Marec 2012 brezplačno 01-2012 Štorski občan Naj dan poseben bo za vas, mladenke brhke in ženice, prešerno voščim vam naglas, poklonim travniške cvetlice. Lepota vaša je in čar cvetočih barvnih lepotic, toplina srčka naj bo dar in dnevi vaši brez bodic. Odbor za izdajo časopisa DAN ŽENA IN MATERINSKI DAN Po mrzlih zimskih mesecih je pomlad spet prebudila življenje v vsem razcvetu, kot da bi se hotela oddolžiti za turobnost, ki jo je trosila v zadnjih mesecih. A takšno pač je življenje - ima svoj začetek, razcvet in konec. In pomlad predstavlja začetek novega življenja. Poleg novega življenja pa nam marec prinese tudi dva praznika. Dan žena in materinski dan. V današnji potrošniški družbi so prazniki nehote povezani s polnimi izložbami in velikimi reklamami. Pa kljub temu, nekje v svojem bistvu, niso izgubili svojega pomena: spomniti se tistih, ki jih imamo radi in jim z rožico, voščilnico ali lepo besedo izraziti hvaležnost. Kljub temu, da so ženske v naši družbi dosegle že zelo veliko in jih štejemo kot enakopravne in svobodne, so to pogosto navadne puhlice brez pomena. Materinski domovi in varne hiše so namreč še vedno polne pretepenih, zatiranih in od težkega življenja izmučenih žensk. Zato smo vsi skupaj odgovorni, da skušamo ustvariti svet, kjer bosta enakopravnost in svoboda zaživeli v pravem pomenu besede, kjer bodo vrednote in morala dobili mesto, ki jim gre. Naključje ali ne, letošnji materinski praznik sovpada z referendumom o družinskem zakoniku. V polemike o tem, katera stran ima prav in katera ne, se ne bi spuščal. Presojo o tem, ali se bolje godi otroku, ki živi v srečni, ljubeči družini istospolnih partnerjev, ali tistemu, ki živi v tradicionalni družini z materjo in očetom, v kateri so prisotni alkohol, droge ali nasilje, prepuščam vam. V vsej zadevi so najpomembnejši otroci. In vsi bi morali imeti srečno, ljubeče in veselo otroštvo, kajti le tako lahko zrastejo v odgovorne, pokončne in delovne državljane. Draga dekleta, žene, mame in babice! Vsem iskreno čestitam ob prazniku žena in materinskem dnevu. Miran Jurkošek, Župan ŠTORSKI OBČAN Štorski občan KAZALO AKTUALNI DOGODKI ZGODILO SE JE O DELU DRUŠTEV ZANIMIVOSTI KMETUJMO SKUPAJ SREBRNE NITI DUHOVNE STRANI DOGAJANJE V DOMU LIPA UTRINKI IZ ŠOLE VABILA 4 16 18 30 34 36 38 39 40 42 Štorski OBČAN izhaja v nakladi 1600 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 20 % davek na dodano vrednost. OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15 3220 ŠTORE e-mail: tajnistvo@store.si Tel: 03/ 780 38 40 Fax: 03/ 780 38 50 http://www.store.si KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA Svetina 6 3220 ŠTORE Tel: 03/ 5774 - 106 Uradne ure in uradne ure po telefonu: ponedeljek: 8.00 do 12.00 in 13.00 do 15.00 sreda: 8.00 do 12.00 in 13.00 do 17.00 četrtek: odprta samo sprejemna pisarna petek: 8.00 do 13.00 Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le to potrebno. Prispevke s fotografijami pošljite po pošti, na CDju ali na naslov elektronske pošte: tajnistvo@store.si. Zaradi predvidenega izida naslednje številke v maju pričakujemo vaše prispevke do 29. 4. 2012. Uradne ure župana Mirana Jurkoška: ponedeljek-četrtek 7.30 - 9.00 sreda 15.00 - 17.00 Odgovorni urednik: Dušan Volavšek Prispevke lektorira: Manca Mirnik Uredniški odbor: Ivanka Tofant, Jože Kragelj, Mojca Korošec, Dušan Volavšek, Manca Mirnik, Emil Kačičnik, Daša Dolenc. Prispevke zbrala: Sabina Firšt Oblikovanje, priprava in tisk: Unigrafika® Cesta na Pečovje 5 - 3220 Štore Uradne ure podžupana Ivana Jurkoška: sreda 16.00 - 17.00 Uradne ure predsednika krajevne skupnosti Svetina: ponedeljek 15.00 - 16.00 3 MAREC 2012 December 2006 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN POVZETEK ZAPISNIKA 8. redne seje občinskega sveta občine Štore, ki je bila v sredo, 21. 12. 2011, ob 15.30 uri v veliki sejni sobi občine Štore DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 7. redne seje občinskega sveta; 2. Predlog rebalansa proračuna občine Štore za leto 2011; 3. Predlog proračuna občine Štore za leto 2012; 4. Predlog statuta občine Štore; 5. Predlog poslovnika občinskega sveta občine Štore; 6. Predlog odloka o ustanovitvi razvojnega sveta savinjske regije; 7. Pobude in vprašanja. Občinski svet je na 8. redni seji 21. 12. 2011: • potrdil zapisnik 7. redne seje občinskega sveta z dne 23. 11. 2011; • sprejel odlok o rebalansu proračuna občine Štore za leto 2011; • sprejel odlok o proračunu občine Štore za leto 2012; • sprejel načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine Štore za leto 2012, ki ga sestavljajo: načrt pridobivanja nepremičnega premoženja v občini Štore, načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem (zemljišča in stavbe); • sprejel statut občine Štore; • sprejel poslovnik občinskega sveta občine Štore; • sprejel odlok o ustanovitvi razvojnega sveta Savinjske regije. Lidija Buser NAJAVA JAVNEGA RAZPISA za sofinanciranje socialnih in humanitarnih programov Vse zainteresirane obveščamo, da bo predvidoma v aprilu 2012 na spletni strani občine Štore (www.store.si) objavljen javni razpis za sofinanciranje socialnih in humanitarnih programov v občini Štore. Vsa društva in organizacije, ki delujejo na socialnih in humanitarnih področjih, zato pozivamo, naj se ne prijavljajo na razpis za sofinanciranje programov drugih društev, temveč na razpis, objavljen na spletni strani, ker se bodo prijavni obrazci razlikovali. Občina Štore 4 MAREC 2012 Na podlagi 102. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08 in 4/10) in 5. člena Pravilnika o sofinanciranju programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04) občina Štore objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2012 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN 1. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna občine Štore za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Štore. 2. Okvirna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciranje programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2012 znaša 17.875,00 EUR. 3. Na razpis se lahko prijavijo: • kulturna društva, ki so registrirana za dejavnost na področju kulture, • druga društva, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost. 4. Izvajalci kulturnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • da imajo sedež v občini Štore, • da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture, • da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje določene kulturne dejavnosti, • da redno izvajajo svojo dejavnost, • da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih. 5. Izvajalci kulturnih programov morajo vlogi priložiti: • izpolnjene razpisne obrazce, ki jih interesenti dobijo po objavi razpisa na sedežu občine Štore ali na spletni strani občine www.store.si. 6. Prispele vloge bodo ovrednotene skladno z merili, določenimi v Pravilniku o sofinanciranju programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04). 7. Vloge s predpisano dokumentacijo naj društva pošljejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, najkasneje do 20. 4. 2012. Upoštevano bo, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v tajništvu občine Štore. Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS KULTURA 2012«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja. 8. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po sprejeti odločitvi komisije. 9. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu občine Štore (Cesta XIV. divizije 15, Štore) oziroma na tel. št. 03/780 38 46. Občina Štore RAZPIS za KRESOVANJE na Lipi Vsi zainteresirani za organizacijo prireditve naj oddajo vloge do petka, 6. 4. 2012, na sedežu občine Štore. Občina Štore nudi organizatorju kritje stroškov organizacije in glasbe, ki naj jih navede v ponudbi! Občina bo izbrala najugodnejšega ponudnika glede na kvaliteto izvedbe in stroške. 5 MAREC 2012 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Na podlagi 5. člena Pravilnika o sofinanciranju programov ostalih društev v občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04 in 35/10) objavlja občina Štore JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov ostalih društev v občini Štore za leto 2012 1. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna občine Štore za sofinanciranje programov ostalih društev (tistih društev, ki niso registrirana kot športna, kulturna ali humanitarna). 2. Okvirna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciranje programov ostalih društev za leto 2012 znaša 8.432,00 EUR. 3. Na razpis se lahko prijavijo: • društva, ki so registrirana za opravljanje dejavnosti na drugih področjih (ne na področju kulture, športa ali humanitarnih dejavnosti). 4. Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • da imajo sedež v občini Štore, delujejo na njenem območju in vključujejo občane s stalnim prebivališčem v občini Štore oziroma ne glede na sedež, če je program zastavljen tako, da aktivno vključuje občane s stalnim prebivališčem v občini Štore, • da so registrirani, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje svoje dejavnosti, • da redno izvajajo svojo dejavnost, • da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih. 5. Izvajalci kulturnih programov morajo vlogi priložiti: • izpolnjene razpisne obrazce, ki jih interesenti dobijo po objavi razpisa na sedežu občine Štore ali na spletni strani občine www.store.si. 6. Prispele vloge bodo ovrednotene skladno s Pravilnikom o sofinanciranju programov ostalih društev v občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04 in 35/10). 7. Vloge s predpisano dokumentacijo naj društva pošljejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, najkasneje do 20. 4. 2012. Upoštevano bo, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v tajništvu občine Štore. Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS: OSTALA DRUŠTVA 2012«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja. 8. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po sprejeti odločitvi. 9. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu občine Štore, oziroma na tel. št. 03/780 38 46. Občina Štore OBVESTILO - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ Spoštovani občani, obveščamo vas, da lahko v prostorih občine Štore vsako sredo med 16. in 17. uro koristite brezplačno pravno pomoč. Pomoč obsega nudenje nasvetov in informacij z vseh pravnih področij (prometni prekrški, odškodninski zahtevki, delovna razmerja in drugo). Pravno pomoč izvaja Primož Kramer, univ. dipl. pravnik (tel.: 040/842 014). Občina Štore 6 MAREC 2012 Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur.l. RS, št. 22/98, 97/01 – ZSDP, 110/02 – ZGO-1 in 15/03 – ZOPA) in 8. člena Pravilnika o sofinanciranju športa v občini Štore (Ur. l. RS, št. 62/04) objavlja občina Štore JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov športa v občini Štore za leto 2012 1. Predmet javnega razpisa je zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa v občini Štore za leto 2012 iz sredstev proračuna občine Štore. 2. Za sofinanciranje programov športa iz občinskega proračuna lahko kandidirajo naslednji izvajalci programov: • športna društva, • zveza športnih društev, ki jo ustanovijo športna društva s sedežem na območju občine Štore, • zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, • zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa. Športna društva in zveze športnih društev imajo pod enakimi pogoji prednost na razpisu pred drugimi izvajalci programov športa v občini. 3. Financirajo se naslednja področja dejavnosti: • športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa, • športna rekreacija, • kakovostni in vrhunski šport, • šport invalidov, • izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu, • velike mednarodne, državne, občinske in medobčinske športne prireditve, • delovanje društev na lokalni ravni. 4. Okvirna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciranje dejavnosti iz prejšnje točke znaša 29.217,00 EUR. 5. Izvajalci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • da imajo sedež v občini Štore, • da so registrirani za opravljanje športne dejavnosti oziroma imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano tudi športno dejavnost, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, • da redno izvajajo svojo dejavnost. 6. Izvajalci športnih programov morajo vlogi priložiti: • izpolnjene razpisne obrazce, ki jih interesenti dobijo po objavi razpisa na sedežu občine Štore ali na spletni strani občine www.store.si. 7. V roku prispele vloge bodo ovrednotene v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju športa v občini Štore (Ur. l. RS, št. 62/04), upoštevaje razpoložljiva proračunska sredstva. 8. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po sprejeti odločitvi. 9. Vloge s predpisano dokumentacijo naj izvajalci pošljejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, najkasneje do 20. 4. 2012. Upoštevano bo, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v tajništvu občine Štore. Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS ŠPORT 2012«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja. 10. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu občine Štore (Cesta XIV. divizije 15, Štore), oziroma na tel. št. 03/780 38 46. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Občina Štore 7 MAREC 2012 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Na podlagi 11. člena Odloka o priznanjih občine Štore (Ur. l. RS, št. 55/08) občina Štore objavlja JAVNI RAZPIS za podelitev priznanj občine Štore za leto 2012 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA: Priznanja občine Štore, ki so predmet javnega razpisa, so: • naziv častni občan občine Štore, • zlati grb občine Štore, • srebrni grb občine Štore, • bronasti grb občine Štore, • priznanje odličnim diplomantom, • športnik leta ali športni kolektiv leta. Občina Štore podeljuje priznanja zaslužnim občanom in drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za profesionalne in druge dosežke ter uspehe na kateremkoli področju delovanja in ustvarjanja, ki imajo izjemen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine. 2. KRITERIJI ZA PODELITEV POSAMEZNIH PRIZNANJ: 2.1. Naziv častni občan občine Štore Naziv častnega občana občine Štore lahko prejme le posameznik. Občinski svet občine Štore podeli naziv za izjemen prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa, humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj in ugled občine doma in v tujini. Častni občan prejme ob podelitvi naziva posebno listino o podelitvi naziva. 2.2. Grb občine Štore Zlati grb občine Štore podeli občinski svet občine Štore za izredno življenjsko delo ter dolgoletne vrhunske uspehe in dosežke na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih dejavnosti, ki so pomembni za razvoj in ugled občine Štore ter praviloma pomenijo zaključek kariere pri posamezniku ali zrelo fazo razvoja izredno uspešne skupine. Srebrni grb občine Štore podeli občinski svet občine Štore za vrsto odmevnih dosežkov v daljšem časovnem obdobju na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih dejavnosti, ki so pomembne za razvoj in ugled občine Štore ter praviloma pomenijo izjemno uspešnost posameznika na polovici delovne kariere ali izjemno uspešnost skupine v fazi njene potrjene rasti. Bronasti grb občine Štore podeli občinski svet občine Štore za nadpovprečne začetne ali večkratne uspehe v kratkem časovnem obdobju in kot vzpodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih dejavnosti. Občinski svet praviloma podeli vsako leto en zlat, dva srebrna in tri bronaste grbe. Grbi občine Štore se podeljujejo enkrat letno na slovesnosti ob občinskem prazniku občine Štore. Naziv častni občan občine Štore in grbi občine Štore se lahko podelijo tudi posmrtno. 2.3. Priznanje odličnim diplomantom Priznanje odličnim diplomantom lahko prejme le posameznik s stalnim prebivališčem v občini Štore. Občinski svet ga podeli za odličen uspeh in perspektivnost diplomantov visokošolskega študija, katerih povprečna ocena celotnega študijskega obdobja je 9.00 ali več. 2.4. Športnik leta ali športni kolektiv leta Priznanje športnik leta ali športni kolektiv leta se podeljuje posameznikom oziroma skupinam oseb, ki so s svojim aktivnim in kvalitetnim delovanjem na področju športa v preteklem letu dosegli pomembne uspehe in dosežke tako v občini kot zunaj njenih meja. Priznanje se športniku ali športnemu kolektivu podeli na slovesnosti ob občinskem prazniku občine Štore. Praviloma se vsako leto podeli eno priznanje, lahko pa tudi več. 8 3. Pobude oziroma predloge za podelitev priznanj lahko podajo posamezniki, družbe, zavodi, politične in druge organizacije in skupnosti, društva ter organi lokalnih skupnosti. MAREC 2012 4. ZAHTEVANA DOKUMENTACIJA 4.1. Predlog za podelitev naziva častni občan občine Štore, zlatega, srebrnega in bronastega grba občine Štore ter priznanja športnik leta oziroma športni kolektiv leta mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati: - splošne podatke o pobudniku oziroma predlagatelju, - predstavitvene podatke o kandidatu (osebni podatki), - vrsto priznanja, za katerega je kandidat predlagan, - utemeljitev pobude s podrobnejšim opisom uspeha ali dosežkov, zaradi katerih je predlagana podelitev, - dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi, - datum pobude. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN 4.2. Predlog za podelitev priznanja odličnim diplomantom mora vsebovati: - splošne podatke o pobudniku, - podatke o kandidatu (kratek življenjepis z opisom izobraževalne poti in obštudijskih aktivnosti ter doseženih uspehov), - potrdilo o diplomi, - potrdilo o povprečni oceni v celotnem študijskem obdobju vključno z diplomo, - naslov diplomskega dela, njegov povzetek ter mnenje o pomenu, ki ga ima diplomsko delo za občino Štore, - datum pobude. 5. O podelitvi priznanj občine Štore bo odločal občinski svet občine Štore na predlog komisije za odlikovanja. 6. Predloge s predpisano dokumentacijo naj pobudniki oziroma predlagatelji pošljejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, najkasneje do 20. 4. 2012. Upoštevano bo, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v tajništvu občine Štore. Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS PRIZNANJA 2012«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov predlagatelja. 7. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu občine Štore (Cesta XIV. divizije 15, Štore) ali na tel. št. 03/780 38 46. OBVESTILO Napake na javni razsvetljavi je potrebno javiti g. Branku Mlakarju na tel. št. 041/720 549. Ob prijavi navedite točno lokacijo in vrsto naprav. Napake se bodo odpravljale predvidoma enkrat mesečno. Občina Štore 9 MAREC 2012 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Projekt »Oblikovanje skupnih čezmejnih okoljskih standardov« z akronimom »48 UR« je delno sofinanciran iz Operativnega programa IPA Slovenija-Hrvaška 2007-2013 PRIDOBLJENO UPORABNO DOVOLJENJE ZA POVEZOVALNI KANAL V ŠTORAH IN S TEM TUDI ZAKLJUČEK PROJEKTA »48 UR« Investicija izgradnje povezovalnega kanala odpadnih vod med obrtno cono Štore - vzhod in obrtno cono Štore - zahod se je pričela izvajati septembra 2011. Prvi mesec novega leta 2012 pa je zaznamoval uspešen zaključek omenjene investicije in z njo tudi prestavitev premične čistilne naprave v občino Podčetrtek, v naselje Pristava. Izvajalec del na gradbišču v Štorah je bilo podjetje Tomgrad, strojna zemeljska dela, Tomaž Hohnjec s.p., iz Podčetrtka. Izvajalec je dela opravljal v skladu s terminskim načrtom, prav tako je mesecem izvedbe del zelo dobro služilo vreme. 10 V januarju 2012 je bil izveden tehnični pregled, prav tako pa je upravna enota Celje že izdala uporabno dovoljenje. Temu je sledil odklop čistilne naprave in prenos v Pristavo. Povezovalni kanal odpadnih vod med obrtno cono Štore - vzhod in obrtno cono Štore - zahod je priključen na obstoječo fekalno kanalizacijo v obrtni coni Štore - zahod, ki pa je že priključena na centralno čistilno napravo v Celju. MAREC 2012 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Strošek investicije je znašal 400.325,82 EUR, pri čemer je delež javnega sofinanciranja Evropske unije v višini 85 odstotkov, sredstva evropske teritorialne politike na državni ravni v višini 10 odstotkov, lastni prispevek občine Štore pa preostalih 5 odstotkov upravičenih izdatkov za investicijo Kam segajo začetki projekta »48 UR«? Leta 2008 smo se partnerji občina Štore, občina Podčetrtek, občina Zagorska Sela, Razvojna agencija Sotla iz Šmarja pri Jelšah in Okoljsko-raziskovalni zavod iz Slovenskih Konjic odločili, da nadgradimo dosedanje skupno sodelovanje pri različnih okoljskih projektih in pripravimo skupen čezmejni projekt »48 UR«. Uspešno smo kandidirali na 1. JR OP IPA SI-HR 2007-2013. Vrednost projekta je 989.068,53 EUR. Pri aktivnostih projekta sodelujeta slovenska in hrvaška stran, in sicer smo vsi projektni partnerji oblikovali projektno skupino, ki sodeluje pri izvajanju projekta na čezmejnem območju. Izvršene dejavnosti projekta so osnova za oblikovanje skupnih čezmejnih okoljskih standardov in hkrati tudi osnova za uspešno izvedbo in zaključek projekta. Omenjeni projekt je za občino Štore velikega pomena. Občina je skozi vodenje dosegala bogate delovne rezultate, ki bodo občini v ponos zagotovo še v prihodnje. Občina je omogočila vzpostavitev okoljskih pisarn in info točk in s tem pripomogla k večji ozaveščenosti o inovativnih varstvenih ukrepih med prebivalci in obiskovalci projektnega območja. Ne le ta investicija, ampak tudi druge v projektu načrtovane investicije, so bile uspešno izpeljane in zaključene do konca januarja 2012. Tako kot smo želeli, smo prispevali k varovanju in ohranjanju okolja ter prenosu znanja na hrvaško občino. Ta potencial pa bo v prihodnje zagotavljal nastanek bogatega čezmejnega območja z visoko razvitimi okoljskimi standardi. Alenka Obrul, vodja projekta »48 UR« Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira Evropska Unija Instrument za predpristopno pomoč Ulaganje u vašu bodućnost Operaciju dijelomićo financira Europska unija Instrument pretpristupne pomoći 11 MAREC 2012 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN OBMOČNO RAZVOJNO PARTNERSTVO »OSREDNJE CELJSKO« Mestna občina Celje Občina Dobrna Občina Laško Občina Štore Občina Vojnik Simbio, d.o.o. Družba za ravnanje z odpadki Teharska cesta 49, 3000 CELJE, Slovenija Tel.: +386 (3) 425 64 00, fax: +386 (3) 425 64 12 info@simbio.si, www.simbio.si SPOROČILO MEDIJEM Župani območja osrednje Celjsko potrdili izvedbeni načrt za prijavo projektov v skupni vrednosti 6 milijonov evrov Dobrna, 26. januar 2012 - V sredo, 25. januarja 2012, je potekala 7. seja območnega razvojnega sveta ORP Osrednje Celjsko v prostorih kabineta župana občine Dobrna Martina Brecla. Na njej so župani poleg drugih točk dnevnega reda obravnavali in potrdili izvedbeni načrt ORP osrednje Celjsko za obdobje 2012-2014 za prijavo projektov, ki se bodo sofinancirali iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Znesek subregijske kvote za Izvedbeni načrt 2012-2014 je 3.986.194,36 €. Skupna vrednost vseh prijavljenih projektov znaša 6.191.965,97 €. Nekateri projekti se bodo začeli izvajati že v letošnjem letu, vsi pa bodo zaključeni do konca leta 2014. V Mestni občini Celje bodo nadaljevali z obnovo starega mestnega jedra, uredili bodo Glavni trg in del Stanetove ulice s površino 5.614 m2. Obnovili bodo dotrajano infrastrukturo, tlakovanja in urbano opremo. Na Dobrni bodo uredili odvajanje komunalnih odpadnih vod v delu naselja Klanc in Zavrh. V Laškem bodo zgradili kanalizacijsko omrežje v naseljih Laško, Debro in Marija Gradec, v občini Štore pa bodo uredili odvajanje komunalne odpadne vode za naselje Lipa. V Vojniku bodo zgradili kanalizacijo za naselja Arclin, Frankolovo in Konjsko. Vse kanalizacije bodo ob zaključku projektov priključene na že delujoče čistilne naprave. Skupno bo na osrednjeceljskem območju pripravljenih približno 1.000 novih priključkov na kanalizacijsko omrežje za 2.500 prebivalcev. V kolikor bo občina Laško še v letošnjem letu zagotovila vso potrebno dokumentacijo za nadaljnjo obnovo starega mestnega jedra, pa bodo namesto kanalizacije v financiranje umestili projekt Izboljšanje turistične atraktivnosti mesta Laško, ki vključuje izgradnjo kaskadnih ploščadi, postavitev fontane in ureditev razsvetljave, izgradnjo parkirišča pod šolskim igriščem ter povečanje prometne varnosti na Trubarjevem nabrežju. Potrjeni projekti: Nosilec Naziv projekta Mestna občina CELJE Ureditev Glavnega trga in dela Stanetove ulice v Celju Občina DOBRNA Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje, na območju občine Dobrna – na območju naselij Klanc in Zavrh – povodje Dobrnice Občina LAŠKO 2.586.709,58 € 1.569.684,11 € 844.301,65 € 513.251,48 € Kanalizacija Laško 1.044.446,75 € 712.868,69 € Občina LAŠKO* Izboljšanje turistične atraktivnosti mesta Laško 1.294.250,00 € 712.868,69 € Občina ŠTORE Kanalizacija Lipa 781.872,90 € 513.071,85 € Občina VOJNIK Izgradnja kanalizacije v občini Vojnik 1.036.800,51 € 677.318,23 € 6.294.131,39 € 3.986.194,36 € SKUPAJ 12 Skupna vrednost Predvidena vrednost projekta sofinanciranja ESRR * Rezervni projekt MAREC 2012 Regijska kvota za sofinanciranje operacij prednostne usmeritve »regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »razvoj regij« za obdobje 2007–2013 znaša za Savinjsko regijo 83.375.147,00 €. Na osrednjeceljskem območju bo do konca obdobja iz tega naslova porabljenih pripadajočih 26 % sredstev, oziroma 22 mln €. Do sedaj so naše občine iz tega naslova že pridobile 18,5 mln € za izvajanje 21 projektov, ki so jih namenile izgradnji nizkoenergetskih vrtcev, vodovodov, kanalizacij in čistilnih naprav, cestne infrastrukture, obnovi mestnih središč ter turistični infrastrukturi. Na seji so sodelovali naslednji člani (župani) območnega razvojnega sveta ORP osrednje Celjsko: • mag. Marko Zidanšek, Mestna občina Celje; po pooblastilu župana; • Martin Brecl, občina Dobrna; • Franc Zdolšek, občina Laško; • Miran Jurkošek, občina Štore; • Benedikt Podergajs, občina Vojnik ter predstavnici ORP osrednje Celjsko: Bojana Kroflič ter Brigita Tratnik. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Dodatne informacije: Bojana Kroflič, tel: 03/ 425 64 44, GSM: +386 031/ 625 679 Z leve: Miran Jurkošek, Benedikt Podergajs, Martin Brecl, Marko Zidanšek in Franc Zdolšek (foto: Sherpa) 13 MAREC 2012 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN POKAŽI SVOJO USTVARJALNOST – ZMAGAJ NA FOKUS-U! Učenci in mentorji osnovnih šol Savinjske regije (1. – 9. razred) Vsi kdaj ujamemo dober fotografski motiv, znamo skuhati najboljšo jed po našem receptu in smo sploh posebni. Če ste svoje presežke pripravljeni deliti, vas vabimo, da sodelujete v natečaju na temo trajnostnega razvoja s poudarkom na ekologiji in turizmu. FOtografsko, Kulinarično UStvarjalni natečaj, ki ga prijavitelji iz Savinjske regije pripravljamo v sodelovanju z Rasinskim okrožjem (Srbija), smo kratko poimenovali kar FOKUS. Ker sem jaz dober tu in ti tam, smo pripravili različne kategorije znotraj FOKUS-a, v katerih bo zagotovo vsak našel nekaj zase. Lahko se izkažete v fotografskem natečaju, kulinaričnem natečaju za najboljši lokalni recept, natečaju za pripravo najboljšega turističnega spominka, ustvarite najlepšo knjižno kazalko (učenci prve in druge triade oziroma nižje stopnje osnovne šole) ali sodelujete na specializiranem fotografskem natečaju »KNJIGA V OBJEKTIVU« (učenci tretje triade oziroma višje stopnje osnovne šole). Izdelke opremite v skladu z navodili in jih najkasneje do 1. aprila 2012 pošljite ali osebno dostavite v Medobčinsko splošno knjižnico Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec. Med prejetimi izdelki bo ocenjevalna komisija znotraj vsake posamezne kategorije izbrala tri najboljše udeležence, ki bodo prejeli priznanja in nagrade. Nagrade naj ostanejo presenečenje. Prejeti izdelki ostanejo last organizatorja in bodo razstavljeni v knjižnicah ter objavljeni na spletni strani www.ra-savinja.si. Več informacij o natečaju (navodila in pravila) dobite na spletni strani: www.ra.savinja.si ali na Medobčinski splošni knjižnici Žalec, irena.v@zal.sik.si (Irena Verbič) ter na Razvojni agenciji Savinja, ra.savinja@ra-savinja.si (Alenka Doler). Verjamemo, da sta vaša izvirnost in ustvarjalnost veliki in se že veselimo sodelovanja z vami! Natečaj organizirajo Razvojna agencija Savinja, Regionalni center za razvoj malih in srednjih podjetij Kruševac, Razvojna agencija Savinjske regije, podjetje Simbio d.o.o., Celje - partnerstvo Osrednje Celjsko, Razvojna agencija Sotla, Medobčinska splošna knjižnica Žalec, Narodna biblioteka Kruševac, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Javno komunalno podjetje Žalec v okviru bilateralnega projekta „Trajnostni razvoj nas povezuje“. Projekt sofinancira Vlada Republike Slovenije. 14 MAREC 2012 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN RDEČI KRIŽ V ŠTORAH Kar nekaj časa se je pripravljalo, da bi v Štorah pridobili krajevno organizacijo Rdečega križa. Vsa leta do sedaj je v Štorah nekako vodila organizacijo Rdečega križa Marija Lamut, v zadnjem letu pa se je aktivno vključil v organizacijo Stane Štefanec, ki mu je tudi uspelo, da so se stvari premaknile tako daleč, da smo pridobili samostojno krajevno organizacijo Rdečega križa (KORK). 4. januarja je bil ustanovni zbor, na katerem so bili izvoljeni naslednji organi KORK: predsednik Jani Jurkošek, podpredsednik Stane Štefanec, tajnica Sonja Mastnak in blagajnik Roman Zapušek ter člani nadzornega odbora Vera Štante in Štefka Korošec. Ostali člani KORK so še Marija Lamut, Jožica Krajnc in Ivanka Tofant. Na prvem sestanku je bilo dogovorjeno, da se vloge za pridobitev pomoči lahko oddajo vsako drugo sredo v mesecu od 15. do 16. ure v prostorih občine Štore. Vsak prosilec mora ob vlogi predložiti dokaze o dohodkih, ki jih prejema. Glede na vedno več prosilcev smo se odločili, da v občini Štore organiziramo medsebojno pomoč. Če želi kdo kaj podariti, ali pa kdo kaj potrebuje, naj se obrne na naslednje poverjenike: kraj telefonska številka STANE ŠTEFANEC Lipa 031/ 802 709 JOŽICA KRAJNC Lipa 03/5771 187 ROMAN ZAPUŠEK Lipa 051/ 325 280 VERA ŠTANTE spodnje Štore 070/ 715 854 SONJA MASTNAK Prožinska vas, Ogorevc 031/ 881 703 MARIJA LAMUT Laška vas, Pečovje 031/ 722 166 IVANKA TOFANT Kompole, Draga, Šentjanž O51/ 442 494 Vabimo vas, da se včlanite v krajevno organizacijo Rdečega križa Štore, saj bomo s skupnimi močmi lažje pomagali tistim, ki so pomoči potrebni. V pojasnilo naj povem, da na Svetini že samostojno deluje krajevna organizacija Rdečega križa. Ivanka Tofant 15 MAREC 2012 ŠTORSKI OBČAN ZGODILO SE JE NOVI PROSTORI POŠTE V ŠTORAH Sredi decembra 2011 se je za naš kraj zgodila pomembna pridobitev. Pošta je dobila nove prostore v poslovnem objektu Mercatorjevega centra na Lipi. Prostore pošte so slovesno odprli župan občine Štore Miran Jurkošek, generalni direktor Pošte Slovenije Aleš Hauc ter direktor poslovne enote Pošte Slovenije v Celju Andrej Rihter. V otvoritveni slovesnosti pa so sodelovali otroci osnovne šole Štore, vokalna skupina Lipa, blagoslov prostorov pa je opravil teharski župnik Miha Herman. Uporabnikom poštnih storitev sta na voljo dve sodobno opremljeni okenci za sprejem in izročanje poštnih pošiljk ter opravljanje denarnih storitev. Pošta v Štorah posluje med tednom od 8. do 17. ure s polurnim premorom med 9.30 in 10.00 uro, ob sobotah pa lahko v njene poslovne prostore vstopimo med 8. in 12. uro. Na dan otvoritve pa je bil na pošti tudi priložnosti poštni žig. Ta ima poleg promocije dogodka tudi filatelistično vrednost. Filatelisti namreč zbiramo razen poštnih znamk tudi stvari, ki so povezane s poštnim prometom in ena od teh so poštni žigi. Za tiste, ki se ukvarjajo s poštno zgodovino, so zanimivi predvsem redni poštni žigi, za zbiralce, ki se posvečajo različnim tematikam, pa so velikega pomena predvsem priložnostni poštni žigi. Dušan Volavšek MLADI PIANIST SPET NAVDUŠIL Mladi pianist, učenec Glasbene šole Celje, trinajstletni Aljaž Šumej, se je pod mentorstvom profesorice Simone Guzej v letošnjem letu udeležil že kar dveh mednarodnih tekmovanj za pianiste. Konec januarja se je v Spodnji Idriji odvijalo 1. mednarodno tekmovanje pianistov v spomin idrijskemu glasbeniku Ivanu Rijavcu, kjer je s 96 točkami v kategoriji mladih pianistov dosegel 1. mesto in si prislužil posebno nagrado za prepričljivo interpretirano skladbo Ivana Rijavca. V februarju, v času zimskih počitnic, pa je svoje spretnosti predstavil še na 9. mednarodnem tekmovanju Davorin Jenko v Beogradu, kjer je pridobil še eno mednarodno priznanje. V zelo hudi konkurenci 41-ih pianistov iz Srbije, Makedonije, Hrvaške, BIH, Rusije, Slovaške, Azerbajdžana in Slovenije je v svoji kategoriji s 97,40 točkami dosegel izvrstno prvo mesto. Omenjena uspeha sta potrditev odličnega dela v preteklosti in izvrstna motivacija za nadaljnje glasbeno ustvarjanje. 16 Dušan Volavšek MAREC 2012 KNJIŽNICA ŠTORE NA NOVI LOKACIJI V teh dneh se je knjižnica preselila na novo lokacijo. Knjižničarjem je v nekaj urah uspelo prestaviti 15.000 knjig s Kovinarske na Udarniško ulico nasproti nogometnega igrišča Kovinar. Seveda brez pomoči fantov iz občine Štore, z gospodom Vinkom na čelu, ne bi šlo vse tako gladko. Ta je ustregel in prisluhnil še tako zahtevnim željam knjižničark Marjete in Andreje. Novi prostori, v katerih bo knjižnica delovala vsaj še eno leto, so bistveno lepši, toplejši, predvsem pa prijaznejši tako do obiskovalcev kot tudi zaposlenih. Čeprav je prostor manjši, so knjige zdaj zložene bolj pregledno, sklopi za otroke, mladino in odrasle pa bolj opazni. Obiskovalcem, ki želijo uporabiti računalnik ali pregledati časopis, smo namenili poseben kotiček. V teh prostorih bomo zagotovo lažje dočakali novo, zares novo knjižnico v Mercatorju. Kdaj? Pustimo se presenetiti. Do takrat pa prijazno vabljeni v novo - staro knjižnico. ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Polona Bajc Napret 17 MAREC 2012 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN 18 NOVO V PGD ŠTORE: SPOMINSKA SOBA in ZGODOVINSKI ARHIV Pri ljudeh je navada, da proslavimo svoje praznike, predvsem okrogle rojstnodnevne obletnice. Takrat poleg čestitk steče beseda tudi o prehojeni življenjski poti, kar je predvsem zanimivo za sorodstvo, pa tudi mladi ob tem zvedo marsikaj novega. Prav tako počenjamo to v našem društvu PGD ŠTORE, ki je eno starejših v kraju. Res je, da javnost izve za naše jubileje le preko »Občana« in ob naših javnih nastopih ali prireditvah. Na srečo vseh nas je bolj redko videti ob nesrečah in katastrofah, ko rešujemo in pomagamo prizadetim. Prav gotovo pa se vidimo ob koncu leta, ko potrkamo na vsaka vrata, prinesemo gasilski koledar, voščimo srečo v novem letu ter z veseljem in hvaležnostjo prejmemo podarjene prispevke, ki so nam v korist pri našem delovanju. Odločeni smo, da celotno obdobje delovanja društva, od uradnega nastajanja in skozi vsa obdobja v obravnavanem času – 65 let, predstavimo lastnemu članstvu, predvsem podmladku in širši javnosti. Vsem želimo prikazati, kdo vse je vsa ta leta poleg prostovoljnega članstva prispeval več in vodil to humanitarno društvo v dobrih in težkih časih z enim samim ciljem, nesebično pomagati vsem, ki jih doleti nesreča, huda ura ali celo katastrofa. O delu društva je bilo že veliko napisanega v treh brošurah – kronikah, ki skupaj predstavljajo 60-letno zgodovino društva, in v drugih krajših prispevkih. Ker vsakdo ni imel priložnosti vse to prebrati, smo se odločili, da del tega predstavimo v fotografijah, verodostojnih dokumentih (tudi rokopisih), plaketah, priznanjih in odlikovanjih. V ta namen smo uredili »spominsko sobo in zgodovinski arhiv«. Pred vhodom vas bo pozdravil uniformirani gasilec – lutka, darilo družine Ulaga. V sobi ob pogledu na čelno steno, ki predstavlja osrednji del »spominske sobe«, vidimo v zgornji vrsti najprej prvi društveni prapor, posebej pa so predstavljeni člani, ki so v povojnem obdobju ustanovili in vodili društvo ter skrbeli za njegov nadaljnji razvoj: Alojz Herič, ing., Franc Mežek, Erih Hajnšek, Karel Kumer, Jakob Rezar, Mirko Zdešar, Anton Klinar. Ti tovariši so opravljali funkcije od leta 1945 dalje; kot poveljniki do leta 1955 in kot predsedniki do leta 1963. Proti koncu tega obdobja je društvo doživljalo viden razvoj, predvsem pa po izgradnji gasilskega doma. Vodenje društva so prevzeli ter ga desetletja in več naprej uspešno vodili, danes žal pokojni »veliki možje«, katere s povečano pozornostjo in hvaležnostjo predstavljamo posebej, ker si to spoštovanje zaslužijo: Štefan Krumpak † 1986; poveljnik 19551984, Janez Klakočer † 1999; poveljnik 1984-1995, Slavko Plevnik, dipl. ing. † 2002; predsednik 1963-1996 in Anton Mackovšek † 2011; tajnik 1954 - 68, 1980 – 84 in 1988 -93. Prav tako so predstavljeni častni člani: Franc Mežek – č. č. od leta 1954, Andrej Svetek – č. č. od leta 1954, Tugomer Voga – č. č. od leta 1973, Dušan Burnik, dipl. ing.- č. č. od leta 1979, Slavko Plevnik, dipl. ing.- č. č. od leta 1996, Anton Mackovšek – č. č od leta 1996 in Anton Vidic – č. č. od leta 1996. Pod njimi so v dveh vrstah številna mednarodna, državna, republiška in društvena priznanja, diplome, spomenice in zahvale gasilskih in drugih organizacij, podeljeni društvu in posameznikom za zasluge v gasilski organizaciji ter ob drugih priložnostih. Na mizah so na treh blazinah prikazane mnoge medalje in odlikovanja, ki so bila podeljena predvsem Štefanu Krumpaku in Antonu Mackovšku. Na mizi so tudi poslovilni govori, izrečeni na žalnih sejah ali ob odprtem grobu. Na desni strani pa so v kovinskem regalu razstavljene plakete, visoka odlikovanja in priznanja, podeljena Štefanu Krumpaku ter društvu ob jubilejih in za zasluge v gasilstvu. Opisana vsebina predstavlja osrednji del, ki je posvečen spominu našim predhodnikom. V drugem regalu pa so pokali starejšega datuma, ki so jih na tekmovanjih osvajale vse kategorije, od pionirjev do veteranov. V sobi je na levi strani, na severni steni, prikazano veliko priznanj, pohval, diplom, spomenic in plaket prav tako starejšega datuma, ki so jih prejele skoraj vse kategorije in društvo. Vmes so plakete, prejete ob raznih društvenih jubilejih. Prikazana sta ohranjena plakata, ki vabita na »GASILSKI DAN z otvoritvijo gasilskega doma in razvitjem prapora – 4. in 5. 9. 1954« ter »Tekmovanje gasilcev slovenskih železarn v počastitev 40-letnice delovanja društva – 24. 8. 1985«. Posebno pozornost zasluži »Listina o prijateljstvu MAREC 2012 med PGD Brezje na Gorenjskem in PGD Štore«. Na koncu stene pa je nekaj starejših plaket, podeljenih GE Laška vas. Na poševni polici so prikazani dokumenti, tudi rokopisi, ki imajo bolj zgodovinsko vrednost, saj s svojo vsebino prikazujejo stanje gasilstva v železarni med vojno in povojni pričetek organiziranega gasilstva v Štorah, članstvo in drugo ter organiziranost in širšo povezavo s sosednjimi društvi v Gasilski pododsek Sv. Jurij. Zgodovinsko pomemben in zanimiv je dokument iz leta 1945, »SPOROČILO O USTANOVITVI IGČ«, naslovljeno na Okr.O OF – sektor za gasilstvo, Celje. Tu je nekaj izvlečkov iz zapisnikov občnih zborov in sej, na katerih so bili sprejeti pomembnejši sklepi, kot v letu 1949, da se formira mladinski odsek in vključitev žensk, 1950 o nabavi opreme v letih 1947 – 50, 1951 sprejeta društvena pravila in preimenovanje v IGD ŽŠ ter izvolitev prvega predsednika Franca Mežka, 1956 preimenovanje v PIGD ŽŠ in razširitev požarnega rajona na Laško vas in del Svetine. Vsebinsko zanimiv je zapisnik aktivnosti »PAZ« (protiavionska zaščita) in imenovanje strokovnih ekip. Nekaj let pozneje je podobno nalogo in zadolžitve imela CZ (civilna zaščita), v katero je bila vključena gasilska enota. Sicer je pa največ dokumentov, ki so kot analize dela in svečani govori namenjeni okroglim društvenim jubilejem, otvoritvi gasilskega doma in drugim dogodkom. Ob zaključku police pa so dokumenti, iz katerih sta razvidna potreba in način formiranja ter delovanje GE Laška vas. Za popestritev so med dokumenti fotografije, ki časovno sovpadajo k vsebinam dokumentov. Prikaz dokumentov na osrednjih mizah se nadaljuje z društveno 60-letnico in naprej z obsežno vsebino o tekmovanjih in aktivnostih veteranov. O društvenih dogodkih, delu in uspehih je bilo veliko napisanega v raznih časopisih in del tega je na izrezkih prav tu prikazan. Kot pomembnejši dogodek v zgodovini društva sodi prav gotovo tudi postopek lastninskega preoblikovanja, saj nam je z njim bila dana možnost obdržati del MAREC 2012 gasilske opreme, zemljišče in gasilski dom, skratka možnost obstoja. Prikazano je le nekaj tozadevnih dokumentov in sklep sodišča. Med prikazanimi dokumenti je na tem omizju nekaj risanih in pisnih stvaritev osnovnošolcev OŠ Štore, ko so risali in pisali na temo »POŽAR« v mesecih varstva pred požari. Iz časa, ko so v društvu bile povečane potrebe po lastnem strokovnem izobraževanju in organiziranju raznih tečajev, je od kovinskih regalov naprej na mizah prikazanih več modelov IDA (izolirnih dihalnih aparatov) znamke DRӒGER, nekaj merilnih in kontrolnih pripomočkov za ugotavljanje prisotnosti strupenih plinov, ki so kot nevarnost nastajali pri proizvodnem procesu na elektroplavžu in ti pripomočki so seveda potrebni pri reševanju, kar je takrat predstavljalo specifično opremo. Na polici pa so prikazani še deli črpalk in nekaj gasilske opreme, ki so služili kot učni pripomočki. Prav tako so na tleh različni RGA (ročni gasilni aparati), prerezani tako, da se vidi notranjost, kar je prav tako služilo kot učni pripomoček. Da je bilo mogoče pripraviti ustrezen izbor dokumentov, ki so le delček bogate društvene zgodovine, je bil potreben temeljit pregled in selekcija celotnega in vseobsežnega starega arhiva, ki je nastajal več kot 65 let. Izbrani dokumenti, za katere je komisija za zgodovino društva smatrala, da imajo zgodovinsko vrednost, so izločeni, obdržani in urejeni v t. i. »zgodovinski arhiv«, v omarah. Ta je urejen po vsebini in letih v 17-tih širokih fasciklih; zapisniki OZ 19451999, zapisniki sej UO in NO 1949-1999, dopisovanje GZ – PGD 1954-1998, osnutki brošur za kronike 1945-2005, jubilejne proslave, društveni statuti, pravilniki in registracije. Poseben fascikel je namenjen vsebini o lastninskem preoblikovanju in težavni delitvi gasilske opreme, z vsemi dokazili izvora. Vsebinsko so ločeno arhivirani dokumenti GE Laška vas in svečani govori ob društvenih jubilejih. Kot izvirni dokumenti so tu spravljeni zvezki, v katerih so zapisniki sej, razna poročila, spiski članstva in udeležba na vajah. V veliki mapi so preostali likovni izdelki učencev OŠ Štore. V drugi omari »Foto dokumenti« je v 11tih albumih spravljen ves slikovni del arhiva, več kot 5200 fotografij, pretežno opremljenih s komentarji. V tretji omari so spravljeni po letnikih vezani »Gasilski vestnik«, strokovna literatura, priročniki, pravilniki, brošure in almanahi raznih društev, izdanih ob njihovih jubilejih. V četrti omari pa so spravljeni pisalni stroj, epidiaskop in diaprojektor, kar se je uporabljalo v preteklosti, v času pred računalnikom. Dokumenti, ki so predstavljeni, niso originali temveč kopije in pretežno preslikane in povečane fotografije, tako da je arhiviran material ostal še vedno popoln in originalen. Pri pripravi razstavljenega zgodovinskega gradiva so nam nudili pomoč v materialu ali storitvah: UNIGRAFIKA, M. Žohar s. p., občina Štore, Zgodovinski arhiv Celje. STORKOM ŠTORE, d.o.o.- arhiv, Studio ART, IC ŠTORE in neimenovani sponzorji, katere je pridobil predsednik Dušan Kragelj, mag. Vsem smo izredno hvaležni! Razstavljeni dokumenti in slikovni material so na ogled širši javnosti. »Spominsko sobo in zgodovinski arhiv« smo uredili: Anica Vengušt, pred. kom. za zg. koordinacija del in ureditev arhiva, Ivan Kumperger, ing., čl. kom.– vsebinski izbor, selekcija, postavitev gradiva, ureditev arhiva, Ivan Vengušt - montaža polic, izdelava okvirjev in postavitev gradiva, Ivo Šuster – nabava polic, stekel, pregrinjal in drugega materiala, Leon Vrzel – ureditev opreme - učil in pisanje etiket. O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Ivan Kumperger 19 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN PUSTIMO SI SANJE Pustimo, naj prihajajo stvari same, kot večer, kot noč, jutro in dan, ki je pred nami. Počakajmo, da potrkajo pri tebi, meni, kot dež, kot lačen ptič, kot izgubljen popotnik. Pustimo, da stvari odtečejo, kot čas in voda ... Pustimo si sanjati in prisanjali smo si dan, ki nam bo vsem v lep spomin. Tradicionalno smo se člani medobčinskega društva delovnih invalidov iz Celja, Vojnika in Štor zbrali v znanem gostišču v Celju. S svojo prisotnostjo so nas počastili gostje, s katerimi celo leto sodeljujemo. Radovedni in polni pričakovanj smo se spraševali, le kdo neki je pozabil v dvorani tako lepo sceno. Po pozdravnem govoru predsednice z lepimi željami in z željo po čim lepše doživetem večeru so bile misli in pogledi na odru, kjer so nam zaigrali člani Jožkove bande. Pete so nas takoj zasrbele in plesišče je bilo hitro polno. Okrepčali smo se s slavnostno večerjo. Sledilo je presenečenje in odgovor, čemu scena. Lutkarji pod vodstvom g. Jožeta Žlausa so nam za popestritev zaigrali igrico Volk in sedem kozličkov. Vlogo ptičke je odigrala naša predsednica in pokazala še eno vrlino več. Veliko večernih vaj je bilo potrebnih in verjemite, splačalo se je. Smeh je pol zdravja, so rekli lutkarji. Ob igranju in petju so ure kar prehitro minile in obiskal nas je Božiček. Naša predsednica mu je povedala, da smo bili vse leto pridni, a žal včasih osamljeni in bolni. Pohvalila je pridne in skrbne poverjenike, spomnila pa se je tudi tistih, ki so nas zapustili in so sedaj zvezdice na nebu. Božiček je prinesel košaro, polno sladkarij, ki jih je razdelil članom. Naša srca pa je z lepimi mislimi in iskrenimi željami napolnila predsednica Dragica, s katero smo ob penini nazdravili in si voščili praznike. Posladkali smo se s torto velikanko Pintarjeve mame. Pozno ponoči smo se odpravili vsak na svojo stran. Misli pa smo imeli skupne. Lepo je bilo, enkratno in nepozabno. Zopet smo stkali nov list, ki smo ga popisali vsak na svoj način. Naš mozaik druženj in srečanj se veča. Krepijo pa se tudi niti prijateljstva, ki naj ostanejo trdne kot skala in nežne kot snežinke. Hvala vsem, ki ste pomagali pri organizaciji, vsem ki ste spekli okusno pecivo in Pintarjevi mami za okusno torto. Posebna hvala spoštovanemu Jožetu, skupini, ki nas je zabavala, lutkarjem za igrico. Jože, hvaležni smo ti tudi za sodelovanje med letom v našem društvu. Dragica Mirnik, Planinsko društvo Železar Štore 20 MAREC 2012 SANKANJE NA PEČOVJU Športno kulturno društvo Rudar Pečovje je po dveh letih premora zaradi pomanjkanja snega zopet organiziralo tekmovanje v sankanju po naravni sankaški progi Pečovje – Lipa. Člani ŠKD Rudar Pečovje so iz dneva v dan metali sneg na progo, ga teptali, da bi pripravili čim bolj vrhunsko progo v dolžini okoli 800 m. In uspelo jim je! V nedeljo, 19. 2. 2012, se je v prelepem sončnem jutru zbralo 30 tekmovalcev iz občine Štore in bližnje okolice ter veliko obiskovalcev. Tekmovalci so tekmovali v devetih kategorijah, vsak tekmovalec pa je opravil dve vožnji, seštevek obeh voženj pa je bil končni rezultat. Društvo ŠKD Rudar Pečovje je dobilo ime rudar zaradi rudnika na tem ozemlju. Od našega pokojnega vaščana g. Slavka Trupeja smo prejeli svečano rudarsko obleko v dar in zato se je v spomin in zahvalo g. Slavku Trupeju predtekmovalec spustil v tej obleki. Najhitrejši čas posamične vožnje 1.03,57 je dosegel Jože Štingel, ki je s skupnim časom obeh voženj 2.07,70 premagal drugouvrščenega Damjan Jurkoška z skupnim časom obeh voženj 2.08,72 in tako dobil v last pokal absolutnega zmagovalca. Absolutna zmagovalka med ženskami pa je postala Urška Kropf z skupnim časom obeh voženj 02.26,76 in prejela pokal absolutne zmagovalke. V posameznih kategorijah so bili zmagovalci: Aneja Kačičnik – deklice, Denis Vodeb – dečki, Anže Bezgovšek – mladinci, Urška Kropf – članice, Damjan Jurkošek – člani, Mirica Žveglič – st. članice, Ivan Jurkošek – st. člani, Marjana Čanžek – veteranke in Jože Štingel – veterani. Najhitrejši v svojih kategorijah so dobili diplomo in medaljo za spomin. V idili, ki nam jo je ponujala zima, ob okusni hrani, dobri pijači, prijetni glasbi so vsi zadovoljni, polni prijetnih vtisov obljubili, da se prihodnje leto ponovno srečamo! O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Leonida Cmok, predsednica ŠKD Rudar Pečovje 21 MAREC 2012 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN LOVCI LD » BOJANSKO« SO ZBOROVALI Na sobotno popoldne, 25. februarja, so se na svojem lovskem domu na Svetini zbrali na letni delovni konferenci vsi lovci najstarejšega aktivnega štorskega društva - družine, saj se LD »Bojansko« ponaša z več kot 60-letnim stažem. Kritično so ocenili svoje delo in z gospodarskim načrtom za to leto sprejeli smernice za naprej. Podpisani sem dobil nalogo o delu lovcev informirati vse občinstvo lokalne skupnosti, saj je naše delo javno, kot nam ga narekuje naš temeljni akt (statut). Torej ničesar ne skrivamo, tudi slabih stvari ne. Menim, da vse naše dejavnosti najbolje ponazarja poročilo starešine – predsednika družine Rajnholda Jelena, za to ga v celoti objavljam. POROČILO STAREŠINE »Letos mineva trideset let, ko sem bil v gostilni » Pungart« izvoljen za predsednika UO in starešino LD Štore. Družina je štela 41 članov, sedaj pa jih ima 46, bila je brez svojih prostorov in še marsičesa, kar ima danes. Z nastopom mojega mandata se je okoli mene zbrala skupina mlajših lovcev, ki smo se zavedali, da lovci rabimo poleg našega osnovnega poslanstva še nekaj več. Takoj smo začeli razmišljati o možnosti pridobitve lastnih prostorov, kar smo kaj kmalu tudi realizirali. Kljub 22 nasprotovanju manjšega dela lovcev sem vztrajal, da moramo imeti svoje prostore, ponudila se nam je priložnost, da dobimo v brezplačni najem ta dom, »Vrunčev dom«, ki smo jo tudi takoj izkoristili. Že naslednje leto smo v teh prostorih, ki smo jih morali predhodno temeljito preurediti, dom je bil dalj časa zaprt in ni bil primeren za bivanje v njem, razvili svoj lovski prapor, ki nam mora biti v ponos. Predhodno smo spremenili tudi ime naše družine, ki je ob tej priložnosti dobila sedanje ime. Na področju lova smo tudi za 100 % povečali odstrel srnjadi, ki nam je že od takrat glavna lovna divjad, mala divjad pa je bila že takrat v upadanju. Namreč vse LD okoli nas so že nekaj let pred nami vršile povečan odstrel, mi, ki smo zagovarjali povečan odstrel, smo bili s strani dela lovcev kritizirani, češ, da bomo vse postreljali, pokazalo pa se je, da smo imeli prav tisti, ki smo zagovarjali povečan poseg v populacijo, kajti to nam je bil glavni vir za delovanje družine. Že naslednje leto smo na občnem zboru sprejeli sklep, da skušamo povečati naše tedaj še najemniške prostore za enkratno velikost. Za to, da smo dobili ta dom v upravljanje in pa, da smo sprejeli sklep o razširitvi in realizaciji, ima največje zasluge naš častni član Ferdo Haler in ob tej priložnosti se mu iskreno zahvaljujem . V tem času smo vodili težek boj z LD Laško, ki si je lastila velik del našega lovišča. Sodni spor je trajal cela 4 leta, smo ga pa uspešno rešili v našo korist tudi po zaslugi naših lovcev Urbančka in Zvonarja, ki sta na ustavnem sodišču branila naše interese. Naš predhodnik je brez vsakršnega odpora prepustil v preteklem času isti LD Laško velik del našega lovišča Olešče. Za branjenje naših pravic je včasih potrebno zastaviti svoje ime, vendar takrat tega ni bilo. Od takrat naprej se podobne stvari ne dogajajo več, takratni in sedanji člani UO imamo trdna stališča o tem da kar je naše, je naše. Kljub našemu osnovnemu poslanstvu, to je lovstvu, smo še naprej delovali v smeri pridobitve prostorov v trajno last. Ponudila se nam je priložnost, da postanemo lastniki doma in zemljišča, ki smo ga skupaj z domom morali odkupiti. Vse to smo uredili na način, ki je bil najmanj boleč za naše lovce. S pridobitvijo sponzorjev smo postali lastniki teh nepremičnin, edini v tem prostoru. Dom smo pred leti opremili z novimi okni in vrati in največ je za pridobitev sredstev opravil lovec Damjan, ki je tudi idejni oče našega vrtnega paviljona, pri njem pa so sodelovali še nekateri drugi lovci, ki so poleg svojega dela našli tudi sponzorje, da so objekt ustrezno pokrili. Pri izdelavi ute so poleg Damjana glavno breme nosili Zlati, Tonči Rozman, Sandi Sivka, Matej Fink in še nekateri lovci. Ta ista ekipa ter vrsta drugih lovcev je sodelovala pri izgradnji gozdne ute, kjer je material prispeval v veliki meri lovec Dani. Njegov prispevek v materialu je bil opazen tudi pri izdelavi visokih prež. Dom smo pred dvema letoma oblekli v novo fasado, izvajalci so bili lovci Ivo Mlakar, Ivo Zemljak, Toni Pelko, Tone Vodušek in jaz. Za naše boljše počutje pa sta poskrbela Jožica in Zlati, vse na njun račun. Kot vedno so tudi tu imeli glavno besedo za nabavo materialov sponzorji. Največja zasluga pa gre občini Štore in njenemu županu. Da se lovci in tudi drugi krajani tega MAREC 2012 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN prostora vozimo po asfaltni cesti, je tudi zgolj naša zasluga. Še bi lahko našteval dela, ki so bila v tem času postorjena, morda bi jih lahko bilo še več, če bi vsi sodelovali, kot so nekateri. Moram pa izpostaviti lovca, ki ni lovec v dobesednem pomenu, ki je brez orožja opravil vidno delo na našem področju, lovsko družino predstavil v občilu Lovec, pa tudi v Štorskem občanu. S svojim delom nas je okrasil z medaljami. Pa ni malo delo, kadar pripravi čustveni in kulturni govor, kadar se moramo posloviti od našega solovca. Jok, hvala Ti! Nemala zahvala gre našim častnim članicam, ki vedno poskrbijo za naše boljše počutje. Jožici, Stanki, Marti, Silvi, Danici in vsem tistim ženam naših lovcev, ki nas mnogokrat obdarijo z dobrotami. Zahvala vsem, ki ste pripomogli, da za našo družino ne vemo samo mi in naša okolica, ampak ste dober glas o našem delu in vedenju ponesli tudi daleč po MAREC 2012 državi. Na področju lovstva smo vsa ta leta zadovoljevali načrte, odkar pa smo zavezani koncesijski pogodbi, smo še bolj dosledni, tako da smo v preteklem letu dosegli enega boljših rezultatov v našem OZOLu. Če bi vsi prispevali svoj delež, pa bi bil rezultat še boljši. Namreč, nekateri lovci v naši družini se še vedno ne zavedajo, da lov ni samo lov, delo je skozi vse leto in ne samo v določenem obdobju. Takim članom priporočam, da najdejo primerno družino, kjer bodo lahko uveljavljali svoje interese. Mislim, da take družine ni. Pri vseh naporih, ki jih vlagamo v našo družino, da bomo še vedno za zgled okolici in v čim boljšemu počutju nas samih pa moram žal po zaslugi nekaterih lovcev v zadnjem času obiskovati sodišče, kjer moram zagovarjati sebe kakor tudi LD. Naši lovci nas tožarijo pri kmetih, po raznih ustanovah, po gostilnah. Celo na etični kodeks so me prijavili ne zavedajoč se, da s tem blatijo mene in celo LD. Obljubim, da bom temu naredil konec in da bo naša družina zopet imela tisto mesto, ki ji pripada in smo si ga pridobili z našim zglednim odnosom do lovstva in okolice. Ob zaključku mojega poročila bi se še enkrat zahvalil vsem lovcem, ki so me in me še spremljate pri vodenju družine v organih upravljanja, kakor vsem, ki želite dobro in stremite, da bi nam bilo še boljše.« Na zboru so bili predstavniki nekaterih lovskih družin iz okolice, direktor Zavoda za gozdove RS, poslovna enota Celje, delegat vodstva celjske lovske zveze, predstavnik gasilcev, veteranov in podžupan Jani Jurkošek. Vsi so se izrekli za dobro sodelovanje in sožitje tudi v bodoče in pohvalili naše delo. Jok 23 ŠTORSKI OBČAN 24 MAREC 2012 ŠTORSKI OBČAN 25 MAREC 2012 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN PLANINEC JOŽE GOBEC, NAGRAJENEC PZS Jože Gobec je naš rojak, čeprav ga je življenjska pot pred leti zanesla v bližnji Šentjur, kje si je ustvaril dom in družino. Vsa službena leta je posvetil delu v Jože Gobec na podelitvi v Brežicah železarni, prosti čas pa je poleg družini namenil še svojim ljubim konjem in planinam. Član Planinskega društva Železar je že vse od ustanovitve leta 1972. S svojo strokovnostjo je pomagal pri ureditvi društvenih prostorov na Lipi, vse od začetka pa deluje v upravnem odboru društva. Ko mu je bila za to dana možnost, se je usposobil za planinskega vodnika in bil mentor mnogim mladim vodnikom. Bil je tudi markacist, gorski stražar in vodnik železarskih pohodov. Vodenju v gore in planinskemu društvu Železar je ostal zvest tudi po upokojitvi, ko mu je bilo na voljo več časa za tovrstno dejavnost. Za hojo v gore je navdušil tudi hčeri ter oba vnuka. Zadnje čase že mora malo izbirati poti, ker mu zdravje ne dopušča večjih obremenitev. A v družbi prijateljev planincev je rad in izpusti le malokateri izlet našega društva. Za svojo predanost planinstvu je poleg priznanj matičnega društva v preteklosti prejel že več priznanj Planinske zveze Slovenije. Leta 1989 je prejel bronasti častni znak, leta 1999 srebrnega, leta 2006 pa zlatega. Še posebej je ponosen na spominsko plaketo PZS; ki jo je prejel konec lanskega leta ob svoji 75-letnici. Svečana podelitev je bila 3. decembra 2011 v Brežicah. Plaketo je prejel iz rok predsednika PZS, gospoda Bojana Rotovnika in ob prisotnosti našega vrhunskega telovadca in planinca Mira Cerarja. Naše društvo je ponosno, da je član prejel tako visoko priznanje, ki ga ne more dobiti vsak, ki obiskuje gore. Jožetu želimo, da bi še naprej vztrajal v svojem poslanstvu in se nam, kolikor mu bo dano, pridružil na naših gorskih podvigih. Za vse njegovo delo v društvu se mu zahvaljujemo, za dosežke mu iskreno čestitamo. Jožica Kranjc v imenu UO PREGANJANJE ZIME V KOMPOLAH Kot je to običaj, so se maškare v pustnem času kar nekajkrat zbrale v Kompolah in z dobro voljo preganjale zimo. Že v petek so Klobasarji pri Špulcarju praznovali pusta in rajali z maškarami. Veselo je bilo tudi v soboto pri konjeniškem društvu v Gajski hosti, kjer so se med drugimi našemili tudi člani ansambla Veseli jahači. Vrhunec vsega pa je bil pustni torek. Tradicija je že, da je pri Špulcar vsako leto ogromno mask, vendar je letos obisk presegel vsa pričakovanja prirediteljev. 26 Letos so za dobro voljo poskrbeli kar Okrogli muzikantje. Tako obiskane prireditve so dokaz, kako smo potrebni sprostitve ob tako težkih časih. Mimogrede, med maskiranimi sem opazila tudi našega župana, ki mu malo sprostitve zagotovo dobro dene. Ivanka Tofant MAREC 2012 ČAS JE ZA SPREMEMBE ALI NAŠA NOVA OBLAČILA Srečali smo se včeraj, pa je od »včeraj« minilo že skoraj 12 let od dneva, ko se nas je zbrala peščica ljubiteljev petja na pobudo Francija Kovača. V brunarici v »Žlajfi«, v bolj žalostnem času, tik pred 1. novembrom leta 2000, tudi začetek je bil tak, saj nismo vedeli, kako in kje začeti. Pa je šlo. 16 navdušencev se je redno dobivalo enkrat tedensko na vajah, ki so dobivale po stopničkah lepšo podobo in tudi novi pevci so ves čas prihajali. Po dveh letih delovanja smo se odločili, da bomo izvedli registracijo in tako smo postali KD Štore 2000, Ljubiteljski pevski zbor Bojansko. Veliko trdega dela je bilo, saj smo imeli vsako leto več nastopov, tudi po 15 se je zvrstilo. Prireditve, na katerih smo sodelovali, so zahtevale različni repertoar. Zato imamo v svoji zakladnici več kot 100 skladb iz vseh obdobij. LPZ Bojansko uspešno sodeluje z mnogimi društvi, smo avtorji prireditve OD DRAVE DO SAVE, ki združuje že 8 let več kot 200 pevcev, ki se srečujejo vsako leto v drugem kraju po severovzhodni Sloveniji. Redno se udeležujemo občinske revije odraslih pevskih zborov JSKD v Celju, kjer strokovno ocenijo naše delo. Z dosedanjimi kritikami smo zelo zadovoljni, vemo, da delamo prav in se še bolj z veseljem in zavzeto lotimo naslednjih izzivov. Vsako leto v novembru pripravimo letni koncert za naše zveste obiskovalce, ki nam napolnijo dvorano in s tem dajo energijo za naprej. Leto pa zaključimo s predbožičnim večerom v Laški vasi na prostem. V sodelovanju s Turističnim društvom Štore in Folklorno skupino Kompole, ki uprizorijo žive jaslice, ob obisku Božička, se z velikim številom otrok in odraslih od blizu in daleč poslovimo od starega MAREC 2012 leta z božičnimi pesmimi in prijetnim druženjem. Tudi na ta dogodek smo zelo ponosni. LPZ je letos v januarju že opravil letno konferenco. Ker je volilno leto, smo se zavedali tudi sprememb. Dosedanji odbor, ki je uspešno vodil društvo vsa leta, je po tihem upal na menjavo. Tudi naš dosedanji predsednik g. Slavko Štarkel je izrazil to željo, kar je razumljivo, glede na naravo njegovega dela, ki daje kruh njemu in njegovi družini. Vsa leta, ki smo jih preživeli z njim, veliko lepih trenutkov in doživetij in dobrega sodelovanja nam bo ostalo v lepem spominu. Slavko, hvala ti za vse. Na veliko veselje se nam je pridružilo nekaj novih pevcev, odlično so se vklopili v našo družbo, zato smo jih že kar vključili tudi v odbore, ki so svoje naloge tako rekoč že začeli izvajati. Tudi predsednika je bilo potrebno najti. Nismo šli daleč, le do sosednjega zaselka v Prožinsko vas, nič veliko besed in prošenj ni bilo treba, saj je kar takoj »dahnil« da in sprejel funkcijo predsednika našega društva gospod Emil Bučar. Zavel je nov veter, zato smo se odločili tudi za spremembo imena našega društva. Ob ustanovitvi so bili pevci pretežno iz Laške vasi, za to smo si takrat izbrali ime »Bojansko«, danes pa prihajajo pevci iz Celja, Šentjurja in drugod, za to bo naše novo ime LJUBITELJSKI PEVSKI ZBOR ŠTORE. Upamo, da nam idej in energije ne bo zmanjkalo. Še naprej se bomo trudili ohranjati pevsko kulturo doma in širše. Vsem, ki z nami sodelujete in nam pomagate na svoj način, predvsem pa občini Štore, ki nam nudi odlične pogoje za delo, iskrena hvala. In nenazadnje: pevke in pevci, za vašo vztrajnost in vsa vaša prizadevanja, saj v 12-ih letih niste nikoli rekli NE, predvsem pa, ker mi zaupate zahtevno poslanstvo od prvega dne dalje – HVALA VAM! Pred nami so novi izzivi, društvo gostoljubno odpira vrata vsakemu, ki ga zamika, da bi z nami zapel, zato vabimo, da se nam pridružite. MI SMO ZAČELI DAN S PESMIJO – SI ŽELITE TUDI VI ? – DOBRODOŠLI! Radojka Kragelj, zborovodkinja O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN 27 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN 28 ŠTORSKI GODBENIKI V ITALIJI IN FRANCIJI Februarja smo štorski godbeniki nastopili na dveh velikih evropskih karnevalih. Z nami so potovale priznane mažoretke iz Vukovarja, ki so evropske podprvakinje. V petek, 17. 2. 2012, smo nastopali na karnevalu v Veroni. Karneval v Veroni je najstarejši italijanski karneval in hkrati eden najbolj obiskanih v Evropi. Po ulicah Verone smo igrali defile kar šest kilometrov, točneje 2 uri in 45 minut. Kljub naporu smo ohranjali veselo karnevalsko atmosfero. Naš nastop v Veroni je videlo kar 130.000 ljudi, ki so navdušeno ploskali in vzklikali: »Bravo, bravo!« Po karnevalu v Veroni smo nadaljevali pot proti Franciji, natančneje v mesto Albi. Tam se od 18. do 20. februarja odvija znani Carneval d' Albi. V soboto, 18. 2., smo nastopili na osrednjem trgu. Štorski godbeniki in mažoretke smo izmed vseh nastopajočih skupin imeli čast opraviti dvourni defile, s katerim smo najavili nedeljsko povorko. Postali smo prave zvezde večera. Zvečer smo imeli sprejem pri županu. Po izmenjavi simboličnih darilc smo na željo župana ponovno zaigrali in navdušili vse prisotne. V nedeljo pozno popoldan se je uradno začel karneval z ulično povorko. Ponovno nas je doletela čast - imeli smo priložnost najaviti kraljico karnevala. Francoska publika je bila navdušena. Po nastopu smo se v poznih večernih urah vrnili proti domu. Sodelovanje na karnevalu je za nas predstavljalo izvrstno izkušnjo. Veseli smo, da smo ponovno predstavljali Slovenijo in Štore v najboljši luči. S prisotnostjo in odličnim nastopom smo pridobili povabila za druge evropske karnevale. Postavljamo si cilj postati prepoznavni godbeniki v Evropi. Upamo, da bomo s pomočjo novih povabil želje lažje uresničili. Eugenija Štraus MAREC 2012 VINOGRADNIKI V LETU 2011 JESENSKO DOGAJANJE Lanska jesen je bila za vinogradnike nekaj prav posebnega, saj je grozdje dosegalo sladkorne stopnje, kot jih v zadnjih letih ne pomnimo. V pričakovanju trgatve smo vinogradniki izvedli strokovno ekskurzijo po Sloveniji in se podali v Belo krajino. Obiskali smo nekaj odličnih vinarjev, manjkalo pa ni dobrot, kot so belokranjska pogača in domači med. Konec septembra smo izvedli že tretjo društveno »trgatev«, kar pomeni, da je vsak član prispeval grozdje in skupaj smo ponovno pripravili društveno vino. V oktobru smo izvedli četrti pohod vinogradnikov. Tokrat smo se podali na pot izpred pošte Štore in krenili v smeri Sv. Ane. Skupina se je najprej ustavila pri Arčanovih, kjer sta nas gostitelja Tatjana in Dani lepo sprejela in postregla. Pot smo nadaljevali v cerkev sv. Ane, kjer nas je g.župnik prijazno sprejel in nam povedal nekaj o zgodovini cerkve. Nato smo odšli naprej preko Kresnik in Ogorevca v Prožinsko vas. Pri Mihelčičevih nas je ponovno čakala miza, polna dobrot in dobra domača kapljica. Mizo so pomagale napolniti družine Oberžan, Žnidar, Salobir in Žmaher. Prijetno popoldne smo zaključili v gasilskem domu Prožinska vas ob zvokih našega hišnega ansambla. V novembru smo skupaj s ŠKD Rudar Pečovje organizirali Martinovo stojnico pred trgovino Mercator na Lipi. Predstavili smo svoje društveno vino in domače dobrote. Za prijetno druženje in sodelovanje se lepo zahvaljujemo občini Štore, ŠKD Rudar in godbenikom pihalnega orkestra Štore. V decembru smo se ponovno zbrali na žegnanju vin v Šentjanžu in se zahvalili za dobro letino. ZIMSKO DOGAJANJE Takoj po novem letu smo se vinogradniki ponovno zbrali in organizirali vodeno pokušino vin, kjer ponavadi ugotavljamo morebitne napake vin. Tokrat smo zbrali kar osemdeset vzorcev vin. Prvi odzivi na kvaliteto so zelo dobri in vzbujajo precej pričakovanj ob bližajočem se ocenjevanju vin, kjer bomo dobili tudi potrditev za naše delo. Februarja pa smo izvedli strokovni prikaz rezitve trte v vinogradu Antona Oberžana, ki nas je na koncu tudi lepo pogostil. OCENJEVANJE VIN IN SALAM Marec smo si vinogradniki že kar rezervirali za ocenjevanje vin in zadnja leta tudi salam. Tako bo tudi letos, ko pripravljamo že deveto ocenjevanje vin in tretjo salamiado. 22. marca bomo zbirali vzorce vin in salam. Dan kasneje bomo poslali salame na obvezno laboratorijsko analizo. Isti dan bomo povabili med nas tudi strokovno komisijo, ki bo ocenila zbrane vzorce vin. Ocenjevanje salam bo prišlo na vrsto nekaj dni kasneje, ravno tako pa ga bo izvedla ekipa strokovnjakov. Na tem mestu vas vabim, da zberete pogum in sodelujete na ocenjevanju s svojim vzorcem vina ali salame. Tako boste dobili potrdilo za svojo kvaliteto, okusili nekaj tekmovalnega duha in s ponosom prišli na podelitev priznanj. Domače mojstre peke kruha pa vabimo, da postavijo na ogled svoj izdelek. Pomembno je sodelovati in ne zmagati. 31. marca pripravljamo prireditev v kulturnem domu v Štorah, kjer bomo najprej uradno podelili priznanja za dosežene ocene vsem vinarjem in salamarjem. V predverju bomo pripravili razstavo kruha in salam. Pripravljamo pa novost, saj imamo v društvu in v občini kar nekaj čebelarjev. Letos bomo postavili čebelarsko stojnico, na kateri vabimo čebelarje, da se predstavijo s svojimi izdelki. Razglasili bomo prvake sort vin in vinarja leta, najboljši salamarji bodo prejeli praktična darila, vsi sodelujoči pa priznanja. Seveda boste lahko takrat vsi obiskovalci pokusili tudi kruh, salame in vse ocenjene vzorce vin. Prireditev še naprej ostaja brezplačna. No, letos pa vam bomo za pravilno degustiranje ponudili tudi degustacijski kozarec z našim logotipom, ki ga boste lahko v obliki prostovoljnega prispevka 5 € tudi obdržali. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji domačih dobrot. Kontaktna oseba za informacije o sodelovanju na ocenjevanju vin in salam je Stane Ferenčak (mob. 041/ 903 567), za sodelovanje na razstavi kruha Vlasta Verhovšek (041/ 331 597) in za sodelovanje na čebelarski stojnici pa Primož Kroflič (031/ 763 077). Stanislav Ferenčak ml., predsednik društva MAREC 2012 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN 29 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN 30 MOJ RODNI KRAJ - MOJ ZAVIČAJ ( Spominski zapis o znamenitih Štorovčanih) Če želimo živeti v harmoniji, moramo biti strpni drug do drugega, strpnosti pa se naučimo s spoznavanjem načina življenja, čustev, verovanj in predvsem vrednot. Znanje o kulturi in kulturah tudi koristi. Vsakega človeka pa v vsakem okolju in v vsakem sistemu legitimira njegova srčna kultura. Veliko se prav zdaj pogovarjamo o vrednotah in njihovem pomenu. Dejansko pa doživljamo razpad vrednot v družbenem dogajanju in v odnosih med ljudmi. To povzroča, poleg gospodarske in politične, tudi globoko moralno krizo. Razpadu vrednot sledita razočaranje in brezup državljanov. Kulturno in duhovno življenje ogroža agresivni vpliv potrošništva. Pozabljamo domoljubje do lastne države, do slovenske kulture, do svojega kraja. Ljubezen do našega lepega jezika. Vedno manj beremo knjige in preveč Slovencev sploh ničesar ne bere, vendar soodloča o naši skupni usodi današnjega in jutrišnjega dne. Najbrž tudi nikoli ne bomo dočakali čustvene inteligence kot uradnega kriterija za zasedbo neke politične funkcije, zlasti poslanske ali pa kar svetniške. Domovina, kdo bo tebe še ljubil? Malo sem zašel v pisanju od v naslovu napovedane teme, pa nič zato. Saj mi je že profesorica Rajhmanova v nižji gimnaziji vcepila v glavo, da dober spis sestoji iz uvoda, vsebine in zaključka. Temu sledim. Obudimo v nadaljevanju spomin, to sicer porozno stvar, kakor kje in kakor pri kom. Pozabljanje je nemogoč nebodigatreba. Proces shranjevanja podatkov v človeških možganih je nemalokrat nenatančen. Sploh želimo spomin, ki vsebuje žalost, strah, jezo, čim prej izbrisati, ohraniti pa čim dlje in čim večkrat vesele dogodke. Zato ni človeka na svetu, ki bi bil sposoben dojeti in si zapomniti vse o vsem. Pravijo pa, da imajo človeški možgani takšno kapaciteto, da bi se dalo v njih shraniti znanje prav vseh jezikov na svetu in še bi ostalo prostora za druga znanja. No, to je fantazija, trditev pa ni iz trte zvita. Kot občani, ki nam je mar tako zgodovina kot sedanjost, torej razvoj našega lepega kraja Štore, pobesedujmo malo o naših stvareh in ljudeh, ki so še ne tako daleč nazaj bivali v Štorah, potem odšli odtod in si potem »naredili ime« drugje v Sloveniji. Omenimo jih za kroniko, dokler jih še imamo v spominu. Še prej pa omenimo nekatere ugledne krajane, ki so kar v Štorah dosegli s svojim znanjem in sposobnostjo lepo poslovno kariero in dali kruh mnogim krajanom. Takšen primer je Marjan Mačkošek (v srcu Štorovčan, živi v Laškem) ter brata Ivan in Bojan Štarlekar. Omenjam ljudi na čelu največjih štorskih podjetij, seveda pa so tu še krajani, ki znajo iz enega evra ustvariti sto evrov. To so dragoceni ljudje za družbo, če so zraven še pošteni, si zaslužijo vse naše spoštovanje. MAREC 2012 MAREC 2012 glasbeno vnet. Bila je in je še glas in stas slovenske narodno zabavne scene, skupaj z možem in sinovoma. In kot sem omenil v začetku, všeč mi je, ko pri svojih nastopih na TV in drugje ne pozablja, iz katerega kraja izhaja. Še na mnoga leta, draga Stanka! Družina Vehovar živi v Ljubljani. Marjanov sin Andraž, rojen že v metropoli, je bil srebrni olimpijski medaljer v kajaku na hitrih vodah. Družina Lavrič. Živeli so v Štorah, oče je bil inženir, sinova sta tukaj pričela s košarko, po celjski gimnaziji pa so se odselili v Ljubljano. Sin Mitja je bil dolgoletni direktor pivovarne Union. Brane Klavžar: znani slovenski avtor narodnozabavne glasbe, zdaj živi in ustvarja v Laškem. Zanimivo je, da sta tako Brane kot že prej omenjena Stanka Kovačič živela v isti hiši nad Šamotno. Seveda bi se dalo omeniti še kakšno ime bivših znanih Štorovčanov, npr. dobrih nogometašev in sploh športnikov, ki so zrasli in se naredili v našem kraju, toda prej navedene imam najbolj v spominu. Kronika naše občine, ki jo bo nekoč nekdo morda pisal o našem kraju, naj bi vsebovala tudi takšne podatke. Ali pa morda nimam prav? Jok POU^EVANJE diatoni~ne in klavirske harmonike, synthesizerja,bas kitare in kitare. Prodaja harmonik NA DO VAŠ M EM U! odpisane, izbrisane. Torej izkazuje najvišjo mero človeške etike in Hipokratove zapovedi. Bodimo tudi mi, Štorovčani, ponosni nanj! Zoran Tratnik. Bil je eden vodilnih inženerjev - metalurgov v železarni, preživel je povojno kalvarijo Golega otoka, z družino je živel na Lipi. Strasten planinec, alpinist, pedagog, pisec knjig. Žal že pokojni. Njegov sin Gorazd nadaljuje železarsko tradicijo kot eden vodilnih delavcev v Štore Steel. Vinko Gobec iz Laške vasi, rojen v delavski družini z devetimi otroki. Rudarski tehnik, pozneje župan Kamnika in v 70-ih letih direktor STOLa Kamnik. Predvsem pa znan celi slovenski srenji kot predsednik Zveze upokojencev Slovenije, kjer je vztrajal dvanajst let. Vedno se je rad vračal v svoje Štore in se še. Jože Šuhel, tudi rudarski tehnik, po vojni igralec – amater na štorskem odru, potem vratar Kovinarja, kariero pa je napravil v rudniku Velenje, kjer je bil tudi v začetku vratar v ekipi Rudarja, nato pa do smrti funkcionar znanega kluba. Nataša Čagalj. Hči znanih Štorovčanov Silve in Josipa. Doštudirala je kreiranje oblačil v Parizu, po študiju pa jo je kot odlično kreatorko vzela v službo hči znanega Beatlesa Paula Mc. Cartneya. Z družino živi v Londonu. Stanka Kovačič (Gorišek). Nje ni treba posebej predstavljati, saj Stanko pozna verjetno vsak Slovenec, ki je količkaj Glasbena šola Mlinar s. p. www.tico-tico.si Nikoli pa ne zavisti, za katero pravijo, da je nam Slovencem blizu … V nadaljevanju članka nizam imena nekaterih nekoč naših sokrajanov, na ta ali oni način uglednih. Tu so se rodili, živeli, kariere pa so si ustvarili drugod. V mojem spominu so mi najbližji tisti, ki kdaj tudi omenijo svoj prvi zavičaj, torej kraj Štore. Moja sošolka Stanka je ena takih plemenitih ljudi. 1916–ega leta v Šentjanžu rojeni duhovnik Martin Hrvatič je hodil v osnovno šolo v Šentlovrenc (Kompole). Kot narodno zaveden je bil med drugo vojno interniran v taborišče Sterntal. 1948 je končal bogoslovje v Gradcu. Novo mašo je zapel v Teharjah leta 1966. Posvečal se je misijonom in bil izreden pevec, tabornik, smučar ter prijatelj mladih. V januarju 1994 je umrla sestra Koleta – Frančiška Kolar, Svetinčanka. Kot nuna usmiljenka (red hčera krščanske ljubezni) je dolga desetletja delovala po bolnišnicah v Sloveniji in Makedoniji. Njeni zadnji destinaciji sta bili Ohrid in Skopje, kjer je pokopana. Nazadnje je bila doma leta 1981. Pater Franc Šanc iz Javornika, rojen leta 1882, je v ljudsko šolo hodil na Svetini. Postal je jezuit in ugleden filozofski pisatelj. Po bogoslovju v Mariboru je deloval še v mnogih krajih Evrope, v Bratislavi (Slovaška), v Avstriji, v Bosni v Travniku, Sarajevu, Zagrebu in v Rimu. Umrl je 31. januarja 1953 v Zagrebu. Peter Ščetinin. Njegova družina je živela v »Hostnikovi« gostilni (zdaj hiša Štarkel). Oče je delal na Šamotni (Rus, ki je ostal po vojni v Štorah), mati je bila gospodinja. Peter je po končani celjski gimnaziji odšel na študij v Ljubljano in tam ostal. Prav pred nedavnim so posneli film o njegovem vzponu na Triglav po SFINGI, kamor se je kot prvi skupaj z Antejem Mahkoto povzpel in tako postal slaven. Dr. Aleksander Doplihar je bil drugi štorski zdravnik po dr. Ludviku – po vojni. Delal je v zdajšnjih prostorih Prostanda. Na Celjski koči si je na smučanju poškodoval nogo in ostal delni invalid. Zdaj je predvsem znan kot vodja ambulante v Ljubljani, kjer s svojo ekipo brezplačno zdravi brezdomce, ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN Pokli~ite: 041 835 787 (Gregor Mlinar) 31 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN SKRITI TALENTI Tokrat predstavljam gospo Marijo Šuhelj iz Pečovja. Marija se je kot edinka rodila kmečki družini v Laškem. Oče je bil vsestranski mojster za obdelavo lesa in Marija pravi, da je nekaj podedovala po njemu, samo da ustvarja na drugačen način. Že v osnovni šoli je zelo rada pisala pesmi, vendar samo do četrtega razreda. Ko je ob novoletni proslavi napisala kroniko vseh sošolcev, je učiteljica za njen trud po njenem prepričanju ni dovolj dobro ocenila. Razočarana je kar za 30 let opustila svoj dar za pisanje pesmi. Mama jo je potem navdušila za izdelovanje rožic iz papirja in tako je nadomestila pisanje pesmi. Življenje jo je pripeljalo k sorodni duši v Pečovje. Pavli Šuhelj, njen soprog, je imel željo po ustvarjanju glasbe že v otroštvu, vendar mu to ni bilo omogočeno. Blizu domačije Šuhelj sta si z veliko odrekanja zgradila hišo in imela 5 otrok. Za preživetje številne družine se je zaposlila tudi Marija in delala v Livarni Štore vse do njene upokojitve. Vsak dan posebej se veseli, da sta s Pavlijem vzgojila otroke, na katere sta lahko ponosna, čeprav z žalostjo pove, da ene od hčera ni več med njimi. Ko so otroci odrasli, je prišla spet na dan njena želja po pisanju. Začela je s pisanjem čestitk za različna praznovanja, potem pa nadaljevala s pesmimi. Navdih za pesmi je iz njenega resničnega življenja . Do sedaj je napisala več kot 300 pesmi, nekatere je izdala tudi v zbirki Slap literarne skupine iz zgornje Savinjske doline. Njene pesmi so objavljene tudi v sedmih zbornikih, ki jih izdaja Slap. Njena velika želja pa je, da bi nekoč njene pesmi lahko predstavila širši javnosti pod imenom Pesmi Marije Šuhelj. Pa to še ni vse, kar Marija počne v pokoju. Vodi delavnice za izdelavo cvetja iz papirja. Rada prenaša svojo nadarjenost na mlajše, povabljena je bila že na predstavitve v številne vrtce, sicer pa ravno v tem času potekajo delavnice v župniji na Teharjih. Pove, da gre rada v naravo in opazuje cvetje, ki ga potem sama naredi tudi iz papirja. Tudi Pavli se sedaj po upokojitvi ukvarja z glasbo. Prepeva v številnih zborih, je dirigent in veseli ga vse, kar je povezano z glasbo. Med drugim je uglasbil kar lepo število Marijinih pesmi. Marija je poverjenica pri DU Štore, je prostovoljka pri projektu Starejši za starejše, je članica Etnološkega društva Tremarje (obujanje starih običajev), je članica Likusa Maribor (društvo literatov Slovenije) in še kaj bi se našlo. Čeprav je Marija šla že čez težko življenjsko preizkušnjo, je pred nekaj leti zbolela tudi na ščitnici in bila tudi operirana. Vse težave, ki jih prinaša življenje, pa premaguje z voljo do življenja in ob pomoči cele družine,v posebno veselje pa ji je njenih pet vnukov. Marija, naj vam zaželim, da vam bo nekoč uspelo izdati svojo zbirko pesmi in pišite ter ustvarjajte še naprej. Ivanka Tofant ČUDEŽNA ZDRAVILA Marija Šuhelj Kaj vse si bo še izmislil ta svet, da dalo bi se dalje živet. V daljnem svetu je nekdo tabletko izumil, da vse pozdravi in mlajšega te napravi. Joj, kako je to slišati lepo, kako na dušo pihajo ti reprezentatorji vsi. Ko pa se dogovoriš, da tabletko dobiš, te pa lahko kap zadene, ker so tako visoke cene. Pomagajo pa nič, saj to si je izmislil fičfirič, ki se na medicino spozna prav nič. Zato le daleč vstran od takšnih, da te ne udarijo po žepih, saj lahko, če jim slediš, denar in še zdravo pamet izgubiš. 32 MAREC 2012 RECIMO »STOP« VANDALIZMU Uničevanje klopi, igral na otroških igriščih, telefonskih govorilnic, šip in uličnih svetilk, pisanje po zidovih stavb, uničevanje prometnih znakov – govorimo o vandalizmu, kjer gre za posameznikovo ali skupinsko napadalno vedenje do okolice. Do tega privedejo osebna neuspešnost, značajske napake ali slaba vzgoja. Tudi v občini Štore se čedalje pogosteje soočamo z vandalizmom. V zadnjem času je policija obravnavala več kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari, in sicer razbitje stekla na oknih telovadnice OŠ Štore, prav tako na nekdanji srednji šoli Štore, poškodovanje telefonske govorilnice pri ZD Štore, pisanje po zidovih OŠ Štore in drugo. Vandalizem pušča neposredne posledice v okolju, pri ljudeh pa vzbuja strah in zaskrbljenost, ruši občutek varnosti in dobrega počutja v okolju, škodljivo vpliva na vsakdanje življenje in na medsebojne odnose. Gre za neželena dejanja, s katerimi se ne smemo sprijazniti, kljub temu, da so postala del našega vsakdana. Običajno neznanci poškodujejo ali uničijo javne dobrine, katerih popravilo ali zamenjava se financira iz davkoplačevalskega denarja. Določene škode, zlasti poškodbe kipov ali spomenikov, ne moremo izmeriti v denarju in se je mnogokrat ne da več odpraviti. V izogib naštetega je potrebno krepiti kulturno in moralno zavest mladine, da bo odgovorno ravnala z javno in tujo lastnino. Kazen je le izhod, ki prepreči nevarna ravnanja, ne more pa biti dolgoročna rešitev. Potrebno je odkriti in odpraviti vzroke takšnega ravnanja. Namenite del svojega časa otrokom in jim omogočite kvalitetno in ustvarjalno preživljanje prostega časa, praznike in počitnice naj preživljajo aktivno in kreativno. ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN Ob vandalskih dejanjih ne smemo ostati brezbrižni in se obrniti stran. Proti njim se moramo boriti, kljub temu, da ni preprosto. Če opazimo vandalsko ravnanje, je potrebno posameznika opozoriti, naj nemudoma preneha z dejanjem, v nasprotnem primeru pa pokličemo policijo na 113 oziroma na anonimno številko 080 1200. Vsi moramo pomagati pri odkrivanju storilcev in preprečevanju takšnih dejanj. Čisto, lepo in urejeno okolje je prijetno za bivanje, za igro otrok ter gostoljubno do obiskovalcev, zato se vsi krajani potrudimo zanj. Rudi Kresnik, vodja policijskega okoliša 33 MAREC 2012 KMETUJMO SKUPAJ ŠTORSKI OBČAN 34 SPOMLADANSKA OPRAVILA V SADNEM VRTU Zimsko-spomladanske sončne ure je večina sadjarjev izkoristila za obrezovanje sadnega drevja. Najpogosteje imamo na sadnih vrtovih posajene jablane, zato sledi nekaj besed o oskrbi le teh. Splošen nasvet o rezi pravi, da je potrebno z rezjo poskrbeti za primerno rast in rodnost drevesa. Močno obrezana drevesa močno rastejo, še posebej, če v prejšnjem letu niso razvila dovolj cvetnih brstov, iz katerih bi se v tekočem letu razvijali plodovi in tako umirjali rast poganjkov. Premočno rast drevesa lahko umirjamo na več načinov, najpreprosteje s terminom rezi. Tako lahko z rezjo v jeseni po obiranju, ko je na drevju še listje (oktober), ali pa spomladi v času med in po cvetenju (april) drevesu odvzamemo veliko energije, ki bi šla v rast nepotrebnih bujnih poganjkov. Rez v januarju in februarju pomeni, da bodo vse v deblu in koreninah skladiščene hranilne snovi na voljo za rast preostalih poganjkov, ki bodo zato pričeli z bujno rastjo. Poganjke lahko tudi upogibamo in glede na to, kaj od njih želimo, izberemo primeren termin. Močni vodeni poganjki, ki navpično izraščajo, niso najbolj primerni za upogibanje, saj se radi lomijo, prav tako pa jih je težko umiriti v rasti in kvarijo strukturo drevesa. Poganjke debeline 1cm ali manj, ki izraščajo čim bolj vodoravno, pa lahko z upogibanjem pripravimo do rodnosti. Upogniti je potrebno celoten poganjek, tako da je čim bližje mestu izraščanja v vodoravni smeri in da je konec poganjka nižje od mesta izraščanja. Lok ne sme biti prevelik, zato vežemo poganjke bliže mestu izraščanja kot koncu. Zgodnje upogibanje poganjka (marec, april) pomeni, da bodo začeli izraščati novi poganjki na loku, to je delu, ki je najvišje na upognjenem poganjku. Te poganjke lahko ponovno privežemo v vodoravni položaj (junij) in tako hitro dobimo lepo obraščene poganjke. Upogibanje v juniju pa omogoča nastanek rodnih brstov na poganjku, ki bodo prihodnje leto zacveteli. Cvetenje in nato po možnosti še dozorevanje plodov pa naj bi bilo cilj vseh ukrepov, povezanih z oskrbo sadnega drevja. Marsikdo v dobi veri, da bi čim bolje poskrbel za rastline na sadnem vrtu, zapravi veliko denarja za različne gnojila, ki so na voljo na trgu. Edino strokovno primerno je gnojenje na podlagi izdelane analize tal, ki nam pokaže, koliko je posameznih hranil v tleh na voljo. Gnojenje na pamet lahko vodi do prekomerne založenosti s katerim od hranil, kar onemogoča sprejem drugih hranil. Tako imamo v tleh dovolj ali preveč tistega, kar rastlina potrebuje, pa tega preko korenin ne more sprejeti, mi pa še vedno kupujemo tisto, kar v tleh že imamo. Previdnost je potrebna tudi pri gnojenju z dušikom, ki pri dodajanju ob nepravem času lahko bolj škodi kot koristi. Prezgodnje gnojenje lahko pomeni izpiranje v podtalnico, prepozno pa močnejšo rast in slabo dozorevanje lesa. Največ dušika drevo potrebuje takoj po cvetenju (do cvetenja porablja zaloge iz korenin in debla). V primeru, da v sadovnjaku redno mulčite travo, se za pomanjkanje dušika ni ravno bati. Marsikdo želi na področju varstva rastlin pred boleznimi in škodljivci z dvema ali tremi škropljenji pridelati lepe in okusne plodove. To je seveda mogoče, vendar ne vsako leto in ne na vsaki lokaciji. Vedeti je potrebno, da se škodljivci in bolezni razvijajo glede na pogoje (predvsem toplota in vlaga), ki jih imajo na voljo. Ker razvoj škodljivcev in bolezni ter ugodne razmere navadno trajajo precej dlje kot pa s škropljenjem nanešena zaščita, jih je težko zatreti z 2-3 nanosi. Prav tako se lahko nekatere bolezni in škodljivci razvijajo spomladi, poleti ali pa jeseni, kar spet onemogoča uspešnost zatiranja z majhnim številom nanosov. Bolj kot število škropljenj je pomembno to, katero fitofarmacevtsko sredstvo uporabimo. Veliko lahko dosežemo s sredstvi za krepitev rastlin, možno je tudi sajenje na določene bolezni odpornih sort. Uporabimo lahko tudi pripravke, dovoljene v ekološki pridelavi, ali pa si sami pripravimo biodinamične pripravke za varstvo. Vendar to ne pomeni zmanjšanje števila škropljenj. Potebno je potrebno dobro poznati razvojne faze rastlin ter škodljivcev in pogoje za razvoj bolezni, da ukrepamo pravočasno. Veliko veselja pri delu v naravi vam želim, ne pozabite na številne manjše prebivalce v naravi, predvsem čebele, ki jim lahko s svojim malomarnim ravnanjem povzročimo veliko škodo. Dodatne informacije so na voljo pri avtorju. Primož Kroflič MAREC 2012 VINOGRADNIKI IN NOVA SEZONA Vinogradniki si leto razdelimo nekako na štiri dele, podobno kot v naravi, zima, pomlad, poletje in jesen. Ampak vinogradniki nismo tako strogo omejeni z datumi, ki postavljajo meje letnega časa, ampak se v večini ravnamo po naravnih pogojih, ki nam jih ponuja konkretno leto. Rez vinske trte se začenja že v decembru pa tja do konca marca. V toplih mesecih opravljamo zelena dela v vinogradu, ki jih pravzaprav ne zmanjka do trgatve. Nato pa pride jesen, ki nas obdari s sladkim grozdjem ali pa tudi ne. Sedaj smo v času, ko se trta prebuja iz »spanja«, bi lahko rekli in za rez je že zadnji čas. Nekdo bi vprašal, zakaj zadnji čas. Gre predvsem za to, da ni dobro opravljati tega dela, ko trta že bujno vegetira. Zato vinogradniki ponavadi to delo opravljamo, ko v vinogradu ni nič kaj prijazno. Seveda je izbira termina tega opravila odvisna od več faktorjev, največkrat od dolžine časa, ki ga za to opravilo potrebujemo. Ciljev obrezovanja ali rezi vinske trte je več. Najprej iščemo ustrezno ravnotežje med rastjo (bujnostjo) in rodnostjo. Skrbimo za ustrezno obliko, ki v končni fazi omogoča gospodarno pridelavo grozdja. Seveda pa tako tudi poskrbimo, da omejimo rast večjega števila mladic in s tem preprečimo izčrpavanje vinske trte. Za rez uporabimo le zdrave in dobro dozorele rozge. Pri rezi obstaja nekaj zlatih pravil, ki jih dober vinogradnik zmeraj upošteva, čeprav drži, da je izobraževanje tudi v tej smeri zmeraj dobrodošlo in s tem tudi kakšna sprememba. Prav tako pa mora dober vinogradnik poznati druge tipične lastnosti trte. Kajti tudi od tega je odvisna rez in pa seveda jesenski pridelek. Je pa zanimivo primerjati stare čase in navade glede na sedanjost. Veliko se nas še spominja časov iz pred nekaj desetletij, ko se je nemalo kje iz gorice na večer slišala domača pesem. Ko so vaščani stopili skupaj in enkrat v enem, drugič v drugem vinogradu opravili težaško delo. Rez ni sodila med težja opravila, dosti težja je bila »kop«, kar pravzaprav pomeni prekopavanje zemlje, ki so jo tudi vestno gnojili s hlevskim gnojem. Čeprav bi človek danes razmišljal, da je šlo bolj za moški svet, pa ni bilo tako. Prav nič niso zaostajale žene in marsikateri možak je moral pošteno vihteti motiko, da ga ni katera prekašala. Seveda pa so gospodarji skrbno izbirali, kdo lahko koplje in kdo reže. Tudi danes vinogradniki zaupajo pomoč pri rezitvi le tistim, ki so vešči tega dela, saj le tako lahko pričakujemo, da bo tudi v jeseni kaj v sodih. Kopanje vinogradov pa se opušča, le redki se še lotijo tega težaškega opravila. S tem pa se žal opušča tudi druženje in domača pesem. KMETUJMO SKUPAJ ŠTORSKI OBČAN Uganka iz vinskega brevirja: Ta je v temnici podzemeljski bil, bil je rezan, bil je vezan, svojo sladko kri je prelil, prišel na to slavje – bratcem vsem na zdravje! Jani Glavač 35 MAREC 2012 SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN 36 SPOMIN NA ZAKONCA MAČKOŠEK Ko odide v večnost nekdo nam drag, nekdo nam znan, nekdo slaven in vseznan, se zamislimo nad njegovm življenjem, v mislih prehodimo njegovo življenjsko pot ter ugotavljamo in primerjamo, kdaj in kje so se naša pota srečala. Moja in zakoncev Mačkošek so se neštetokrat. Ni veliko ljudi, ob katerih začutiš izjemno globoko spoštovanje, ko ti včasih zastane dih in zadrhti glas, ko govoriš z njim. Spoštuješ ga zato, ker tako iskreno čutiš in ne zato, ker ga moraš. Vse je spontano, naravno, prisrčno in pošteno. In kadarkoli sem imel to priložnost, da sem bil v stiku z obema, sem to začutil. Ob globokem spoštovanju do gospe Mare in gospoda Antona si nehote začutil svojo vest. Vest pa je ponavadi najbolj skrito človekovo jedro. Človek je dolžan delati dobro in biti odgovoren in to sta zakonca Mačkošek nedvomno bila. Človek je največja vrednota, ne glede na to, kako nanj gledajo bližnji sosedje in širša okolica. Vir vsega pa je naše srce. Srce zakoncev Mačkošek pa je bilo polno sočutja, razumevanja, dobrote in razdajanja. Kdor ju je poznal in kdor je živel v njuni bližini, je to občutil na vsakem koraku in ob vsakem času. Ta blagoslov in ta privilegij sem imel tudi jaz. Bili smo sosedje, sokrajani in prijatelji, zato sem jih poznal že od malih nog. V zadnjih letih, preden sta se odselila v dom starostnikov na Lipi, sem bil kar pogostokrat njihov gost. Kakšne gostoljubnosti, kakšne prisrčne dobrodošlice in iskrenega veselja sem bil vedno deležen, je težko, skoraj nemogoče opisati. To moraš enostavno doživeti. In jaz sem to doživel vedno, kadar sem se oglasil pri njiju. Oglasil sem se seveda samo za nekaj minut, da ju vidim in pozdravim. Odšel pa sem vedno po dobrih štirih urah, poln dobre volje, optimizma, notranje obogaten in duhovno bogat. Kako čudovita sogovornika, koliko znanja, kakšni spomini so človeku privreli na dan ... To je bil vedno balzam za mojo dušo. Ob slovesu sem vedno obljubil, da se še oglasim in sem se. Gospod Tonči, tako sem ga klical jaz, ko sva si bila že tako blizu, mi je z veseljem razkril svoja gasilska odlikovanja, zaupal, da je pred drugo svetovno vojno obiskoval strojno šolo vojne mornarice, da je med drugo svetovno vojno okusil vse strahote vojne in prepotoval velik del Evrope. In o gospodu Tončiju sem na dolgo in široko pisal v vojaški strokovni reviji Slovenska vojska in v Vojnozgodovinskem zborniku. Z veseljem so objavili vse moje članke, saj so iz tistega časa vsebovali ogromno podatkov, ki mi jih je posredoval gospod Tonči. Odgovorna urednica SV in urednik VZZ sta bila vzhičena nad svežino spomina človeka, ki je takrat dopolnil dobrih 85 let. Kakšno bogato dediščino je gospod Tonči zapustil tudi v gasilskih vrstah, je z nekaj besedami težko in dobesedno nemogoče opisati v nekaj stavkih. Prav zaradi tega sem ga pred leti odboru za priznanja v naši občini predlagal za najvišje občinsko priznanje. Pozneje mi je večkrat dejal, da mu od vseh neštetih priznanj, ki jih je v svojem bogatem in plodnem življenju prejel, največ pomeni prav to občinsko. Tudi po njegovi zaslugi se je ime Štore poneslo daleč naokoli. Zakonca Mačkošek sta se rodila v Šentjurju in na skupno življensko pot stopila po drugi svetovni vojni. Živela sta v Štorah v bloku na Lipi, Tonči je bil zaposlen v železarni, gospa Mara je bila gospodinja. Svojo urejeno zunanjost, svoje široko znanje ter dobro in plemenito srce je izkazovala svojemu možu, svojima sinovoma Marjanu in Bojanu in svojima dvema vnukinjima in vnuku. Bila je zlata mati z veliko začetnico. Nikoli pravična in vedno prezgodnja smrt je prišla mnogo prezgodaj in nepričakovano, tudi zato te tragična in žalostna novica toliko bolj pretrese. Tonči je bil predan mož, zvest delavec in odličen organizator pri udarniškem delu pred petdesetimi leti v naših železarskih Štorah. Bil je velik človek, velik borec, ki bo zapisan v zgodovino gasilstva na Slovenskem z zlatimi črkami. Krasili pa sta ga še dve lastnosti, uglajenost in nenarejena topla prijaznost. Meni je bil velik vzornik. Zadnje čase, ko sva se poslavljala in ko je razlagal o svoji družini, o domovini in rojstnem Šentjurju, je vedno jokal. Videl sem, kaj mu pomenijo domači. Nekako se je počasi poslavljal in z boleznijo, ki ga je spremljala zadnje obdobje, se je boril, dokler ni opešalo in obstalo njegovo veliko in trudno srce. V boju proti naravi je človek nemočen, tako je bila bolezen tokrat premočna. Kakšna je človeška usoda in človeška pot, ki sta jo z ramo ob rami prehodila zakonca Mačkošek in jo skupaj končala v istem letu 2011. Naj v miru počivata na laškem pokopališču. Vsi, ki smo del vajine življenjske poti delili z vama, čutimo izgubo in žalost ter hkrati srečo in zadovoljstvo, da smo vaju poznali. Na vaju, draga Mara in Tonči, me bodo vezali vedno lepi in nepozabni spomini. Nekoč nas bodo spremljali na skupnih poteh. Srečko Križanec MAREC 2012 STAREJŠI ZA STAREJŠE V Društvu upokojencev Štore že sedmo leto deluje projekt Starejši za višjo kakovost življenja doma ali kot mu na kratko rečemo Starejši za starejše. V tem projektu smo večinoma starejši prostovoljci, nekaj pa je tudi takšnih, ki so se pred kratkim upokojili. Veseli nas, da ste nas starejši sprejeli, da nam zaupate in da vam lahko po svojih močeh pomagamo. Zavedamo se, da vsi starejši ne veste za svoje pravice in možnosti, ki jih imamo starejši, da bi lažje preživeli zadnje življenjsko obdobje. Prostovoljci se skupaj s tistimi, ki to želijo, obrnemo na ustrezne službe za reševanje njihovih težav. Torej, poiščite nas in skupaj bomo iskali rešitve, posebno sedaj, ko je stopil v veljavo novi zakon o socialnih transferjih. Prav je, da povem, da so v odboru za družbene dejavnosti občine Štore tudi člani odbora pripravljeni prisluhniti ljudem v stiski in po možnostih, ki jih imajo, tudi pomagati. Med člani omenjenega odbora smo kar trije prostovoljci, ki delujemo v našem projektu. Letos pa se je v Štorah ustanovila tudi krajevna organizacija Rdečega križa. Veseli nas, da večina članov odbora sodeluje tudi kot prostovoljci našega projekta. Upamo, da bomo z ustanovitvijo tako pomembne organizacije lažje pomagali ljudem v stiski. Da prostovoljci ob obisku starejših prinesejo kakšno sladkarijo, nam omogoča občina Štore. Pred kratkim smo prostovoljci zbirali knjige za tiste starejše, ki bi radi kaj prebrali, pa sami ne morejo do knjižnic. Pri DU se je nabralo kar nekaj knjig, za katere skrbi Jožica Krajnc, in vsi tisti, ki želite, se obrnite na prostovoljce, pa vam bodo ti knjige prinesli na dom. Vabimo tudi vse, ki ste pripravljeni z nami sodelovati, da se nam pridružite. Morda bi nekaj svojega prostega časa namenili tistim, ki so osamljeni in so hvaležni, če jih kdo obišče. Dobrodošli ste tudi mlajši, ki bi bili pripravljeni v domu za starejše občane Lipa Štore pospremiti starejše na sprehod ali pa jim prebrati kaj zanimivega. Prostovoljci smo s svojim delom zadovoljni, saj smo prepričani, da v naši občini ni takšnih, ki jih ne bi obiskali, če smo bili le opozorjeni na stiske posameznika. V društvu upokojencev vas pričakujemo in hvaležni bomo mi in pa tudi tisti, katerim bomo namenili svoj čas. Mimogrede naj povem, da narava sama poskrbi, da se nam dobrota, ki jo delimo z drugimi, zagotovo povrne. Trenutno nas je v društvu 28 prostovoljcev, ki smo skupaj opravili čez vse leto na stotine obiskov in kar lepo število je tistih, ki smo jim pomagali iz težav. SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN Ivanka Tofant MEDGENERACIJSKO SREČANJE Na poti v službo, domov ali kam drugam vedno srečaš ljudi. So neznanci, znanci, prijatelji ali sorodniki. Poklepetaš, če imaš čas, ali pa greš preprosto mimo in se samo nasmehneš in pozdraviš. To so vsakdanja srečanja. So pa tudi takšna, ki jim dajemo poseben pomen. To so rojstnodevna srečanja, obletnice različnih praznovanj in podobno. Naše srečanje, ki je bilo 2. marca 2012, pa je bilo nekaj posebnega. Zakaj? Vzrok je samo eden in to je beseda lipa. Gospa Karmen je vzgojiteljica v vrtcu Lipa v Štorah. Zadolžena je bila za pripravo srečanja med vrtcem Lipa in vokalno skupino Lipa. Pevcem vokalne skupine pa se je porodila ideja, da bi povabili v goste še oktet Lipa iz Keblja. Ker pa imamo v Štorah tudi dom z istim imenom Lipa, je bila ideja prenesena tudi v dom za starejše. Vse štiri skupine nosijo enako ime LIPA, vendar so v starosti velike razlike – od najmlajših štiriletnikov do najstarejših, več kot osemdeset let starih pevcev. Medgeneracijsko srečanje je lep primer zbliževanja med ljudmi različnih starosti in spolov. Bilo je lepo in takšnih srečanj si želimo še več. Hvala vsem. Joža Gorjup MAREC 2012 37 DUHOVNA STRAN ŠTORSKI OBČAN 38 »LE POMNI ČLOVEK TO SKRIVNOST, ČEZ GOLGOTO GRE POT V RADOST …« (STARA VELIKONOČNA PESEM) Pogosto je naše življenje prepleteno tudi z doživljanjem trpljenja. Starejši se še živo spominjajo grozot 2. svetovne vojne, večina od nas je v strahu doživljala, sicer kratko, a vendar nevarno vojno za slovensko osamosvojitev pred dobrimi 20 leti. Hvala Bogu nas niso zadele katastrofe širših razsežnosti, velike naravne nesreče ali epidemije. A vsak človek se srečuje s svojo osebno stisko. Pogosto so to težave v zvezi s službo, prehiter tempo življenja povzroča osebne in družinske stiske, množijo se nerazumevanja in razdori v družinah, mnoge zadene bolezen ali osebni neuspeh. Vse slabše gospodarske razmere mnogim že prinašajo revščino, vsem pa zaskrbljenost. Negotovost pred prihodnostjo spremlja veliko ljudi. Vsakdo bi rad pobegnil pred stisko, bolečino in trpljenjem. Nekateri bi jo radi naredili le za iluzijo, drugi utopili v alkoholu ali v kakšni drugi zasvojenosti, spet drugi bi jo radi grobo rešili v jezi in preklinjanju ali celo v nasilju. A se je navadno ne da premagati drugače, kot da se z njo resno soočiš, jo sprejmeš in jo skušaš preoblikovati v blagoslov. V postnih dneh nam je blizu misel na trpljenje. Pred nas v duhu stopa največji trpin, Jezus iz Nazareta, Božji sin in človek v polnem pomenu besede. Po krivici je obsojen in poslan v smrt. Nad njim se zgrne polno črnih oblakov: zaprejo ga narodni voditelji, razbežijo se najbližji (apostoli), obsodi ga rimski oblastnik na zahtevo rojakov; mnogi, ki jim je pomagal, delil kruh in jih ozdravil, zdaj vzklikajo; »Križan naj bo!« (Mt 27,23). Neupravičeno ga obtožujejo laži, hujskanja množic, verske in državljanske nepokorščine. Jezi jih njegova nedolžnost, njegovo mirno prenašanje obtožbe, sprejemanje obsodbe, križa. Moralnemu trpljenju se kmalu pridruži tudi telesno in duhovno: zdi se, da je popolnoma sam, da ga je zapustil celo Bog. Vsak korak na tem križevem potu pomeni še nov udarec po telesu in po duši, dokler na vrhu Kalvarije razgaljen, zasramovan in pribit dokonča svoje trpljenje s prošnjo: »Oče, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo« (Lk 23,24) in se zavestno izroči v Očetove roke z zadnjo besedo: »Dopolnjeno je.« Da je res dopolnjeno, se vidi šele tretji dan, po vstajenju. Resnica ni umrla, pravica je lahko poteptana za kratek čas, pa zopet oživi, ljubezen ne more propasti. Premagano trpljenje rodi življenje v polnosti, sprejemanje trpljenja pomeni največjo zmago. Vstajenje je znamenje božje zmage nad zlom, ki se je najbolj izkazala na Jezusu Kristusu, a se razodeva tudi nad drugimi in bo končno uresničena v večnosti. Kdor doživlja, sprejema in nosi svoj križ na poti za njim, v njegovem duhu, bo tudi deležen njegovega vstajenja. To je temeljno sporočilo krščanskega pogleda na človekovo sedanjost in v večnost. Postni čas tiho vabi vernega človeka na pot. Najprej na pot za Gospodom v delih ljubezni in odpovedi. Takole nam naroča: »Resnično, povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili (Mt 25, 40); Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge« (Mt 20, 28). Naj ne ostane le pri besedah in obljubah! Številne dobrodelne akcije Karitas, Vincencijeve konference in mnogih drugih krščanskih dobrodelnih organizacij, skupin ter posameznikov storijo izredno veliko dobrega skozi vse leto, še zlasti pa v postnem času. Tega velikega človekoljubnega dela ne smemo spregledati; nasprotno: lahko ga samo spoštljivo pohvalimo, ga moralno podpremo in se mu po svojih močeh pridružimo. Pot za Kristusom gre skozi trpljenje. Pobožnost križevega pota je v postnih dneh osrednja krščanska vaja in molitev. V duhu stopamo ne samo za Jezusom na križevem potu, ampak za vsemi trpini tega sveta, doživljamo njihove usode, stiske in pomanjkanje, čutimo tudi zlobo človeške hudobije, duševnega in fizičnega nasilja, brezupa in smrti. Trpljenje drugih se hoče preko križevega pota tiho dotakniti tudi nas in kliče, da po svojih močeh pristopimo v pomoč tudi mi, kot Simon iz Cirene v dejavni pomoči preizkušenim ali kot Veronika v sočutju bližine. Križev pot pa hoče tudi nas učiti božje logike: sprejeti in trdno objeti svoj križ in take ali drugačne težave vztrajno nositi v Gospodovem duhu, saj prav v njem vidimo, da ljubezen vendar zmaguje nad sovraštvom, odpuščanje nad maščevalnostjo, pomoč nad sebičnostjo, upanje nad obupom in življenje nad smrtjo. Postni čas je v cerkvenem letu dolg 40 dni. V življenju je včasih krajši, pogosto pa je še daljši. A po njem zagotovo pride Velika noč in vstajenje. Drage bralke in bralci Štorskega občana. Voščim vam lepo doživljanje postnih dni in radostno upanje Velike noči, ki naj prežari tudi vaše osebne in naše skupne stiske in negotovosti. Miha Herman, župnik na Teharjah MAREC 2012 LITERARNO DOPOLDNE OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, smo se Franceta Prešerna spominjali zaposleni in stanovalci Doma Lipa Štore. Dopoldan smo posvetili stanovalcem varovanih oddelkov. Pripravili smo jim program, na katerem je delovna terapevtka Snežana Batljan na kratko predstavila življenje Franceta Prešerna. Nato so nastopili: člana dramske skupine (stanovalca doma) Niko Pirtošek in Zdenka Stopar ter vodja dramske skupine, Tomaža Golež Stojan. Deklamirali so Zdravljico, Od železne ceste, Hčere svet, Nezakonsko mati in Povodnega moža. Stanovalci so z zanimanjem poslušali. Da je bilo druženje prijetnejše, je poskrbela gospodinja Anica, ki nam je pripravila piškote, kavico in sok. Druženje se je nadaljevalo ob dobrotah, prepevanju ljudskih pesmi ter prijetnem klepetu o Francetu Prešernu. Tako smo tudi v Domu preživeli nekaj trenutkov v duhu kulture in spominu na Franceta Prešerna. DOGAJANJE V DOMU LIPA ŠTORSKI OBČAN Snežana Batljan PUSTOVANJE V DOMU LIPA Na pustni torek so nas v dopoldanskem času v Domu obiskale maškare iz vrtca Štore. Teh so se stanovalci najbolj razveselili. Pike Nogavičke, princeske, dinozavri, gasilci in nindže so nam zapeli, zaplesali in deklamirali. Stanovalci so jih budno spremljali, občudovali in jim ploskali. Na koncu so še skupaj zapeli pesem Mi se imamo radi, ob kateri je marsikomu po licu pritekla solza radosti. V popoldanskem času pa smo imeli pustno rajanje ob živi glasbi. Maske so si stanovalci pod vodstvom gospodinj in delovne terapevtke pripravili sami. Tako smo se na pusta spremenili v prave maškare. Rožice, snežaki, gasilci, indijanci, štrumfi, karte in cigani so ob spremljavi muzikantov kuharjev v glavni jedilnici Doma plesali, se smejali pustnim norčijam ter gostili z pustnimi krofi. Rajanja se je udeležilo lepo število pustnih mask in gledalcev. Vzdušje je bilo prijetno z obilico dobre volje. Kako pisano pustovanje je bilo, pa si lahko ogledate na spodnjih fotografijah. Snežana Batljan 39 MAREC 2012 UTRINKI IZ ŠOLE ŠTORSKI OBČAN LJUBEZEN LJUBEZEN Ljubezen je lepa stvar, močnega prijateljstva dar. Vsi jo imamo in vsi jo spoznamo, je kakor biserna mavrica v očeh. Ljubezen je v zraku, spremlja te na vsakem koraku. Ljubezen je kakor roža, ki te tiho boža. Je zanimiva, včasih malce sramežljiva, na dotik kot svila v laseh. Ljubezen nima skrbi, ampak je vodnik vseh poti. Ljubezen je na prvi pogled velika, a se vedno koga dotika. Ljubezen premaga tudi bolezen. Bedi ponoči, bedi podnevi, je kakor roža in njen cvet. Če zboli, jo pozdravimo vsi, kdor zanjo ne ve, nesrečen je. Skupaj srečni smo mi vsi, ker ljubezen nad nami lebdi. Ljubezen se skriva sebi navkljub, dokler ni dovolj velika za prvi poljub. Pia Popovič, 4. a Nina Horvat, 4. a SMUČANJE ZA NAJMLAJŠE 40 V letošnjem letu starejši sin zadnje leto obiskuje vrtec. Smo eni tistih staršev, ki moramo do izgradnje novega vrtca enega otroka voziti v vrtec, ki gostuje na šoli, drugega v Kompole. Verjetno smo se vsi tolažili, da bo to le mesec ali dva. Kasneje smo se vsi tolažili, da bo vendarle to samo do zime. Danes zunaj že sije pomlad, večina staršev pa je izjemno zadovoljnih, da so se stvari izpeljale tako, da so naši otroci zimo le preživeli v Kompolah. Skupino 24 otrok na šolo pripravljata vzgojiteljici Karmen in Suzana. Pred zimskimi počitnicami smo dočakali pravo zimo. Temparature so se spustile krepko pod ničlo, sneg je pobelil travnike in starši smo začeli prinašati kupe oblačil v vrtec. Pred učilnicami se je svetila smučarska oprema, seveda pa velika večina otrok še nikoli ni stala na smučeh. Na sneženo nedeljsko jutro, ko je večina »navadnih smrtnikov« ležala pod toplimi odejami, je Karmen s svojo vztrajno ekipo prostovoljcev pripravljala teren za zimski teden. Utrdili so hrib v Kompolah. V naslednjem tednu so otroci doma pripovedovali o svojih vzponih, padcih, vztrajnosti, uspehu. S pomočjo Karmen in Suzane so otroci ves teden spoznavali sebe v zimskem okolju, se vzpodbujali, smejali in uživali. Večina otrok je nestrpno pričakovala petkovo »tekmovanje«. Otroci so nervozno pričakovali svojo minuto slave. Pogled na 17 otrok, še pred tednom negotovih in nerodnih, je bil neverjeten. Samozavestno so se vzpodbujali, vijugali do cilja, se vzpenjali znova in znova, drug drugemu pomagali pri zdrsih in pobiranju. Obrazi ob prejetju »medalj« so bili ponosni in nepozabni. Vzgojiteljica Karmen je s pomočjo Suzane strokovno, z dobro voljo in predvsem srčno pripomogla k tednu, ki se ga bodo naši otroci zagotovo spominjali vse življenje. Simona Fridl MAREC 2012 IZLET NA VRUNČEV – LOVSKI DOM Sredi januarja smo se Cici planinci iz vrtca odpravili na zimski pohod. Pričakalo nas je sončno jutro, nič kaj zimsko. Zbrali smo se na igrišču v Žlajfi, od tam pa smo se pogumno podali v hrib. Prvi postanek smo imeli na domačiji Gorenjak v Šentjanžu, kjer smo se tudi posladkali. Pot smo nadaljevali po travniku, od kod smo imeli prekrasen razgled na celo celjsko kotlino, do gozda in na koncu do Vrunčevega doma. Tam nas je pričakal g. Urban Grajžl s svojim avtodomom, ponudil nam je topel čaj in domače dobrote. Ko smo se okrepčali, smo pot nazaj premagovali z pesmijo in smehom vse do cilja, kjer so nas pričakali starši. Pravi pohodniki ne mirujejo niti pozimi, kar smo dokazali tudi Cici planinci. UTRINKI IZ ŠOLE ŠTORSKI OBČAN Edita Rednak OBČINSKI PARLAMENT Konec januarja smo se mladi parlamentarci, ki smo bili izbrani na šolskem parlamentu, udeležili občinskega parlamenta v Celju. Tema letošnjega že 22. otroškega parlamenta so junaki našega časa. Iz OŠ Štore smo se o v Celju o njih pogovarjali Patricija Selič, Eva Obrez, Jaka Bokšan, Neža Kroflič, Matic Dokler in Vita Vlašič. S šolskim kombijem smo se zjutraj odpeljali na dogodek, ki se je začel ob deveti uri. Udeležilo se ga je kar 13 osnovnih šol. Osnovna šola Lava nam je pripravila prijeten sprejem in nas seznanila s potekom dneva. Preden smo odšli na delo, se nam je pridružila še junakinja Urška Žolnir. Slovenska judoistka nam je odgovorila na nekaj vprašanj. Nato smo se razdelili v tri delavnice, kjer smo razpravljali vsak o svoji temi. Na voljo smo imeli eno uro, ki pa je hitro minila, saj smo se vsi vključili v pogovor. Na koncu smo zapisali zaključke, ki smo jih predstavili drugim skupinam. Kaj si misli o junakih, MAREC 2012 nam je povedal tudi novinar Janko z radia Antena, bivšega radia Fantasy, odgovoril nam je tudi na naša vprašanja. Ob koncu smo izbrali še predstavnika iz vsake šole, ki se bo udeležil regijskega parlamenta v Dobrni. Našo šolo bo zastopal Jaka Bokšan. Vsi smo se zelo zabavali in spoznali nove prijatelje. Patricija Selič, 9. b 41 UTRINKI IZ ŠOLE ŠTORSKI OBČAN PREDSTAVITEV CITER V VSEH POGLEDIH Na OŠ Štore sem 24. januarja v okviru glasbene vzgoje v šestem razredu povabila citrarko Janjo Brlec, ki citre poučuje v Laškem in v Vokal BK studiu v Celju. Diplomirala je na visoki šoli za glasbo in gledališče v Munchnu. Prejela je že več odmevnih nagrad, nastopa pa solistično in v raznih zasedbah po Sloveniji. Ker so citre danes mlajši populaciji predvsem neznani instrument, so jih učenci imeli priložnost spoznati v vseh pogledih. Janja nam jih je predstavila kot glasbilo, ga opisala in ga predstavila skozi zgodovino. Zaigrala nam je več skladb različnih glasbenih zvrsti, med drugim Cvetje v jeseni, Sestavljeno polko, Someone like you, da so učenci resnično lahko sami slišali citre kot vsestranski instrument. Nekateri učenci so imeli priložnost citre tudi preizkusiti in nanje zaigrati. Da so citre zgolj ljudski instrument, je še en stereotip, ki zdaleč ne drži več, kar nam je citrarka Janja dokazala in nam jih predstavila v povsem drugi luči. Aleksandra Kovač VABILO Amatersko gledališče Železar Celje - Štore Vabimo vas k vpisu v malo gledališko šolo, ki se ji lahko pridružijo otroci od 5. do 9. razreda osnovne šole. Potekala bo v kulturnem domu Štore ob petkih, od 17.00 do 18.30. V skupini bo največ 15 otrok, za katere bodo skrbeli trije izkušeni mentorji Lovro, Karmen, Emil, z občasnimi zunanjimi strokovnimi sodelavci. Prav tako pa vabimo vse bivše člane AGŽCŠ in vse druge zainteresirane, da se javijo na navedeni mail ali facebook stran, če imajo željo sodelovati v novo postavljeni ekipi štorskega gledališča. Vljudno vabljeni! Dodatne informacije: tel.: 070/899 152 e-mail: emil.kacicnik@gmail.com; facebook: Amatersko gledališče Železar Celje - Štore PRIJAVNICA Ime in priimek otroka: Datum rojstva: Ime in priimek starša/skrbnika: Telefonska številka starša/skrbnika: Razred: E-mail starša/skrbnika: Podpis: 42 MAREC 2012 ŠTORSKI OBČAN VABILO ZA SODELOVANJE NA OCENJEVANJU VIN IN SALAM Vinogradniki društva Polič Štore vabimo vse negovalce dobre žlahtne kapljice in domačih salam k sodelovanju na ocenjevanje vin in salam. ZbiranjePOLIČ vzorcev vin in salam bo potekalo 22. 3. 2012 med 18. in 20. uro v gasilskem domu Prožinska vas. Vzorci vin morajo biti v steklenicah po 0,75 ali 1 liter. Vsak vzorec prinesite v treh steklenicah. Cena za posamezni vzorec za člane društva znaša 10 EUR, za nečlane pa 12 EUR. Samorodnice ne nosite. Na salamiadi sodelujete s salamo. Cena za posamezen vzorec znaša 5 EUR. Vabljeni tudi k sodelovanju na razstavi kruha in čebelarskih izdelkov, ki bo potekala 31. 3. 2012 v času prireditve. Vsi sodelujoči prejmejo priznanja. Kontaktna oseba za informacije o sodelovanju na ocenjevanju vin in salam je Stane Ferenčak (041/ 903 567), za sodelovanje na razstavi kruha Vlasta Verhovšek (041/ 331 597), za sodelovanje na čebelarski stojnici pa Primož Kroflič (031/ 763 077). VINOGRADNIKI DRUŠTVA POLIČ ŠTORE in OBČINA ŠTORE VABIJO NA »PRAZNIK VINA IN DOMAČIH DOBROT« PODELITEV DIPLOM IN DEGUSTACIJE OB 9. OCENJEVANJU VIN, 3. SALAMIADI TER RAZSTAVI DOMAČEGA KRUHA IN ČEBELARSKIH IZDELKOV ki bo v soboto, 31. 3. 2011, ob 18.00 uri, v kulturnem domu Štore. VSTOPNINE NI! Za dobro pijačo, hrano in zabavo bo poskrbljeno. Vabljeni MAREC 2012 43 Turistično društvo Štore v svojih prostorih na Udarniški ulici 10 v Štorah organizira potopisna predavanja Z različnih koncev sveta, ki so jih obiskali člani društva ali naši prijatelji. V tretjem potopisnem predavanju, ki bo v petek, 23. marca 2012 ob 19. uri, bo Branko Verdev predstavil Namibijo. Ob fotografijah nam bo pričaral lepote te puščavske dežele na jugozahodu Afrike. Vljudno vabljeni! SPOŠTOVANI! VLJUDNO VABLJENI, DA SE NAM 24. MARCA 2012 OB 9.00 URI PRIDRUŽITE IN POMAGATE OČISTITI NAŠ KRAJ! ZBIRNA MESTA: KULTURNI DOM ŠTORE in ŠPORTNI PARK LIPA S SKUPNIMI MOČMI NAM BO USPELO OČISTIMO ŠTORE IN PRISPEVAJMO K ČISTEJŠI SLOVENIJI! VEČ KOT NAS BO, LEPŠE NAM BO! SE VIDIMO, MAR NE? Za več informacij se obrnite na občino Štore, tel.: 03/780 38 40 VABI K VPISU OTROK za šol. l. 2012/14 Vse starše predšolskih otrok obveščamo, da bo potekal vpis v vrtec Lipa in dislocirano enoto Kompole od 2. 4. do 20. 4. 2012, od 10.00 do 14.30 ure v vrtcu Lipa. Obrazec PRIJAVNICA ZA VPIS OTROKA najdete na internetni strani OŠ Štore - VRTEC - OBRAZCI. DENIS AVDIĆ & VID VALIČ udar po moško ! Nasmejala nas bosta z edinstveno stand up komedijo, v torek, 17. 4. 2012, ob 20.00 uri v Kulturnem domu Štore. o že danes! ic n p to s v jo o v s i s e Zagotovit € Cena vstopnice: 15 Prodajna mesta: Občina Štore, Caffe del Moro (Mercator Lipa), Dnevni bar Opoka, Bife Kegljišče (Cenc). Informacije so na voljo na tel. št. občine: 03/780 38 40 in 031/367 889 KOLEDAR DOGODKOV DRUŠTEV OBČINE ŠTORE 2012 ORGANIZATOR PRIREDITVE DOGODEK KDAJ KJE Društvo vinogradnikov in kletarjev "Polič" Štore »Ocenjevanje vina in salam« 22. 3. 2012 1800 - 2000 gasilski dom Prožinska vas TD Štore Potopisno predavanje »Nambija – Branko Verdev« 23. 3. 2012 1900 prostori društva Ekologi brez meja, občina Štore Očistimo Slovenijo 2012 – Očistimo svet Društvo vinogradnikov in kletarjev "Polič" Štore »Praznik vina in domačih dobrot« NK Kovinar Štore Kovinar Štore: NK Zavrč občina Štore, ŠKD Rudar Pečovje otroški gledališki abonma "Štorček" NK Kovinar Štore Kovinar Štore: NK Čarda občina Štore, ŠKD Rudar Pečovje stand-up komedija "Udar po moško" NK Kovinar Štore Kovinar Štore : NK Malečnik Konjeniško društvo Štore kresovanje društva 24. 3. 2012 900 31. 3. 2012 1800 31. 3. 2012 1500 13. 4. 2012 1800 14. 4. 2012 1600 17. 4. 2012 2000 28. 4. 2012 1700 30. 4. 2012 2100 LPZ "Bojansko" konferenca ZB (gostovanje) april 2012 / / TD Štore 15. jubilejni pohod po obronkih občine Štore 5. 5. 2012 800 zbirališče (parkirišče pri železniški postaji Štore) turisticno.drustvo.store@gmail.com 070/ 899 152 051/ 605 414 Konjeniško društvo Štore gledališka predstava društva maj 2012 prostori društva - Gajska hosta 041/ 644 363 LPZ "Štore" nastop ob prazniku (gostovanje) 9. 5. 2012 kulturni dom Štore / LPZ "Štore" revija JSKD (gostovanje) 11. 5. 2012 Celje / LPZ "Štore" koncert ob prazniku občine Štore (gostovanje) maj 2012 / / NK Kovinar Štore Kovinar Štore : NK Grad 12. 5. 2012 1700 športni park Lipa www.kovinar-store.si PD Železar Štore pohod Kempa - Krokar 12. 5. 2012 / 041/ 927 370 Občina Štore, ŠD Kovinar Štore in OŠ Štore športna prireditev "Veter v laseh" 12. 5. 2012 športni park Lipa kultura@store.si 03/ 780 38 43 Vokalna skupina Lipa deseta obletnica delovanja 18. 5. 2012 1900 kulturni dom Štore 03 577 10 16 Društvo upokojencev Štore srečanje prostovoljcev 24. 5. 2012 / 031/ 518 312 (M. Vešligaj) PD Železar Štore pohod Slavnik 26. 5. 2012 / 041 927 370 NK Kovinar Štore Kovinar Štore : NK Koroška Dravograd športni park Lipa www.kovinar-store.si občina Štore prireditev ob občinskem prazniku kulturni dom Štore kultura@store.si 03/ 780 38 43 PD Železar Štore pohod ob občinskem prazniku 2. 6. 2012 / 041 927 380 NK Kovinar Štore Kovinar Štore : NK Paloma 9. 6. 2012 1700 športni park Lipa www.kovinar-store.si PD Železar Štore Kolovrat - Čelo - Boka 9. 6. 2012 / 041 927 380 Konjeniško društvo Štore druženje s konji 9. 6. 2012 prostori društva - Gajska hosta 041/ 644 363 LPZ "Štore" zaključek I. polletja in piknik v Žlajfi (gostovanje) junij 2012 / / društvo malega nogometa "Sokoli" Štore 5. tradicionalni malonogometni turnir (igranje nogometa) 16. 6. 2012 športni park Lipa / 26. 5. 2012 1700 30. ali 31. 5. 2012 2000 po občini KONTAKT 041/ 903 567 (S. Ferenčak) 041/ 331 597 (V. Verhovšek) 031/ 763 077 (P. Kroflič) turisticno.drustvo.store@gmail.com 070/ 899 152 051/ 605 414 kultura@store.si 03/ 780 38 43 kulturni dom Štore 041/ 903 567 (S. Ferenčak) športni park Lipa www.kovinar-store.si kulturni dom Štore kultura@store.si 03/ 780 38 43 športni park Lipa www.kovinar-store.si kulturni dom Štore kultura@store.si 03/ 780 38 43 športni park Lipa www.kovinar-store.si prostori konjeniškega društva 041/ 644 363 - Gajska hosta Organizator si pridržuje pravico do možnosti spremembe programa. NASTOP OSNOVNOŠOLCEV OB KULTURNEM PRAZNIKU