sukanec po 1? vin. ovoj. Srečni ljudje!
—	Kdo ve kaj? Dne 1. listopada 1918 popoldne je bilo na ljubljanskem južnem kolodvoru po naročilu nekega poročnika od kolodvorskega poveljstva vrženih iz nekega voza tržaškega evakucijskega vlaka več kovčekov privatne prtljage, med temi pomotoma tudi kovček, okoli 50 kg težak, last podpisanega. Dotični poročnik je skočil v voz, ko so je vlak žc pomikal iz postaje, dal pometati kov-čeke na tir in se vrnil iz postaje Znlog nazaj v Ljubljano peš, eskortujoč uradnika, ki jc imel nalogo, nadzorovati prtljago. Konslanti-rano je bilo, da je bil zanesen kovček podpisanega na kolodvorsko poveljstvo, tam šiloma odprt in potem odpeljan. Kam, ni bilo mogoče doslej dognati. Vsebina kovčeka je vredna okoli 15.000 kron in bodo zanj odgovarjal organi kolodvorskega poveljstva. Ker
N 'f pf , '.odpisanemu ležeče predvsem na tem. •V™- • V3' kovček >n njega vsebino, med 'Tj zl!R"o opravo, ki jo sedaj najnujneic E mil.°. i?6*. 'Sm P°iQ'» do vseh oseb, ki ™	iakr.at pozneje s tem kovčekom
opravita, predvsem do dotičnega gospoda poročnika m organov kolodvorskega poveljstva v Liubljani t, prosnio, da mu naznanijo, kje so sedai kovček in njegova vsebina nihaja ali kje
| bi ga bilo izslediti. Kdor mi izsledi kovček in | njegovo vsebino in spravi v varnost, temu i;:- i I plačam po prejemu kovčeka nagrado 200 K. ! i Or. Ivan Senekovič, SI 1S policijski komisar v ' I .Viariboru (okrajno glavarstvo).
—	Kdo izmed vračajočih iz ruskega ujet- : nišiva bi kaj vedel o Jakobu Zbačuiku, lir. 27, ; 11. Feldkomp., 1. Zug, Feklposl 53. Prišel je i leta 1916. v rusko ujetništvo. Bil je nekaj času
v guberniji Jekaterinoslav. Tam se je pone- ! srečil in odšel v bolnišnico, menda v Moskve, j Od tedaj sc ni več oglasil. Prijazno obvestilo naj se sporoči njegovemu očetu Gregorju j Zbačniku, Travnik p. Loški potok, Do- ! lenjsko.
—	Postrezite! Kdor bi znal dati kake podatke, kje sta zdaj brata Adolf in Evgen Orel iz Šmarja pri Ajdovščini, ki sta baje ušla Italijanom, naj to dobrohotno sporoči na naslov: Leopold Orel, policijski stražnik .Sp. Šiška.
Zvišanje delniške glavnico Hrvatsko ze-maljske banke rt. d. v Osjeku od 20 na 50 milijonov kron. je sklenil d»<> 10. t. m. sklicani izredni občni zbor delničarjev tega odličnega jugoslovanskega zavodu. Bančni predsednik Oskar \Veiszmiiyer ni oj)ustil pri le j priliki pozdravili z navdušenjem ujedinjenja SDS v veliki, svobodni jugoslovanski državi, dajoč obenem izraza svojemu prepričanju, da bo trgovina. obrt in industrija proeviiala v novi državi kot še nikdar doslej, a samo s pomočjo odločne vlade in neumornega delu. Zavedajoč se, da čakajo tudi Hrvatsko zemaljsko banko d. d. v novi državi važne naloge, obeta, da hoče banka zastaviti vse svoje sile, da svojim tozadevnim dolžnostim v polni meri zadosti. — Občni zbor sklone enoglasno po ravnateljstvu predloženo zvišanje ter da obenem ravnateljstvu polnomočje, da po svoji previdnosti določi subskripcijske pogoje ter da provede zvišanje ali naenkrat v celoti ali pa v posameznih obrokih, ftavunicljski svet j' sklenil na podlagi tega polnoinočja zvišati delniško glavnico za enkrat ra 10 milijonov kron. a ostalih 20 milijonov kron v poznejšem roku. Začasna emisija od 10 milijonov kron se nudi v celoti starim delničarjem v razmerju 2:1. po emisijskem kurzu od 300 K, a eveii-tuelno neoptirane delnice »rodijo so po ravnateljstvu iz proste roke. Uspeh subskripcije je zajamčen po enem sindikatu.
lj Češka obcc v Ljubljani. V ponedeljek, dne 9. dec. se je v Ljubljani ustanovilo društvo 'Češka obec v Ljubljani*. Društvo hoče gojiti družabne in kulturne stike med slovensko in češko javnostjo v Sloveniji in reprezen-tirati tukajšnjo češko družbo. Za predsednika društva je bil izvoljen g. Jan Ružička, za podpredsednika g. Julius Hilbert. V odboru so gg. Tykač, dr. Kssal, Čerm&k, Čvančara, Sed-leckv, Sekvart, Martinec in Krivanec. Prijave članov in pisma društvu sc prosijo nasloviti na društvenega tajnika: dr. ing. Mir. Kasal, Ljubljana, Hilšerjeva ulica št. 7.
lj Korespondenčni urad Narodne vlads SHS v Ljubljani se jo presolil v Dvorec na Kongresnem trgu, prvo nadstropje, na lev'i ob zborovalnioi. Njegova sedanja telefonska številka je 257.
lj Obrtniki! V soboto zvečer ob 8. uri se vrši v hotelu »Union« posebna soba poleg točilnice prvi prijateljski sestanek obrtnikov, na katerem se bodo vršili govori in posveti o važnih zadevah, ki so v interesu splošnega obrtnega stanu. Sestanka naj se udeleže vsi obrtniki, ki se zanimajo Za svoj poklic in bodočnost obrtne organizacije.
lj Krojaško nakupovalno društvo opozarja vse člane, ki so sprejeli pristopnice, naj jih takoj pošljejo spolnjene, ako pristopijo kot člani, da bo čim prej mogoče priti do resnega delovanja. Spolnite jili^ ter pošljite v Zadružno pisarno v Ljubljani, Gosposka ulica št. 5. — Načelstvo.
lj Poziv članom mojstrske bolniške blagajne v Ljubljani. Ker se je že večina bivših članov vrnila z bojnega polja, se tem potom vljudno opozarjajo, da v s^ojo 'lastno korist takoj prijavijo svoj vstop pri g. blagajniku Iv. Kersniču, Resljeva cesta št. 1, L, desno. — Vabijo sc vsi gg. samostojni obrtniki, da pri- | 'stopijo k bolniški blagajni, ker s tem sami sebe I zavarujejo.
lj Nova ulična imena, S tem, da prenare- I dimo ulična imena, popravljamo sklepe, ki smo jih deloma sarni storili. Kaj sc učimo iz tega? Da pri novih zaznamovanjih ne pademo v napako, ki smo jo napravili pri prvotnem, oziroma prvotnejšem imenu. Takrat smo dajali imena iz političnih razlogov; kazali smo z imeni svojo zvestobo in vdanost. Časi so se izpreme-nili, prišla je nova doba in nova moda. Izginila je stara - zvestoba in vdanost- . Nismo proti imenovanju ulic po osebah iz politike, samo sigurni moramo biti, da sc zanamci nam ne bodo smejali ali nam vsaj očitali prenagljenost. Mi smo mnenja, da n. pr. ni dinastija združila naroda SKS, ampak najprej narava sama, daijc njegovi politični in kulturni delavci in ententa, ki so njeni interesi lo zahtevali. Tem faktorjem gre naša hvaležnost. Ulična ' imena naj bodo taka, da bodo ostala tudi, če se način vlade izpremeni, naj bodo vzvišena nad dnevnimi izpremerabanii. Kako prijetno stališče imajo danes n. pr. socialni demokrati, ki so bili, čeprav samo po edinem zastopniku, že pred leti proti »Cesti nadvojvode Friderika«!
lj Novo imenovanje ulic in trgov. Občinski svet ljubljanski je prekrstil mod drugimi tudi »Slovenski trg« pred justično palačo in sicer v »Trg 1. decembra«. Ze nek drug ljubljanski dnevnik jo opravičeno pripomnil, da v tem slučaju novo imenovanje ni umestno, ker je ime »Slovenski trg« vendar narodno ime, saj nosi ime našega naroda samega in jo bil naš narod tudi šele sedaj zdruenv celoti. Povrh izgleda, kaor bi se hoteli iznebili imena »slovenski«, kar jia nikakor ne sme biti, ker je Ljubljana šele sedaj postala središče Slovenije. Imenovanje »Trg 1. decembra« ,se ne glasi domače in se ljudje nc bodo mogli privaditi nanj. Naj bi se imenoval kak drug trg n. pr. »Trg združenja« mesto »Trg 1. decembra« ter naj ostane »Slovenski trg« še nadalje »slovenski«, kar je predvsem umestno tudi rodi toga, če bi sc postavil na »Slovenski t' g; Krekov spomenik, kajti Krek jo bil voditelj slovenskega ljudstvu iu mu bo slovenski narod zgradil spomenik, ki naj stoji na trgu slovenskega naroda, torej na >■ Slovenskem Irgu«.
li Umrli so v Ljubljani: f'ran Jurca. rejt-nec, 6 tednov. — Janez Bernik, dninar, 58 let. — Vincenc Doles, zasebnik, 74 let. — Ivan Zemljič, mestni stavbni nadoficijal, 52 let. —-
Angela Meden, scslra Rdečega križa, 20 let. ■— Frančiška Sojer, rejenka, l teden. — Milica Schiller, Jiči. upravn. uradnika, 23 mesecev. —_ Karel Bohinjec, hiralec, 15 let. — Agneza Zupan, mestna učiteljica, 66 let. — Hedvika Ambrož, hči *elezn. poduradnika, 11 let. — Marija Ivane, žena skladiščnega sluge, 33 let. — Anton Grandošek, sin prožnega aspiranta, 6 let. — Zvonimir Eržen, rejenec, 3 mesece. — Helena Kraljič, zasebnica, 87 let. — S. Vera Šifrar, šolska sestra, 24 let. — Andrej Vrhovec, posestnikov sin, 13 dni. — Neža Dimnik, mestna ubogo, 74 let. — Adolf Klan-čar; ključavničar, 21 let.
lj TetScnski irknz o prenosnih boleznih ra czem ju Neredne vlade SHS v Ljubljani.
Od dne 1 do 7. decembra 1918 naznanjene prenosne bolezni: Škrlatica: Radovljiški okraj: občina Kamna gorica (3 osebe obolele, 2 osebi umrli). — Diftorija: Brežiški okraj: Kapele (t o^eba obolela), Zabukovje (1 osAa obolela, 1 oseba umrla). — Ljubljansko mesto: 1 oseba obolela; radovljiški okraj: občina Radovljica (1 oseba obolela). — Griža: Brežiški okraj: občine Brezje (4 osebe obolele), Koprivnica (2 osebi oboleli), Pilštajn (2 osebi oboleli), Sremlje (! oseba obolela), Videm (1 oseba obolela). Ljutomerski okraj: občina Ra-dislavci |1 oseba obolela). Ljubljansko mesto: (t oseba obolela, 1 oseba umrla).
SC« Z.
Na Jezici so se v nedeljo vpisovali na novo Orli in naraščaj. Število je precejšnje. I'ant je se pripravljajo za igro.
Sostro. »Orel«, Člani sostrskega »Orla«, vrnivši se z bojnega polja, so se zopet zbrali v svojem telovadnem odseku in sklicali v nedeljo, 15. dec. ob 3. popoldne občni zbor. Razmere so se med vojsko v nekaterih stvareh iz-premenile, mnogo članov je ostalo na bojnih poljanah kot žrtve svetovne vojske. Vsled tega se je moral odbor odseka izpopolniti. Občni zbor je otvoril kot predsednik izobraževalnega društva č. g. župnik Poljak ter navduševal fante k novemu, vztrajnemu in požrtvovalnemu delu za našo mladeniško organizacijo. Nato je br. Janko Hočevar v imenu Zveze Orlov podal nekaj navodil, kako bi se dalo še bolj uspešno delovati pri telovadnih odsekih kakor se je pred vojsko. Po kratki debati se je iz-vo ll sledeči odbor: Reisncr Ivan, predsednik; Irkov Alojzij podpredsednik; Jager Anton, načelnik; Habič Mihael, podnačelnik; Jakoš hrane, tajnik; Peterca Franc, blagajnik; Lovša brane, vaditelj naraščaja; Plaško Jakob, odbornik. Odsek šteje 32 rednih članov, katero število se pa bode še pomnožilo, ko sc vrnejo ostali bratje od vojakov. Naraščaja je 53.
Katoliško slovensko izobraževalno d®i-stvof v Mengšu predstavlja dne 26. in 29. decembra pristno ljudsko igro Goverkarjevega »Martina Krpana«. Že avtorjevo ime samo nam je porok izvrstne in zdrave zabave. Igra, čije vsebina jc vsakomur dobro znana, se prične vsakokrat ob 3. uri popoldne. Predproda-ia vstopnic v pisarni slamnikarske zadruge dne 24. deccmbra od 10. do 12. ure dopoldne oziroma 28. decembra od 2. do 6. ure popoldne. Bližnji in daljnji gostje se uljudno vabijo.
,.* Jesenice. Jeseniški tel. odsek > Orel« je pričel z redno telovadbo, na kar opozarjamo vse jeseniške krščansko-socialno misleče fante Pričelo se je tudi s telovadbo ljudsko-šplskega naraščaja, na kar opozarjamo starše. Novi člani se sprejemajo v Delavskem domu vsak četrtek od pol 8. do S. ure zvečer, naraščaj v petek od 7. ure dalje!
pr Jugoslovanska himna SLobode »Slove-nac, Srbin in Hrvat«. Popularna ova himna pjevala se prvi put godine 1891. v Ljubljani j^ao »blovenac i Hrvat« na prvom sastanku hrvatskih in slovenskih abiturijenata. Kako je ona vjerno izražala težnje i ideale Jugosla-vena, doškora je postala prava narodna pje-sma. Na Njeguševoj proslavi v Zagrebu 1914. srpsko pjevačko društvo otpjevalo ju je s upot-punjenim refremom »Slovenac, Srb, Hrvat«, koji bijaše oduševljeno prihvačen. te se od toga vremena opčevito pjevala s njime, snažno utiruči putovc narodnem jedinstvu. Na skladateljevi! pobudu proveo je piesnik Dragan Boranič u njoj neke preinake koje još bolje tumače naše osječaje u veliko doba narodnoga oslbodjenja. U novoj redakciji »Slovenac, Srbin i Hrvat« s priznanjem je istu odobrilo Narodno Viječe SHS 4. studenoga 1918., br. 23. Prs. sr. te je sada tiskom izašla u trostrukoj udezbi: za glasovir, za muški zbor i za mješo-viti zbor. Pretplate (5 kruna) prima skladatelj F. S. V i 1 h a r u Zagrebu, Gunduličeva ulica štev. 55.
pr Iz gledališke^ pisarne. Danes zvečer ob pol 8. uri Ivan Cankarjeva drama »Kralj na Betainovi« za abonement >-B«. — V vlogi Jožefa Kantorja gostuje Ignacij Borštnik. — V pete!;, dne 20. t. m. se uprizori prvič v sezoni nanovo opremljena in uprizorjena Plan-qucttova opereta »Cornevillski zvonovi« za abonement »A«. — V soboto, dne 21. t. m. se ponovi Cankarjeva drama »Kralj na Betajno-vi« za »C« abonement z Ignacijem Borštnikom v ulogi Jožefa Kantorja. — V nedeljo, dne 22. t. m. popoldne ob 2. uri Špicarjeva otroška igra »Pogumni Tonček« za abonement »A«. — Zvečer opera ^Prodana nevesta« izven abonernenta. — Ker potrebuje gledališče nekaj statistov proti honorarju za predstavo »Cornevillski zvonovi«, prosimo, naj se reflektanti javijo v gledališki pisarni.
a Prodajalci sladkorja se vabijo, da se takoj zglase v mestni posvetovalnici radi nakazila za milo (žajfo), ki se dobi v Jugoslovanski tovarni za milo v Spodnji Šiški. Kos mila stane 45 vinarjev in se prodaja po 50 vin Na vsako izkaznico za milo dobe stranke štiri kose mil^, Več kot štiri kose mila se ne sme oddajati na eno karto. Za vsak kos mila mora trgovec odrezati po en odrezek karte za milo.
a Krušne komisije bodo uradovale v petek, dne 20. decembra od 8. do 'Al. tire pop. Izdajale se bodo izltaznice za kruh in moko ter ta milo (žnjfo). Kdor nc pride ali ne pošlje h komisiji po karte, jih tudi na magistratu ne bo dobil ako verojetno ne dokaže, da vsled bolezni ali kakega drugega nujnega zadržka m mogel priti, oziroma oosjatl h Komisiji pc karte.
a Krompir za III. okraj. Stranke III. okra-la prejmejo krompir v petek, dne 20. t. m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določeu je ta-le red: od 8. do 9. ure dopoldne Štev. 1 do 230, od 9. do 10. ure štev. 231 do 460, od 10. do 11. ure štev. 461 do 690, popoldne od 2. do 3. ure štev. 691 do 920, od 3. do 4. ure štev. 921 do 1150, od 4. do 5. ure štev. 1120 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja kg stane 80 vinarjev.
a Meso za gostilničarje in zavode bo oddajala mestna aprovizacija v petek, dne 20. t. m. od 1. do 3. ure popoldne v cerkvi sv. Jožefa.
d Meso :ia rdeče izkaznice B štev. 1 do
800 bo oddajala mestna aprovizacija v petek, dne 20. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ia-le red: od 3. do pol 4, ure štev 1 do 200, od pol 4. do 4. ure štev. 201 do 400, od 4. do pol 5. ure štev. 401 do 600, ocl pol 5. do 5. ure štev. 601 do 800.
Kdo ve kaj o Cirilu Kumelj, enoletnem četovodji iz Ljubljane, sltižečem pri bivšem c, m kr. 17. pešpolku. 28. julija 1916 je prišel v rusko ujetništvo. Pozneje jo služil baje kot praporščak v srbski armadi. Zadnjikrat se je oglasil iz TaSkenta 14. junija 1917. Prosi se, naj se pošljejo pojasnila na njegovo mater Jo> sipino Kumelj, Ljubljana, Karlovska cesta 7.
1 Jfgu.V.ila sem od pol 5. do 5. ure na poti od Marijinega trga skozi Prešernovo ulico, Lmnaisko cesto do Kolizeja zlato zapestnico z uro. Pošetenega najditelja prosim, da odda isto proti dobri nagradi v trgovini Zanki sinovi. Marijin trg!
Iz knuževnega trga je zadnja leta po krivici izginil naš pisatelj Mencinger. Sedaj ga zopet izročamo prometu s prepričanjem, da obogatimo čitajoče občinstvo za dve vsebinsko polni lepo pisani knjigi. Pisatelj Abadona ne more in ne sme biti pozabljen, kajti brezpogojno je eden naših prvih satirikov in mislecev. Za enkrat sta na razpolago le dva zvezka* njegovih del, ki nudita vsakomur najboljše nadomestilo za puhle brezsmiselne vojne romane in novele. Vsak zvezek stane 2 K 50 vin. in ga dobite v Katoliški knjigarni v Ljubljani.
Trunk: »Amerika in Amerlkanci.« Dobi
se knjiga, ki nas seznani z življenjem one di 'zave, kateri se imamo največ zahvaliti za našo svobodo. Vsi vemo, da nam je bila Amei-rika druga domovina. Sedaj, ko nam ta ogromna vplevlast vrača človeški materijal, ko je tisoče njenih sinov padlo na evropskih bojiščih za nas in za demokratične ideje, sedaj se je treba poblize seznaniti z njo. Spoznavati moramo svet in največjo predstavite-Ijico svobode, ameriško republiko. Trunkovo delo bo zadovoljilo uuše zahteve. Knjiga vsebuje vse polno zanimivih opisov o ameriški industriji, trgovini in politiki, peča se mnogo s kulturami vprašanji in nudi meči drugim tudi precej obširno zgodovino mlade severnoameriško države. Obenem jc to edina knjiga to vrste in vsled tega ?.e zelo razširjena. Knjiga bi služila za krasno božično darilo in stane 1 K 60 vin. Opremljena jo z ilustracijami, ki nam pojasnijo značilne j>oteze iz ameriškega življenja. Dobi se v Katoliški knjigarni v Ljubljani.
POSLANO/
Nn kolodvoru v Dobrepoljah in v občini Kompoljc leži še nad 100 vagonov zaplenjenih bivših vojaških drv. Narodna vlada S1IS je ta drva določila za preskrbo Ljubljane ter poverila provoz in pošiljanje drv občini Kompoljc. Doslej se jov poslalo v Ljubljano 60 vagonov drv, sedaj jih pa Ljubljana več ne potrebuje. Kajti g. Svigelj, uradnik mestnega magistrata za kurjavo mesta, je vedno zoper dovoz drv in se brani z vsemi Štirimi prevzeti drva. Dne 13. decembra, v nedeljo, je prišel zopet, sam osebno v Dobrepolje jjovedat, da od županstva Kompoljc ne prevzame nobenega polena več, da je Ljubljana z drvmi tako prenapolnjena. da jih ne rabijo nič več. Srečna Ljubljana! Bil sem pa osebno v Ljubljani ter sc prepričal, da ni vse tako, kakor trdi gosp. Švigelj. Slišal sem, da mnogi meščani in celo uradi še niso za kurjavo dosti preskrbljeni. Mogoče pa gosp. Švigelj misli, cla, ako so preskrbljeni na magistratu oziroma v njegovi pisarni, isto velja za celo mesto. Meščani ljubljanski! Ako toroj nimate drv. potrkajte pri gosji. Šviglju, kje do so tista drva, ki jih je toliko čez mero! Narodna vlada jc drva mestu naklonila, ali gosp. Švigelj jih noče sprejeti. Namesto da hodi on v Dobrepolje županu Mu-starju branit dovoz drv in hodi cel dan vaso-vat k trgovcu Klincu v Zdenskivasi, najl bi g. Švigeli bil rajši v Ljubljani ler pospešil dovoz drv, da bi jih mesto prej dobilo. Drva, ki tu ležijo, se bodo, rtko še pol leta leže, na dežju izpridila, ker so gosto zložena. Ali ni to narodna škoda? — Županstvo Kompolje, 17 dec. 1918. — Franc Mustar, župan.
Za vsebino tega spisa jo uredništvo od govorno le, kolikor določa zakon.
St. 16.935.
Razglas«
V zmislu § 53. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano naznanja podpisani' mestni magistrat, da so računski skleni mestne občine za čas od 1. julija 1917 do 30. junija 1918, in sic:r: mestnega zaklada, ubožnega zaklada, zaklada meščanske imovine-ustanovnega zaklada, mestne pehotna vojašnice, mestne klavnice, • mestnega vodovoda, amortizačnega zakluda mr
loleruskega posojila, mestne elektrarne, mestne plinarne, mestnega pogrebnega zavodu, mestne zastavljalnice in	»
irestne priprege, dogotovljeni ter so občanom štirinajst dni, ta je od 18. do 51. decembra 1918 v prostorih mestnega knjigovodstva n? vpogled.
O ugovorih, ki bi bili glede računskih sklepov pifivdčasno prijavljeni, bo ra; • sojul obč:tuki svet.
iilbst.ii raagisiral v Ljubljani,
dne IS. decembra 1918.
Vestfalskem, sc odpoveduje delo; Narodna vlada jim da podporo v denarju in živilih, da se jim olajša povratek v domovino. — Upravnemu odboru dnevnih zavetišč " Ljubliani sc dovoli za nabavo čevljev revnim šolskim otrokom znesek 29.545 kron. — Deputacua iz Medmurja je predložila poverjeništvu za narodno oDrambo spomenico o grozotah, ki se tam dogajajo. Narodna vlada vzame spomenico na znanic in jo sporoči Narodnemu veču s piošnjo, da zasedejo čimpreje srbske ah dru-<ie ententne čete Prekmurje in Medmurie. — Okrajni komisar Matej Kaki v Ve hkovcu se imenuje vladnim tainikom; svoj delokrog nai razširi po možnosti tudi na tiste dele političnega okraja Volšperka, ki se nahaiaio v območju Narodne vlade SHS v Liubliani. — Vladna tajnika dr. Miroslav Lukan in dr. Ivan Vertačnik se imenujeta za okrajna glavam. — Mestni zastop v Mariboru se razpusti; vladnim komisarjem se imenuje začasno okrajni komisar dr. Vilko Pfeifer v Krškem. — Izvrši se več izprememb v sodin službi, lu smo ph že objavili.
Iz 35. seje Narodne vlade SKS v Ljubljani z dne 16. decembra 1918.
Zvečer dne 14. decembra so prišle srbske čete v slovenski kraj Grabštajn na Koroškem in so se razdelile po hišah. Ob y. 6. uri zjutraj so obkolile nemške čete Grabštajn /n prišlo je do boja, v katerem ie bilo po došlih ustnih in časnikarskih poročilih 45 Srbov mrtvih in ranjenih in 309 ujetih. Srbski stotnik Milosav-Ijevič je opozoril Nemce pred bojem na dejstvo, aa so to ententne čete in da je zasede-
raznovrstnih, vsako množino iiuvuui na drobno in debelo po nizkih ce, ah ima naprodaj tvrdka Fian Medica, Ljubljana, Tržaška cesta š:. 4.
Istotam se dobi več praznili zabojev.
se prodaja vsak dan pop. od 1 — 4 ure pri gostilni Kramar, na dvorišču, Glince. Centi 95 v. za krj. Prodaja tvrdka M. KUStii?«, Ljubljana, •ia.lovžka cesta St. 25. Ponudim milo za pranje, milo „Dob". cikorijo, čaj, padrikOj sveče, kisovo kislino, razne esence, vermut-vino, sladko, sadni mošt Proda se tudi nad 100 hektolitrov hrastovih sodov.	5023
SIVa^HB StrSjB, landauer oko^trPva-
gone hrastovih, orehovih in jesenovih plohov proda L, Rebolj v Kranju.
,p»n z manjšim posestvom v llilill bližini železn.postaje, vsestransko izobražena (tudi go^podinsko) tihega in mirnega značaja, se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodom plemenitega značaja, ki bi imel primerno službo. Tajnost zajamčena. Ozira se samo na resne ponudbe, če mogoče s sliko, katere naj se naslovijo nauprav-nlštvo tega lista pod šifro ,Sreca 5074'.
nje Grabštajna v zmislu določil premirja. Z ozirom na ta dogodek je poslala Narodna vlada državnemu uradu za zunanje zadeve na Dunaju in deželni vladi v Celovcu oster protest, v katerem naglasa, da se je s tem kršilo premirje in da se je zadeva sporočila vrhovnemu ententnemu poveljstvu; za neizogibne posledice odklanja Narodna vlacja vsako odgovornost.
S Koroškega je došlo tudi sicer več poročil o neznosnem položaju ondotnih Slovencev. Iz poročil je razvidno stremljenje Nemcev, pregnati iz slovenskega ozemlja Koroške voditelje slovenskega prebivalstva, ljudstvo pa uplašiti, da bi bilo v slučaju plebiscita kar mogoče malo slovenskih glasov.
Narodna vlada smatra za neobhodno potrebno, da se sedanje previsoke cene znižajo. Preden stori v tem oziru odločilne sklepe, se bo posvetovala v posebni enketi s strokovnjaki iz krogov produccntov in konsumentov. Enketa se vrši v soboto, 21. decembra ob 10. uri dopoldne; udeleže'se je vsi poverjeniki, odnosno njih zastopniki, dalje šest zastopnikov konsumentov, ki jilf predlaga poverjeni-štvo za socialno skrbstvo, šest zastopnikov kmetijstva in šest zastopnikov trgovine in industrije, ki jih imenujeta dotični poverjeništvi.
Narodna vflada ima v svojem območju 42 lokomotiv, ki so bile poprej prideljene direkcijam državnih že'eznic v ozemlju Nemške Avstrije. Te lokomotive je reklamiral zastopnik Nemške Avstrije za svojo državo. Sklene se, da se smatrajo lokomotive za predmet skupne'likvidacije in se začasno ne oddajo v Nemško Avstrijo razen v zameno za druge (potrebščine iz predmetov skupne likvidacije.
Pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani s? ustanovi strokovni računski oddelek št. 11. in opremi z vsemi potrebščinami. Da se dobijo prostori ža ta urad, pregleda komisija, obstoječa iz' poverjenikov za narodno obrambo, so-sialno skrbstvo in promet, nnorabo prostorov v vseh ljubljanskih vojašnicah.
Deputacije odbora NV v Banjaluki (Bosna! prosi, da se odstopi tamošnjemu revnemu prebivalstvu nekaj konj, voz in poljedelskih strojev iz demobilizacijskega materijala,_ Na razpolago je samo še r.ekaj voz, ki so pri nas neporabni; odposlanci jih smejo dati na lastne stroške odpeljati v domovino.
Čehoslovaška republika želi 50 tovorni-ških avtomobilov proti eventuelni svoječasni povrnitvi. Zadovoljna je tudi z avtomobili, ki zaenkrat niso porabni. Narodna vlada sklene, da odstooi« čehoslovaški republiki 50 začasno nerabljivih tovornih avtomobilov proti kompenzaciji v predmetih prehrane.
Narodna skupščina Nemške Avstrije je sklenila v seji dne 23. novembra 1.918, da odslovi vse uradnike, ki niso nemške narodnosti. Z ozirom na to sklene Narodna vlada, da odslovi vse državne uslužbence, ki niso jugo slovanske narodnosti, razen posebnih vpo šlevanja vrednih slučajev (med te spada tudi dejstvo, da izvira dotični iz domače _ rodovine). Narodna vlada prevzame odslovljene nameščence jugoslovanske narodnosti. . Izda se naredba colokunne vlade, ki določa tozadevno vse podrobnosti.
Za rodbine vseh državnih uslužbencev, ki so premeščeni na drugo službeno mesto ali ki prihajajo od drugod v službo v domovini in ki morajo vsled sedanjega pomnnjkanja stanovanj živeti začasno ločene od svoje rodbine, se določi primerna odškodnina. Podrobnosti določa naredba celokupne vlade.
Upravni komisiji se naroči, da izdela načrt naredbe glede enotne ureditve jezikovnega vprašanja za vsa poverjeništva v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani,
Provizoričen dogovor Narodne vlade z Nemško Avsrtijo z dne 7. novembra 1918 glede ureditve prometa se v zmislu pogajanj z dne 9. decembra 1918 podaljša začasno do 25. decembra 1918.
Epreniljp.no lota V1^ ffiTKS
gospodična. Ponudbe na upravo »Slovenca" pod šifro: »Opremljena".
Tnnn irlti nnmnčnilf vešč špecerijske in Up.oill PllllluliilV železninske stroke, ter deželnih pridelkov, išče mesta, najraje kje na deželi, a tudi v mestu. Gre tudi kot sk9?diS€nik. Nastopi lahko z novim letom. C6nj. dopisi pod „Božič .135" na upravništvo „Slovenca".
iliHPG li koniem ski h 1 e v!^ nf sU^Žba.
Ponudbe na oskrbn.štvo graščme Novi Kloštcr, pošta Sv. Peter v Savinj. dolini.
išče konceptni uradnik. Ponudbo pod naslovom „Dr. F. S." na upravo »Slovenca".
se kupi. Ponudba z navedbo cene je oddati upravi »Slovenca'- pod šifro „baaia".
se takoj sprejme. Več se izve na Kongresnem trgu St. 5 v trgovini.
za parketna tla, dva vagona, ceno naprodaj. Cenu po dogovoru. Proda so tudi nekaj hrastovih in bukovih desk. Isto-tmu so sprejme v ni-.iu VAJENEC, dobrega značaja in poštenih staršev. Jor-nei Pogorele, Struge p. Videm—Dobre-potje.
(National -Pult-schreib-Cassen) sta ceno naprodaj pri tvrdki Sever & -vomp. prej Peter Lassnik, Ljubljana, Marijin trg.
i(nQ?nQ kjčo zidana kakor vila, trinad-lllfljlifl llliiO, stropna, električna razsvetljava, z velikim vrtom in žlahtnim sadjem, dobrimi kletmi, hlevi itd. — ob enem zuamenitejših železniških križišč Spodnje Štajerske, neposredno pri kolodvoru, pripravna za vsako obrt, je na prodaj. Več pove upravništvo Slovenca" pod št. 5148.
za posestvo na Dolenjskem s 50 orali poljedelske zemlje se išče. Znanost vseh strok poljedelstva, živinoreje, vinarstva in kletarstva so zahteva. Oženjeni. katerih žena bi tudi kuhala za posle, imajo prednost. Pri popolnoma prostem stanovanju primerno plačilo po dogovoru. Zglasiti se je s prepisom spričeval dosedanjega službovanja pri Oiomar Bnmberg-u v Ljublfanl, Miklošičeva cesta 16.
išče službe, najraje s tramva-'lllll jem in kurjavo. Naslov pove uprava lista pod št. 5137.
, ,n. popolnoma nova, lepa sa-j U. Ionska obieka, moško kolo,
malo rubljeno, še predvojno blago, istotam se zamenja nekaj premoga za živila. Naslov pove uprava »Slovenca" pod št. 5140.
Rl7!!tW!lg 3 v žuPnišču v Pečah P" fldipi UiJd U Moravčah. Prodali se bodo Konji, poveia živina, svinja s prascl, pohištvo, tokovec, staro vino in bJatto za obleko. Kupci naj se oglašajo do novega leta 1919.
Romunski densr, S5S t
Ulica stare pravde 6, II. nadstropje, od 3. do 7. ure popoldne.
OevliB z lunini podpri
kostih imamo v zalogi. Cenike pošilja mo zastonj, kot vzorec pa 1 par po poštnem povzetju. Na zahtevo povzor-čujemo tudi več parov, čevljarska zadruga iz Mirna, sedaj Vrboveo, pošta Mozirje, Štajersko.
Ojjfip!« ta • svinja in 6 mladičev po se-illillti flO. dem tednov starih. — Več pri: Fani iJtrtic, Laverca pri Ljubljani.
SleZIIO POStOljO SSiv" kupim "ah zamenjam za živila. Ponudbe sprejema uprava lista pod šifro »Postelja«.
s hrano išče dijak od novega leta naprej pri kaki boljši rodbini. Plača v denarju, deloma tudi v živilih. Ponudbe na upravo lista pod »Dijak 101')«.
cal 18 in cal 12 so naprodaj pri tvrdki F. K. Kaiser, puškar v šelenburgovl ulici 6 v Ljubljani.
Pisalni stroj in blagajna "iToS
na Trgovsko zadrugo v Kamniku. Istotam se sprejmo tudi
dobro ohranien, so proda. Več , se izve pod šifro ,1. A,' poštno ležeče, Ljubljana.
s 3 — 4 sobami.in pritikli-1)0 nami v Ljubljani, išče stalen uradnik, eventuelno menja svoje sedanje moderno stanovanje v Gradcu. Naslov pove uprava ,SLOVENCA' pod št. ,5151.'
Sveče
fine, starinske, kilogram po K 36'— pošilja tudi na drobno,
ako se pošlje denar naprej agentura JURAJ KOS, Zagreb,
Ilica 51.	5135
m	~
tfinn ima v zalo&i in nudi *van °91'in> CiiiU vinska veletrgovina. Laverca pri
Ljubljani,
'nf^nn or-anat dobro ohranjen, so kupi. iOr Sjl.ipld!, Oblika 10X15 z dobro optiko. Ponudbe z navedbo cene sprejema. uprava lista pod šifro »Aparat".
zelo lepe zunanjosti, 6 mesecev stara, vajena snage," se proda radi pomanjkanja krme. Vpraša naj se pri g. Praunseis: Dunajska cesta štev. 66.
Mr.fi/!! nhlolfa vel>ka' suknena, nova, isililM UUitSHd, je naprodaj. Naslov se izve pri upravi »Slovenca" pod št. 5114.
T ir iSmivolin lf 8 kapitalom se išče za liiii Ul \m\lM trgovsko podjetje. Ponudbe pod »Družabnik" na upravništvo »Slovenca".
belo in črno leta 1913 — 1918 izvrstna kokovoče najboljih vrst prodaje na malo in veliko
f. t stssž i mm sisrk
trgovačko društvo veletrgovina vinom. Uzorce izdaje in naročbe uzemlje črez nekoliko dni zastopnik trgovino v Ljubljani Hotel Union soba št. 75.
.0. zimska jo^a in moški čevlji Ju. naprodaj v Sodni ulici št. 3, Lil. nadstEopjo, vrata 8.
r Vojni tiskovni stan stare avstrijske-ogrske monarhije je končal 15. dec. svojo likvidacijo, Akte so odposlali v vojni muzej, pisarniško opravo pa hišnemu poveljstvu li-kviclujočega vojnega ministrstva. Osobje vojnega tiskovnega stana, do 1000 oseb, so odpustili v civilno razmerje, aktivne častnike pa pridclili nemški avstrijski armadi.
r Odkrilja na Ogrskem. V Budimpešti so zaprli nadporočnika Viktorja Hcltay, ki je osumljen goljttiije, tatvine, poneverjenja. nasil-slva in ščtivanja na umor. Tekom preiskave je prišlo na dan, da je zasnoval umor bivšega slovaškega poslanca Jurige v Požunu, a' da so ga njegc«'i ljudje potem pustMi na cedilu.
r Vse se maščuje. »Venkov« poroča: Te dni se jc vrnil iz vojske bivši praški redar V. Stepanek. Le-!a je za časa preganjanj služil kol rabeij ter jc obesil mnogo na smrt ob sojenih češko slovaških Uskokov in beguncev. Ko sc jc sede j vrnil domov, so njegovi so sedje in redarji bili vsi proti njemu in so ^a hoteli obesiti. Vmes jc posegla oblast, ki jc Stepaneka zaprla v trdniavsko iečo.
Pletiva za mlinska sila
nejša dobite v trgovini Kolodvorska ulica 35, Ljubljana.
1 oti 9 nnPDin!;Dni enhi event. zupora-! dll U upi Bili! ul;l SUIJI, bo kuhinje v Šiški, na Bloivveisovi, Marijo Terezije cesti ali v bližini, rabim čim prej. Ponudbe na upravo lista pod šifro „K. Š."
Vdovec 40 let star, brez otrok s celim pohištvom in 3000 K denarja, zidarski polir. želi poročiti gospodično ali vdovo brez otrok v starosti 28—35 let z malim posestvom, kmetijo, gostilno alt spec. trgovino, najraje v domačem kamniškem okraju. Conione ponudbo do 31. decembra, poet šifro „Vdovec" 5123 na upravo »Slovenca".
dobro idofa, najraje v Ljubljani Mi, nli v bližini Ljub! atie, event. tudi u deželi, se sprejme v najem ali na račun. Naslov po e uprava »Slovenca" pod šifro . ..Gospodična želi gostilno".
tn prav po ceni: novo ko ij (Puch) s šo staro pnevmatiko, dalje iesteuec, stoječa elektr. svi tulin, 200 m c!e'itr. žice, 50 vrer, 10 ic j. motvoza, blaga (cajga) za mo ko obleko, .eieztiii peč, otro ki vozieek, par cevl.nv j na zadrgo št. 4!, par ■ ,i; v : {, •!•• • iO m dolga vrv Naslov pove upravi »Slovenca" pod št. 5I1U-
Brez posebnega obvestila, t
Vladni svetnik prof. dr. A. Valenta pl. Marchthurn naz-nania globoke žalosti potrt v svojem in v imenu svoje mačehe Adele Valenta pl. Marchthurn roj.Hadžič, svojih sester Mary Baumgartner in Emmy grofice Auersperg, svoje soproge Vere Valenta pl. Marchthurn, roj. Moschč, svojega svaka Ivana Baumgartnerja, svo-fj jih otrok, nečakov in nečakinj ter vseh ostalih sorodnikov, tužno vest, da je njegov iskrenoljubljeni oče, soprog, tast in stari oče, preblagorodni gospod
vladni svetnik
yj.ijz Ualenta
pl. Marchthurn
redni profesor, vodja In primarij deželnih dobrodelnih zavodov na Kranjskem v. p., eas nI član in dopisujoči čian mnog'h tu- in inozemskih znanstvenih društev, itd., itd.
Une 18. decembra 1918 ob i/42 uro popoldne v 89. letu svojo ^ dobe, po kratkem trpljenju, previden s svet. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo dra;rega pokojnika so bo v petek dne 20. decembra ob 3. uri popoldne v hiši žalosti Franc Jožefova cesta št. 5 svečano blagoslovilo in nato položilo na pokopališču pri sv. Križu k večnemu počitku.
Sv. ma^o zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega Oznanenja.
V Ljubljani, dno ^.decembra 1918.
Voiv i so na zeljo pokojnika
1-valerno odkVcijajo.


09157911
13162648
06874487
in v sosednih vasicah mnogo naših

Naia meja napram
Naslednji članek smo prejeli od znanega goriškega Slovenca, ki dobro pozna našo jezikovno mejo.
Mojc države Slovencev, Hrvatov in Srbov nas zdai najbolj zanimajo in so kot pereče vprašani" na dnevnem redu. Od srečne ali nesrečne rešitve lega. vprašanja jo mnogo odvisno, od tega zavisi celo svetovni mir.
Vprašanje je zlasti, kakšna bodi meja med nami io Ilaliio, da ne hode na nobeno <rtr»o krivice? Odgovor je lahek: stara meja avstrijska! To je jasno kol beli dan, le pomislimo malo. Dalmacijo, Istro in Trst deli od Italije že morje tako naravno, da bolje ni mogoče. Četudi je v imenovanih deželah nekaj malega Italijanov, vendar bi bila tukaj vsaka delitev po narodnosti nam v škodo, oziroma bila bi nestvor kakor zaplata na novi obleki. Naš živelj sega povsod do morja in v morje, izjeme so neznatne, kakor je neznaten S. Marino v telesu italskem. Italija nima torej na vzhodnem obrežju Jadrana ničesar iskati, ker bi bila tukaj vsaka delitev goli tbsurdum.
Po stari meji bi ostal tudi Trst kolikor toliko oddaljen od italijanske meje in postal bi prav lahko ne le trgovsko, ampak sploh pravo kulturno središče, toliko nam, kolikor v našem območju živečim Italijanom, kojim udi privoščimo popolno avtonomijo, da le ne prejudicira naš enako svobodni razvoj. Tako bi lahko po švicarskem vzorcu skupno prijateljski tekmovali v vsestranskem napredku, medtem ko bi nas italijanski imperializem popolnoma stri, pa tudi naše italijanske so-deželane vsaj gmotno oškodoval.
S tako meio bi bili po ogromni večini zadovoljni tudi avstrijski Furlani. Beneški Slovenci bi bili seveda za nas izgubljeni, vendar bi bUa taka meja za nas sprejemljiva, četudi ne povsem zadovoljiva. Tako bi ostale tudi cerkvene razmere neizpremenjene, medtem, ko bi imperialistično stremljenje italijansko, ako bi so uresničilo, vse prekucnilo, v našo očividno, nepregledno pogibelj. Zato kličemo tudi našim cerkvenim knezom: pozor 1
Ako bi pa Italija s staro mejo ne bila zadovoljna, potem bi ji v najboljšem slučaju mogli odstopiti avstrijske Furlane, ker ti sc na zapadu kompaktno drže svojih italijanskih braiov. V Dalmaciji in Istri pa bi ji brez naše občutne škode ne mogli prav' ničesar odstopiti, kakor je bilo že omenjeno. Pa tudi avstrijske Furlane bi ji mogli odstopiti le onkraj Soče, nikakor pa ne ona sicer maloštevilna bizjaško-furlanska selišča, ki se nahajajo na lavam bregu te reke od morja navzgor do Za-graja, ker tukaj bi mogla tvoriti pravo in naravno državno mejo edinole Soča, in to toliko
»IJ«	______________
več. Od Vermeljana navzgor pa žive že tak6
" " ' skil
_ -	---------- . pri
veČini Slovenci Kajtastralna občina Vrh sv.
__________zgor
»dravskih, št.-martinskih ih vrhovskih hri-prav do spodaj tekoče Soče v pretežni
laela in frakcija Ušje med Rubijami in Pe-tovljem, ki je spadala poltiično pod Gradišče, tovliem, ki jc spadala politično pod Gradišče, a cerkveno h Gabrijam, ste popolnoma slona Goriškem prepovršno označi^ bolje tem oziru pogodil Cz5rnig.
Italijanska meja na kopnem naj bi šla torej od izliva Soče v morje ob nje desnem bre-
gu navzgor do Majnic (Mainizza), kjer je zelo važno križališče obeh narodnosti, saj tukaj
trčite skupaj meji podgorske in ločniške občine. Od tuk; '
pref tako, da _________ _____,____,_________
Moša, Krmin, Rutarji, in Dolenja še nam, ker
- tukaj naj bi se meja zasukala na-1 tako, da bi ostali kraji: Majnica, Ločnik,
je v teh krajih prebivalstvo mešano in bi bil plebiscit za nas ugoden. Občevanje s Slovenci je v teh krajih zelo živo, zato naj bi jezikovna borba tukaj ostala, seveda brez vsakega nasilja. Takim mešanim krajem moremo zajamčiti popolno jezikovno svobodo Ie mi pohlevni Slovenci, ki se ne upiramo znanju tujih jezikov, nikar pa Italijani, ki poleg sebe absolutno ne trpe drugega jezika, razen svojega.
Onkrai Mimika bi meja krenila na italijanska tla ter bi objela slovensko Benečijo s Čedadom vred do Tera in Rezijo do koroške meje, ker bi te pokrajine morali brezobzirno zase zahtevati v slučaju, da Italija ne pripozna starih avstrijskih mej. Taka meja bi bila za nas sprejemljiva in zadovoljiva. Naj jo pa dosežemo ali ne, nasproti Italiji je v tem oziru od nale strani potreben do skrajnosti odločen nastop, sicer ostanemo gotovo več ali manj oškodovani.
Piseč! teh vrstic pozna dobro jezikovno mejo na Goriškem, zato se nc vjema z onimi, kJ bi Ločnik radi prepustili Italiji, Ta vas je bila Se nedavno skoro izključno slovenska, m Se do danes smo imeli tukaj slovensko šolo, katere niso mogli itajijanaši kljub vsemu prizadevanju zatreti; znamenje, da. je bila potrebna. Tudi v Krminu smo že imeli slovensko dvorazrednico. Sploh je črta Ločnik— Moša—Krmin v narodnem oziru za nas odločilne važnosti; torej pozorl
Niti se povsem ne vjemam z izvajanji g. ing. I. M. (»Slovenec« St. 267), ki bi raa pustil Italiji ono malo potujčenih in celo slovenskih Mliič na levem bregu Soče do Rubij. (Občani te katastralne občine so izključno slovenski kolom, občina sama pa je izključna last baronov Bianchi, ki Slovencem niso posebno pridni;] Kod naj bi potem šla tukaj državna meja? Ah morda po sredi železnice? To pač i*™«' v c "itro Pustimo, da stopi Italija na levi breg Soče, ji moramo eo ipso tudi Trst prepustiti, ker sicer bi postale narodnostne razmere med nami in njo naravnost neznosne, feedentizem bi kazal zopet svoje rožičke. fcttloh pa ie melno vprašanje med nami in Italijo skrajno kočltivo, zato je treba od naše strani mnogo energije in mnogo previdnosti, imamo oač z lisjakom opraviti. ,
Tudi nI re?, da bi se zapadna narodnostna meia nc bita že trinaist stoletij bistveno izpre-menita, ^ ka|tl Furlanija, ne samo avstrijska, marveč tudi italijanska, jc bila nekdaj večinoma slovenska, in Ic polagoma sc je slovenski živeli celo do danes umikal močneišemu romanskemu. O tem pa morda drugič kaj vCč
I. B.
Narodna vlada.
h 33- seje Narodne vlade SHS v Ljubljani z one 15. decembra 1918.
Odobri se naredba poverjeništva za uk in bogočastte glede draginjske doklade za ljubljansko učiteljstvo. — Društvo za vojaške domove v Liubliani ima knjižnico in okroglo 100 visoč kron denarja. Oboje prevzame Narodna v ada m osnuje v f.jubljani vojaški dom. — slovenskim voiakom, ki delajo v rudnikih na
prvovrstnega, išče zn takoj , tvoruicn Špirita in spirituoz,
z zudo^luo strokovno izobrazbo, za uslo Slovenijo. Ponudbo z navedbo do-e uda u jug'a praktičnega službo vuuja, re-iereneaiiii iu spričevali naj se pošiljajo na zavod za oglaševanje J. »lockuer, Zaprete H, 78 po,j stfro ,.Potnik".
vešč materinega in nemSkoga. I, jeziku, perfektno v govoru ter pisav), bivši avijutik, so žeL posvetiti lesni trgovini ter išče v svrho prakti-ctranja pri kakem večjoui podjotju nieata. Nastop lahko po novem letu fonudbe pod poštno ležeče: Janko G Vihnika 215.
nn v veliki izbori ua debelo: lo božične, novolotne iri druge priporoča tvrdka Lovro Demšar, Ljubljana, Kolodvorsku ulica 35. 1725
j i. T™ h||*'In'Cia v ^amnlKu raz-
1'robilct z lepo piravo, i"t eu v hranil* nleffi k t roki pojiot-oiu.« tzvožbani, naj vložijo svoie s prilog; ml opremljeno prošnjo d o U.fin.dna JJ18 pri podpisanem ravnateljstvu. Pluča, po dogovoru £avn;U6ijsivo.
nu.iboljSe kakovosti so v^r zopet dobe. po ^ dnevnih conah, v zalogi tovarne čevljev	4871
Posebna zahvala.
Zahvaljujem se najtopleje vsem srbskim častnikom, častniškemu zboru v Ljubljani, njegovim polkovnim sodru-gom kakor vsem prijateljem za poklonjene vence umrlemu sinu, gospodu
SHS por. v rez.
ter vsem onim, ki so prišli, da ga spremijo k večnemu počitku.
Pogreb se ni vršil, ker jo bil prepeljan v 11. Bistrico ter pokopan v lastni grobnici.
Ljubljana, II, Bistrica dne 17. decembra 1918.
Žalujoča mati.
ler Kozina! Ko.
v Ljubljani (ua Bregu).
Pismena naročila so vsled sedanjih razmer no izvršujejo, ter se priporoča osebni nakup.
„LMfl posojin.cn v Lil ni'
naznanja s tom, da bodo od 1 Januarja naprej do proulica obrestovala vloge na hranilnih knjižicah
po čistih 3V4°/o
ter lahko oni vložniki, ki no bi btll zadovoljni s tem obroslovaniera, svoje vlogo dvignojo. Kontni davek plačuje posojilnica sama.
V Ljubljani, dno 12. decembra 1918.
Globoko potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom ln prijateliem, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni sin, soprog, očo, brat, svak in stric, gospod
Franjo Žagar
vsfefndustrtjslec In veleposestnik
po kratki in mučni bolezni nagloma preminul 16. t. m. ob 8'/3 uri zvečer na Rakeku v najlepši moški dol^i 37 let. Pokopan jo bil blagi" pokojnik v sredo 18. t m. popoldne.
Bodi mu ohranjen prijazen spomin!
Žalujoči ostali.
Izdutovanio ui ruzpoSiljatov prouskui. ca.likalno učiuku.ioce^a um ovaluopa :.redst\u, za katero (lolia:aio vsak dan zahvalna pisma. Za podgan« m miši K S.--J za ačurko !< o.— ; tui&lura iu, etenioe li 3. — i poaalino murna tinktura zu »te-nlco K •'»■ -; uniAevalcc moJ.Jov K 2.—; prašek proti mrčesom S in 4 K ; tnUturu proti uiem pri ljudeh k- S —: ti«:: > i nit pri živini K 2 pra»ul; u8l v obleki m porilu K 3.—: inktura za bolhe pri pseJi li. I. U; tiuktura proti mrcoiiu na oadju tn zolenjall (unicav iastlin) li 3,—. — Pošilja po povzotpi Zavod za pokou-Cuvanio mrteoa	470'
H. Mer, Zaorob 23., Vrinila ulica 3.
alami
e

ter drugo suhomesop blago pošilja nad 5 kg J. (UuOVto, Kova Urad sta, Slavonija. Denar naprej ali 50% naplačlla.
Tovarna sftrožev č« foSe-
prevzema ■ P
strojev
Tuznim srcem javljam svojim prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Vsemogočni poklical v boljše življenje našo predrago mamico, mojo blago soprogo
Franjo Mihelič
po dolgi mukepolni bolezni, prevideno večkrat s svetimi zakramenti. Pogreb nepozabno se vrši v četrtek dno 19. decembra 1918 na domačo pokopališče pri D. M. v Polju ob 4. uri popoludne. Zlato dušo ohranite dragi mt prijatelji iu znanci v najlepšem spominu; spominjajte so je v molitvi, katero je tako ljubila.
D. M. v Polju, 18. dec. 1918.
Viktor MihelJč, naduč., soprog. Viktor in Milica, otroci.
T^l ci i H
izradjuje na veliko I malo
»Pučka radiona"
ZAGREB, GOLJAK broj 2. Telefon: 18-28.
vseh vrst iu poljedelskih strojev v naj-skrbnejšo in naglo LvrSitev. •
Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih po-trebščin
VARAŽDIN (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo: umetno cvetje, nagrobne vence, okraske, noge in tapete za r&Uve, tančice,
mrtvaške čevlje i. t. d. Svoji k svojim! :: Svoji k svojimi
najboljša kakovost, rabljiva broa vode. 1 porcelan, lonček K 1 tucat 60 K.
pristno, najboljše vrste 3 kosi 9 K 1 kg K 31-— Pošilja proti naprej'
poslatvl denarja M. JttNKEH, oksporina trejo vina Zagreb 39, Petrinjska 3 III. Ilrv.
sprejema v popravilo in tudi nove na nove oblike pienaredi FRANC CERAR, tovarna slamnikov v STOBU, poita Dom-Žale pri Ljubljani. - Cene primerno nizke, I točna postrežba,	3715
gaaaaanaaaonannaaanannaaaaa
Ustanovljeno I. 1893.	Ustanovljeno 8. 1893. ^
•--------------V	. Vi
ca
ca ca
C3 S ca
ca ca ca ca ca ca ca ca t^rs ca
C-7 O
(TJ
ca ca
3
s... J
ca
ipn w$m uri
reglstrov&na zadruga t. omejenim Jamstvom.'
Oovollule Članom posfia proii mm, zuslevi življenskiii polic, Dosesicv, vrednostnih papirjev ali zaznambi na službene prejemke.
Vračajo se posojila v 7t/j, 15 alt 21ty, letih v odsekih ah pav poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor želi posojila, naj sč obvne na pisuriio v Ljubljani. Kongresni trg štev. 19. ki dajo vsa potrebna pojasnila.
Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestujo po 4 •/< % Društveno lastno premožčnje znaša koncem leta 1017. I< 489.431-79 Deležnikov je bilo koncem leta 1917. 1 ij t s 14.855 deleži ki iopic= zeotajejo jamstvene gle v.a K 5.793,460%.....
ca
ra ca
ca ca c;a
UJ C3
ca ca
1__i
ca cn tra ca ca ca
CJ
ca ca
ca
CJ