Novi tednik NT&RC Direktor NT&RC d.0.0. Jože Cerovšek ST. 25 - LETO XLVII - CELJE, 24. 6.'93 - CENA IIO SIT Glavni m odgovorni urednik NT Branko Stame|čic| Pozdravljena Slovenija Ob dnevu držsvnosti na Celjskem - stran 2, reportaža o celjskem turističnem tednu: Dober dan, Celje • stran 21. IZ VSEBINE: Vroča tema Vlada in ZdravUišie Dobrna na dveh bregovih. Stran 5. Šport Vse o Sredozemskih igrah. Stran 16. Gobani Pričetekleljtona, ki razkriva, kako spoznavamo gobane. Stran 27. Herman Celjski med nebom in zemljo Občinstvo željno kruha in iger na prostem. Stari grad je spet zaživel. Stran20. Savinjski Mikanec I Suzuki, sestavljen iz bergle in vodovodnih cevi. Reportaža na strani 14. Policija ne more biti naš edini varuh Intervju s Petrom Šolarjem, prvim možem slovenske policije ob njenem dnevu. Stran 19. 2 uvodnik Pozdravljena, Slovenija! Dve leti je, kar je Slovenija razglasila samostojnost in neodvisnost. Na predvečer Dneva državnosti se spomi- njamo časov enotnosti in trdnosti skupnega prepričanja, da je potrebno enkrat za vselej narediti konec jugo-druže- nju in vztrajanju v vse bolj neenakopravni skupnosti na- rodov. A v dnevih pred drugo obletnico razglasitve lastne državnosti živimo v kaotičnih časih. Državne meje, ki jih predlani niso uspeli okupirati vojaški tanki, so pred dnevi zasedli slovenski traktorji. Pozicija in opozicija v Držav- nem zboru merita moči in v zagovarjanju ustavnosti je ena stran bolj papeška od druge. Spoštovanja ustavnosti, pri- zadevanj za pravno državo imajo v Sloveniji vsi polna usta, a ob spremljanju njihovih dejanj povprečni držav- ljani resnično ne moremo reči, da tako tudi ravnajo. Raz- krivanje »državnih skrivnosti« s takšnimi ali drugačnimi cilji zmanjšuje še tisto malo mednarodnega ugleda. Predlani so s plebiscitno odločitvijo naroda zavezani vodilni možje nastajajoče slovenske države zmogli vse korake, ki jih je bilo treba prehoditi do razglasitve držav- nosti. Zdaj pa, kot da se nekateri teh dejanj že odrekajo. Vračanje državnih odlikovanj ni majhno in nedolžno deja- nje in državljani si zaslužimo, da nam nekdo čimprej pove, kam pes taco moli! Čimprej, vsekakor pa zdaj, ko trdnost odločitve o nujnosti neodvisne države doma in v svetu še ni omajana! Res je, da znamo Slovenci strniti moči le ob velikih dogodkih, a pri opredeljevanju tega, kaj je »veliko« smo zelo samosvoji in samovšečni! Nedvonmo je ustvarjanje nove države velik dogodek, a prav tako veliko dogajanje je tudi ustvarjanje pogojev za normalno življenje v tej novi državi. Država Slovenija bo resnično zaživela šele takrat, ko bodo v njej urejena last- ninska razmerja, ko bo začela funkcionirati kot pravna, gospodarsko uspešna in socialno pravična država. Slove- nija bo prijazna do svojih državljnov, ko ne bodo več vse funkcije odločanja strnjene v prestolnici in ko bo iz države z vse trdnejšim centralizmom prerastla v državo z enako- mernim regionalnim razvojem. Zato v praznični predvečer resnično iskrena želja: »Pozdravljena, Slovenija! Država, ki bo zmogla preseči 'šlikapacarsko' merjenje moči prenapetih strankarskih prvakov in zagotoviti normalne pogoje za življenje svojih državljanov.« IVANA STAMEJČIČ Skupno na tržišče KmetUski minister tir. Jože Osterc v Žalcu Suša, obramba pred točo in problem organiziranosti - to so bila vprašanja, ki so jih sa- vinjski hmeljarji obravnavali na torkovem pogovoru s kme- tijskim ministrom dr.Jožetom Ostercem. Hmeljarji so na srečanju v Žalcu ministra opozarjali, da bo letošnja suša verjetno moč- no zmanjšala pridelek, zato bi država morala nameniti nekaj denarja za pokrivanje škode, obenem pa pomagati pri grad- nji namakalnih sistemov ter novih zajezitev. Konkretnih odgovorov hmeljarji niso sli- šali. Nadalje so hmeljarji opo- zarjali na obrambo pred točo, ki je letos v Sloveniji dokaj slaba. V zvezi s tem je Osterc dejal, da so precejšen del de- narja letos namenili za uredi- tev lanserjev, v kratkem pa naj bi iz Makedonije pripeljali tu- di rakete. Za obrambo pred to- čo bo na voljo približno 3 tisoč raket, Slovenija pa bi jih po- trebovala vsaj še tisoč. Največ besed so namenili bodoči organiziranosti hme- ljarjev. Najprej se je oglasil hmeljar iz Mislinje Jože Cas in povedal, da je od Hmezada vzel v najem v Radljah ob Dra- vi 117 hektarov hmeljišč, na tržišču bo prodajal sam, ne pa preko sedanjega komisionarja. Edino na ta način bo lahko dosegel ceno, ki bo pokrivala stroške, saj mora samo za hek- tar hmeljišč odšteti 1600 mark najemnine. Večina ostalih udeležencev je menila, da mo- rajo hmeljarji ostati skupaj in enotno nastopati na tržiščih. Edino po tej poti bodo lahko konkurenčni, pojav večih tr- govcev pa bo povzročil zniže- vanje cene hmelja in negotovo dolgoročno usodo slovenskega hmeljarstva. Takšnega mnenja je bil tudi kmetijski minister. »Hmeljarji boste sami izbrali svojo organiziranost, toda sa- mi boste nosiU tudi vse posle- dice. F*repričan sem, da mora- ta ostati enotni, organizirajte pa se tako, da bodo stvari pre- gledne in da vam bodo ljudje zaupali. Nekaj posameznikom bo morda res uspelo najti trž- no nišo, toda če se bo pojavilo več trgovcev, bomo na svetov- nem tržišču izgubili imidž in mesto, ki so si ga izborili slo- venski hmeljarji,« je menil Osterc. Ob dnevu državnosti Na celjskem območju bo ob dnevu državnosti vrsta najra- zličnejših kulturnih, pa tudi turističnih in drugih prire- ditev. Celje: Na predvečer prazni- ka Dneva državnosti bo v Ce- lju, kot zadnji dve leti, prosla- va združena z veliko ljudsko veselico. Na praznični predve- čer bo za zabavo na Tomšiče- vem trgu skrbel ansambel Agropop. Sicer pa za večerno sloves- nost Celjani pripravljajo kul- turni program, v katerem bodo nastopili gledališka igralca Borut Alujevič in Bogomir Ve- ras ter pihalni orkester Štorski železarji. Občanom bosta spregovorila župan Anton Ro- ječ in Jelko Kacin, v vseh celj- skih cerkvah bodo v večernih urah poskrbeli za tradicional- no zvonenje, v Opatijski cerkvi pa bo maša »Za domovino«. Omeniti velja še ognjemet s celjskega Starega gradu, or- ganizatorji pa pozivajo vse meščane in najemnike ter last- nike lokalov, naj z državnimi in celjskimi zastavami primer- no olo-asijo mesto. Laško: Praznovanje Dneva državnosti bodo združili s praznovanjem občinskega praznika, 2. julija in z dvema pomembnima jubilejema. Danes, 24.jimija bo ob 20. uri v domu kulture v Rade- čah koncert moškega pevskega zbora DPD Svoboda Sopota Radeče ob 90-letnici delovanja tega zbora. Ob tej priložnosti bo zapel tudi moški pevski zbor Papimičar Jagnjenica in zaigrala Železničarska godba na pihala iz Zidanega mosta. V petek, 25. junija bo ob 18. uri v razstavišču Laški dvorec v Laškem otvoritev razstave ob 90. obletnici čebe- larskega društva iz Laškega. Naslednji dan bp ob 19. uri na igrišču pri osnovni šoli v Zidanem mostu koncert Že- lezničarske godbe na pihala Zidani most in nastop plesne skupine KUD iz Zidanega mosta. Ob 19. uri, prav tako v sobo- to, bo na Graščinskem dvoriš- ču v Laškem koncert Orkestra slovenske poHcije. V petek, 2. julija, na dan ob- činskega praznika, bo ob 17. uri v dvorani hotela Hum v Laškem slavnostna seja zbo- rov Skupščine občine Laško. V soboto, 3. julija bo ob 8.30 uri v Spodnji Rečici slavnost- na seja delavskega sveta po- djetja TIM Laško, ob 11. uri pa bo na Brunku nad Radečami proslava v počastitev spomina žrtvam fašizma. Žalec: jutrišnji Dan držav- nosti bodo proslavUi z osred- njo prireditvijo na Šlandro- vem trgu v Žalcu ter sreča- njem pod vaškimi lipami v Go- tovljah (več v prispevku Poz- dravljena Slovenija) V Velenju bodo v okviru ob- činske skupščine na predvečer praznika pripravili koncert Rudarske godbe. Koncert bo v četrtek, 24. junija ob 18.30 na sprehajališču pri lipi neod- visnosti ob velenjskem Trgu mladosti. V Mozirju bodo dan držav- nosti proslavili z izbirnim tek- movanjem za zlato harmoniko na Ljubečni. Prireditev, na ka- teri bodo poleg harmonikarjev sodelovali še ljudski godci in otroci, bo v petek, 25. jimija ob 17.iu-i pred gradom Vrbovec v Nazarjah. V primeru slabega vremena bo obeležitev slav- nostnega dne v nazarskem De- lavskem domu, prireditev pa pripravljajo Gasilsko in Turi- stično društvo iz Nazarij ter Zveza kulturnih organizacij Mozirje. V Šmarju bodo dan držav- nosti obeležili z veliko priredi- tvijo, ki bo obenem osrednja počastitev 40-letnice Radia Šmarje pri Jelšah na praznični dan v občinskem središču, kjer bodo od 14. ure naprej nasto- pali znani slovenski glasbeni- ki. Na trgu pred kulturnim do- mom se bodo zvrstili Čiiki, Ču- dežna polja. Štajerskih 7, Oto Pestner, Kristali, Boris Kopi- tar in krajevna pihalna godba ter zabavni orkester. Ob 17. uri bodo domači godbeniki obšli kraj, nato pa bo, ob 18. uri, še prireditev v kultur- nem domu, kjer pričakujejo tudi predstavnike slovenske vlade. Po 19. uri bodo prazno- vanje nadaljevali pred kultur- nim domom. Počastitev dneva državnosti pripravljajo tudi v KS Ko- strivnica, kjer hkrati slavijo krajevni praznik. Šentjur: Danes, na predve- čer praznika, pripravljajo Šentjurčani Kresno noč na Rifniku. Prireditev se bo pri- čela ob 20. uri, ko bo predsta- vitev kresnih običajev, koncert domače pihalne godbe ter ljudsko kresovanje s pevci in godci. V Slovenskih Konjicah bo drevi, v četrtek, ob 19. uri v Domu kulture osrednja pri- reditev ob prazniku s koncer- tom Pihalnega orkestra Slo- venske Konjice. Na prostoru pred kulturnim domom oziro- ma hotelom Dravinja pa bo ta- ko v četrtek kot v petek živa glasba, pa še kaj, kar priprav- lja hotel Dravinja. Šesterica Kučanu vrnila odlikovanja LJUBLJANA, 23. junija (Delo) - Šest vodilnih slo- venskih politikov iz časov osamosvajanja izpred dveh let, Igor Bavčar, dr. France Bučar, Janez Janša, Jelko Kacin, Lojze Peterle in dr. Dimitrij Rupel, je predsed- niku Milanu Kučanu v od- prtem pismu sporočilo, da protestno vračajo prejeta odlikovanja Zlati častni znak svobode. Za to so se odločili iz protesta, ker sta enako odlikovanje dobila dr. Ljubo Bavcon, »dolgo- letni član povojnega repre- sivnega režima in sotvorec boljševistične jugoslovan- ske in slovenske kazenske zakonodaje« in dr. Janko Pleterski, ki je dejavno so- deloval pri ustavljanju in zaničevanju osamosvoji- tvenih procesov v Sloveni- ji. Politiki v odprtem pismu opozarjajo na »politiko razvrednotenja samostoj- nosti«, ki se kaže tudi v tem, da ne bo letošnje proslave dneva državnosti in v težnjah po ustanavlja- nju nekakšne četrte Jugo- slavije. Dražil kruh LJUBLJANA, 22. junija (Delo) - Podražitvam mle- ka in mlečnih izdelkov so se priključile še podražitve kruha, peciva in pekovskih proizvodov in to za 11 do 12 odstotkov. Kilogram be- lega kruha stane zdaj 95 tolarjev, črnega pa 92 to- larjev. Koder zavrnil obtožbe RADOVLJICA, 22. juni- ja (Republika) - Nekdanji Elanov finančnik Pavel Koder je ponovno stopil pred sodni senat. Doslej se je Koder dosledno branil z molkom, zdaj pa je nepri- čakovano spregovoril in povedal, da zavrača vse ob- tožbe na svoj račun in da so pravi vzroki Elanovega stečaja nerealna tečajna politika, padec dolarja in predrag kapital. Prevozniki prestavili stavko LJUBLJANA, 23. junija (Delo) - Sindikat cestnih prevoznikov je stavko, ki je bila napovedana za pone- deljek, 28. junija, »pogoj- no« prestavil za nedoločen čas. Člani stavkovnega od- bora so namreč na seji oce- nili, da je bil po pogovorih na ministrstvu za notranje zadeve dosežen napredek. O zaupnici niso glasovali Poslanci konjiške skupščine za telefone v Ločah In ¥ltanW, za plinifikacijo In razvoi obrti Konjiška občinska skupšči- na je v torek vendarle sprejela letošnji proračun, se odločila za podpis pogodbe s PTT za izgradnjo telefonskih central v Ločah in Vitanju, sprejela odlok o oskrbi prebivalstva občine s plinom in podprla podpis pogodbe, po kateri bo vzdrževanje konjiškega baze- na in celotnega športno-rekre- acijskega centra Dobrava prevzel zasebnik Aleksander Fink. O nezaupnici županu Jožetu Baragi poslanci tudi tokrat ni- so glasovali. Dobri dve uri tra- jajoč prepir o uvrstitvi glaso- vanja na začetek zasedanja je v bistvu zaključil župan z izja- vo: »Lahko delate kar hočete, pa ne bomo glasovali!« Po po- novljenem preštevanju glasov je vendarle večina (sicer vpra- šljiva) sprejela županov pred- log dnevnega reda, po katerem je bilo glasovanje uvrščeno kot 13. točka - zasedanje pa se je seveda zaključilo že pred njo. V razpravi o osnutku in kas- neje predlogu letošnjega pro- računa težkega 526 milijonov tolarjev, so poslanci podprli prerazporeditev denarja v ko- rist telefonskih central v Lo- čah in Vitanju ter ureditve re- publiške ceste Žiče-Špitalič. Za to so namenili 11,7 milijo- nov tolarjev, kolikor jih bo ob- čina dodatno dobila iz repu- blike, preostanek do 35 milijo- nov, kolikor bo občina zagoto- vila iz proračuna do februarja prihodnjega leta (vrednost del je ocenjena na 140 milijonov tolarjev) ter 8 milijonov za ce- sto Žiče-Špitalič pa so zagoto- vili z zmanjšanjem sredstev vsem proračunskim porabni- kom za 3,5 odstotka. Za perečo ureditev vodovodov so zadol- žili izvršni svet, da pridobi po- trebne kredite. Odločili so se tudi, da povečajo vsoto za raz- voj obrti v občini s predlaga- nih 3,5 milijona na 5 milijonov tolarjev. Dodatnih 1,5 milijo- na so zbrali z odvzemom dro- biža strankam, postavki za prostorsko ureditveno doku- mentacijo in obnovi konjiške- ga vlaka. Skupščina je sprejela tudi soglasji k statutoma Zdrav- stvenega doma Slovenske Ko- njice (kasneje tudi k imenova- nju Marjana Berginca za di- rektorja) in Zavoda za šport. Ob obravnavi petletne pogod- be z Aleksandrom Finkom za prevzem športnega centra je prevladalo stališče, da je ba- zen v vsakem primeru treba odpreti in da je to trenutno edina možnost, čeprav si bo občina še naprej prizadevala privesti vanj toplo vodo iz Ga- brovelj. Očitno pa bodo še vro- če razprave o Finkovi zahtevi, da s podpisom pogodbe prev- zame v celoti tudi najboljšo se- lekcijo NK Dravinja. S sprejemom odloka o oskr- bi prebivalstva s plinom je ' skupščina zadolžila izvršni svet za nadaljnja dogovarjanja s koncesionarjem, ki je ponu- dil brezplačno izgradnjo omrežja za 29-letno koncesijo pri oskrbi občine s plinom. Čeprav so zasedanje skupš- čine prekinili pri 11. točki dnevnega reda (z gospodarje- njem v občini bodo zasedanje nadaljevali prihodnjič), je po- slanec iz Vitanja še opozoril na ekološko katastrofo v tem kra- ju. Struga reke Hudinja, ki na- paja celjski vodovod, je na- mreč vse bolj suha in onesna- žena. Poslanci so se zavzeli za obnovo pogovorov z občino Celje. MILENA B. POKLIC —NOVI TEDNIK— Glavni in odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega urednika: Milena Brečko- Poklič. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Baša, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeran- ko, Edo Einspieler, Edi Mas- nec, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič, Zeljko Zule. Teh- nični urednik: Franjo Boga- di. Oblikovanje: Minja Baja- gič. Tajnica uredništva: Moj- ca Marot. Naslov uredništva: Trg V. kongresa 3 a, Celje. Tele- fon: (063) 29-431, fax 441-032. Terminski razpored poslancev Državnega zbora Republike Slovenije za stike z volivci Na sedežu poslanske pisarne v Celju (Skupščina občine Celje, Trg svobode 9, soba štev. 38/111 nadstropje, telefon 441-413 int. 274 ali 253) bodo volivcem na voljo: - Vitodrag Pukl, vsak prvi ponedeljek v mesecu od 10.-12.ure - Jurij Malovrh, vsak prvi ponedeljek v mesecu od 12.-14. ure - Ivan Verzolak, vsak prvi torek v mesecu od 13.-15. ure - Franc Avberšek, vsak tretji ponedeljek v mesecu od 8.-10. ure Na sedežu poslanske pisarne v Letškem (Skupščina občine Laško, soba predsednika občinske skupščine) bo volivcem na voljo Franc Lipoglavšek, vsak zadnji petek v mesecu od 10.-13. ure. Državni svetnik Franc Ban bo na sedežu poslanske pisarne v Celju na razpolago volivcem vsak zadnji ponedeljek v mesecu med 13. in 15. uro. Št. 25 - 24. junij 1993 31 Dobra volja poslancev Kliub temu ostajalo v Mozirlu brez župana Petkovo zasedanje poslan- cev mozirske skupščine je mi- nilo v znamenju »sklepčne nesklepčnosti«, neizvolitve žu- pana, prehajanja z enega na drugi dnevni red in procedu- ralnih zapletov. Poslancev je bilo že v začet- ku zasedanja dovolj za navad- no sklepčnost, v družbenopoli- tičnem zboru pa jih je zmanj- kalo za dvetretjinsko sklepč- nost. Tako so poslanci najprej izvolili komisijo, ki bo preuči- la nezdružljivost opravljanja javne funkcije s pridobitno de- javnostjo. Predsednica 7-član- ske komisije je Zdravka Hri- beršek Ladinek. Po zagotovitvah, da bo v DPZ zagotovo dovolj poslan- cev za dvetretjinsko sklepč- nost, so se odločili za prehod na dnevni red prejšnje preki- njene seje. Brez pripomb so sprejeli informacijo izvršnega sveta o izvenproračunski po- rabi ter spregovorili o samo- prispevku. Edi Mavric iz zbora krajevnih skupnosti je predla- gal, naj se ZKS sestane z ob- činskim izvršnim svetom, da bi skupaj poiskali sredstva za delo posameznih krajevnih skupnosti. Po neuspehu refe- rendumov o uvedbi samopri- spevka je delo KS v mozirski občini praktično popolnoma ohromi j eno. Po približno dveh urah za- sedanja se je tudi v DPZ na- bralo dovolj poslancev, da so lahko volili novega župana mozirske občine. Ponovila se je stara zgodba izpred štirinaj- stih dni, niti Franc Miklavc ni- ti Ivan Glušič nista prejela do- volj glasov. Za novega župana bi bilo potrebnih 32 glasov, za Miklavca je volilo 27, za Glu- šiča pa 18 poslancev. Tako bo v mozirski skupščini potrebno začeti nov kandidacijski po- stopek za volitve župana, za predlog kandidatov bo ponov- no potrebno zbrati 10 podpi- sov poslancev... Kljub različ- nim mnenjem v razpravah pa sta bila brez težav izvoljena dva nova člana občinskega iz- vršnega sveta. V mozirski vla- di bo za področje turizma po- slej skrbel Vinko Jeraj, za kmetijstvo in gozdarstvo pa Jože Poznič. Oba bosta delo opravljala neprofesionalno. V petek se je zaključila tudi javna razprava o spremembi statuta in poslovnika mozirske občine. V SO naj bi poslej od- ločali na podlagi sklepčnosti večine prisotnih poslancev v vseh treh zborih. Statutar- no-pravna komisija je prido- bila tudi pozitivno mnenje re- publiške komisije za lokalno samoupravo, ki jo vodi dr. Ci- ril Ribičič. Pričakovati je bilo, da bodo poslanci v mozirski skupščini v petek samo še po- trdili ustrezne spremembe. Vendar je najprej sekretarka skupščine Vida Juvan opozori- la, da procedura spreminjanja statuta in poslovnika ni bila pravilna. Njeno opozorilo je podkrepil predsednik izvršne- ga sveta Alfred Božič in pove- dal, da občinska vlada ni po- dala svojega mnenja o spre- membah. Poslanci so se v raz- pravah sklicevali na dobro vo- ljo vseh, omenjali so, da mo- zirska skupščina ne bo nikoli več sklepčna, ter da je spre- membe potrebno samo potrdi- ti. Na glasovanju so tako so- glasno sprejeli spremembno statuta in poslovnika SO Mo- »V Javnem podjetju Komunala nismo imenovali vršilca dolž- nosti direktorja. Direktor Ra- de Rakun se pripravlja na in- validsko upokojitev, zaradi bolezni pa ne more biti neneh- noo prisoten v podjetju. Zato smo se skupaj z delavskim sve- tom dogovorili, da ga nado- meščamm jaz z vsemi poobla- stili,« je pobil Rudi Hramec z JP Komunala govorice o imenovanju novega v.d. v podjetju. zirje, kar praktično pomeni preoblikovanje skupščine v en zbor, čeprav bodo vsi trije zbori ohranili svojo samostoj- nost. URŠKA SELIŠNIK svet med tedn®m »Konfliktna stabilnost« Trije veliki forumi, ki so v zadnjih dneh oblikovali možganski trust za »izbolj- šanje podobe sveta«, so ostali na ravni protakolar- nega spektakla, na katerem se veliko govori, da bi se potem malo ali skoraj nič naredilo. Oziroma, pronic- Ijiva teorija državnikov in svetovljanskih menedžer- jev v »delih nezrelega in zamotanega sveta« se tako ali tako lahko uresniči šele čez desetletja. Dunaj, Crans Montana, Koben- haven. V švicarskem letovišču, kamor je ponavadi znala priti vsa državniška smeta- na sveta, udeležba, vsaj kar se tiče zahodnih držav, niti ni bila na bog ve kako viso- ki ravni. Očitno so se tudi veliki naveličali praznega govorjenja, ob tem, da se sami soočajo z recesijo in brezposelnostjo in da pa- dec železne zavese ni po- menil tudi hitre invazije na vzhodne trge. Tako so veli- ke, ali nekdanje velike, tam zastopali le »odpisani« po- litiki (Dvmaas, Gorba- čov...) in strateganalitiki, ki pa imajo komaj kaj stika s politično pragmatiko. Nekateri med njimi pa so vendarle načeli bistvena vprašanja, kot na primer švicarski profesor Victor- Yves Ghebali, ki je avdito- rij brez dlake na jeziku okrcal, saj je menil, da evropska politična elita ni- ma vizije, ampak upošteva zgolj svoje kratkoročne ci- lje (volitve). Po njegovem, in tu mu gre zares pritrditi, je temeljno evropsko vpra- šanje razmerje med nače- lom samoodločbe in nedo- takljivosti meja. Jugoslo-, vanska kriza je zgovoren dokaz za to, kako se Evro- pa do tega problema ni znala opredeliti: najprej je podpirala tako imenovano enotno Jugoslavijo, ne da bi razumela bistvo odnosov med narodi in republikami v nekdanji skupni državi in s tem dala kritje za legal- nost' agresije. Te očitne agresije evropska oziroma mednarodna skupnost tudi nikoli ni hotela neposredno imenovati s pravimi bese- dami in jo ustrezno sankci- onirati v skladu z lastnimi sprejetimi načeli in medna- rodnimi dokumenti (Usta- novna listina OZN). Name- sto tega se je zapletala v formulacije o »državljan- ski vojni« in tako ustvarja- la neke vrste »cordon sani- taire«, kot da ne gre za evropski problem, ki bi lahko načel stabilnost stare celine. Čeprav so od njega pri- čakovali bistveno več, so morda prav zaradi katego- rije »konfliktne stabilno- sti«, ki jo je izumil v Crans Montani, radi prisluhnili nekdanjemu sovjetskemu predsedniku Mihailu Gor- bačovu. Konfliktna stabil- nost je pač nujno zlo, ki se je je treba navaditi, pa naj si gre za državljanske voj- ne, »notranje agresije«, za- piranje in mučenje politič- nih zapornikov, diktature, obmejna izzivanja in izsi- ljevanja itn. Premik od univerzalnosti teh katego- rij k ločenu obravnavanju, pač glede na to, za katero državo gre, pa pomeni za mednarodno skupnost ne- varno gibanje proti delegi- timizaciji načel mednarod- nega reda. Očitno je, da je tako ime- novani novi mednarodni red, ki bi temeljil na demo- kraciji, svobodi in človeko- vih pravicah, le spisek le- pih želja in kulisa za na- daljnje funkcioniranje ve- likih, regionalnih in lokal- nih sil na principu intere- sov in vojaške moči. Iz tega vidika je tudi mogoče razu- meti izolacionistično poli- tiko mednarodne skupnosti do Bosne in Hercegovine. Prav koncesije Srbiji naj bUe še naprej garant »kon- fliktne stabilnosti«, ki je boljša, kot pa razširitev vojne po celem Balkanu, ki pa ne bi prizanesla tudi »mondenim delom Evrope«. Iz tega vidika tudi ni presenetljivo, da so se šefi dvanajsterice v Kobenhav- nu sprijaznili s tem, da po- oblastijo lorda Owna, da elastično preuredi svoj mi- rovni načrt z upoštevanjem »stanja na terenu«. Bosna in Hercegovina bi naj tako postala konfederacija dr- žav treh narodov, meje pa bodo zarisali vojaški uspe- hi. Muslimanom bi pripa- del trikotnik med Tuzlo, Zenico in Sarajevom in Ca- zinska krajina z Bihačem, to kar so pač uspeli obra- niti. Nov preizkus za elastič- nost mednarodne diploma- cije bo tudi referendum v Kninski Krajini o združi- tvi z Republiko Srbsko. Mednarodna skupnost ga seveda ne priznava, toda na začetku je obljubljala, da tudi srbskih osvajanj v BiH ne bo. Piše: Robert Gorjanc Kje smo in kam gremo? RIgelnilt prišel v Šentlur, ministra pa ne Ali smo se v državi zmožni soočiti s sedanjim stanjem in raznovrstnimi težavami ali pa se podajamo v vprašljivo pri- hodnost? Gre za pomislek predsednika slovenskega par- lamenta mag. Hermana Rigel- nika, ki se je pretekli teden udeležil pogovora v šentjur- skem Alposu. Pripravila ga je šentjurska vlada. Po Rigelnikovem mnenju je potrebno najprej ugotoviti de- janske razmere in poiskati po- ti naprej. Posebej je zaskrbljen zaradi splošnega medsebojne- ga nezaupanja. »Stranke naj se prerekajo, glede ključnih točk pa brez soglasja ni mogo- če,« je povedal v pogovoru z najvidnejšimi predstavniki občinskega javnega življenja, predvsem iz gospodarskih krogov. Predsednik občinske vlade Ladislav Grdina je obširno predstavil sedanji trenutek občine, kjer ugotavljajo na eni strani ugodne rezultate (nova^ delovna mesta in večji izvoz), na drugi pa se nikakor ne mo- rejo rešiti bremena slabe go- spodarske razvitosti ter re- kordne nezaposlenosti. Veliko pove že podatek, da so vse re- gionalne ceste asfaltirane le do šentjurskih občinskih meja. Precej nezadovoljstva je tudi zaradi komaj desetih milijo- nov SIT demografskega de- narja, nižjega občinskega pro- računa in telefonije. Napovedanih predstavnikov vlade, ministrov Mihe Jazbin- ška ter dr. Maksa Tajnikarja, ni bilo, zato jo je predstavljal le državni sekretar za področje industrije dr. Ivo Banič. Ta je zavrnil šentjursko oceno, da je železarna Store, ki zaposluje kozjansko nekvalificirano de- lovno silo, v primerjavi z jese- niško, zapostavljena. Veliko besed so namenili tudi stav- kam. Šentjurčane so zanimala tudi vprašanja tečajne politike - poceni tolar ni prava rešitev, saj naša industrija večino su- rovin uvaža, zato je rešitev v pocenitvi denarja. Vlada je z izvoznimi rezultati izredno zadovoljna, saj je treba upo- števati dejstvo, da je izgubljen tako jugoslovanski kot vzhod- noevropski trg, v recesiji pa so tudi druge države. Slovenske- ga mleka pa ni mogoče izvaža- ti, ker ne dosega evropskih standardov, je še povedal. Kljub temu, da je dr. Banič prispel s precejšnjo zamudo, je ob glasnem negodovanju od- šel, preden je odgovoril na dol- go vrsto vprašanj, ki zanimajo Šentjurčane. Hermana Rigelnika so pose- bej zadolžili, naj v Ljubljani spomni na perečo ekološko problematiko v Šentjurju ter na načrte za posodobitev Al- posove sežigalnice. Predsed- nik pa je opozoril na uspehe parlamenta, med katere šteje zlasti sprejem privatizacijske zakonodaje. Po njegovem mnenju je bilo najmanj storje- nega na področju davčne poli- tike. BRANE JERANKO Rešiti, liar se da Problematika brezposelno- sti oziroma zaposlovanja v ob- čini ter dejstvo, da se je LI Bor Laško znašel pred stečajem, sta bili osrednji točki dnevne- ga reda na ponedeljkovi seji laškega Izvršnega sveta. V občini Laško je v tem času okoli 850 brezposelnih oseb ali za okoli 30 odstotkov več kot ob koncu minulega leta. Glede na stanje v ostalih občinah celjske regije, kjer so te števil- ke še višje, pa je mogoče oceni- ti, da je gospodarstvo laške občine še dokaj vitalno. Okoli deset odstotna brezposelnost še ni kritična, so ocenili, da ni še večja pa je bržčas tudi re- zultat aktivne občinske politi- ke na področju zagotavljanja samostojnega podjetništva in razvoja podjetništva. Po oceni predstavnika celjske enote Re- publiškega zavoda za zaposlo- vanje je na zavodu med brez- poselnimi tudi okoli 30 odstot- kov takšnih oseb, ki v bistvu niso brez dela oziroma zasliaž- ka. Na vprašanje, kaj storiti s tistimi brezposelnimi (pre- jemniki denarnih nadomestil), ki ponujene zaposlitve odkla- njajo, pa je predstavnik celj- ske območne enote Republi- škega zavoda za zaposlovanje odgovoril, da jim pravilnik, ki je v veljavi okoli mesec dni, zdaj omogoča takojšnje uki- njanje teh pomoči, če brezpo- selna oseba ponujeno ustrezno delo odkloni. Člani Izvršnega sveta so se na seji v seznanili z dejstvom, da bodo na Temeljnem sodišču Celje naslednji dan (v torek) izdali sklep o uvedbi stečajne- ga postopka za LI Bor Laško. Torej bo usoda 180 zaposlenih odslej v rokah stečajnega upravitelja. Ta naj bi si, koli- kor se bo le dalo, prizadeva, da se v Boru oceni rentabilni del sedanje proizvodnje in ohrani zdravo jedro na osnovi kako- vosti, ki jo zagotavlja tudi bla- govna znamka. Izvršni svet je obravnaval tudi poročilo o delu občinske organizacije Rdečega križa v minulem letu in program na- log za to leto. Ob tem je po- udaril delo te organizacije, ki je na visoki kakovostni ravni. MARJELA AGREŽ Celjani brez kandidata Družbenemu pravobranilcu (samoupravllanla) ¥sal do leta 1995 ne bo zmanjkalo dela člani celjskega IS so soglas- no podprli predlog, da bi delo družbenega pravobranilca (sa- moupravljanja) za občino Ce- lje opravljal Slavko Resnik, ki je bil konec marca na to funk- cijo imenovan v žalski občini. Predlog bo skupščinska Komi- sija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve predložila v obravnavo še poslancem ob- činske skupščine. Občine Celje, Laško, Slo- venske Konjice, Šentjur in Šmarje pri Jelšah so brez družbenega pravobranilca sa- moupravljanja ostale lani po smrti Jožeta Drofenika in Ce- ljanom kljub aktivnemu ka- drovanju v tem času ni uspelo najti kandidata za to funkcijo. V Celju so že lani decembra h kadrovanju pozvali vse obči- ne, prav tako pa tudi vse do- mače parlamentarne stranke. Do kandidata po tej poti niso prišli, zato so - tudi glede na priporočilo republiške pravo- branUke (samoupravljanja), da ob predvidenem rastočem obsegu dela do leta 95 čimprej zapolnijo kadrovsko praznino - v kadrovski službi IS povabili k sodelovanju Slavka Resnika. Resnik je že predlani kot stro- kovni sodelavec nudil pomoč celjskemu družbenemu pravo- branilcu samoupravljanja in je s posebnim pooblastilom opravljal to funkcijo tudi za Žalec. Konec letošnjega marca pa je bil imenovan za družbe- nega pravobranilca (samou- pravljanja) občine Žalec. I. STAMEJČIČ Karikatura: MLADES MRČELA Št. 25 - 24. junij 1993 Z nosom nad vodo Konjiški UP si prizadeva za preživetje Razdelitev konjiškega les- no-industrijskega podjetja LIP na šest podjetij in poslov- ni inženiring ni nikogar rešila težav, res pa je, da so te različ- no hude. Najtežje je poslovTie- mu inženiringu, kjer je redno zaposlen le še direktor Vinko Leskovar, ki je že predlagal stečaj, pa tudi največjemu med ostalimi podjetji - LIP-u Slo- venske Konjice — ne gre brez težav. Poslovni inženiring naj bi opravljal zunanjetrgovinske, finančne, nabavne in druge funkcije za ostalih šest podje- tij, vendar so se ta odločila za popolno samostojnosat. »1. ja- nuarja letos smo se odpovedali storitvam poslovnega inženi- ringa zato, ker so bile predra- ge, in zaradi lastnih likvid- nostnih težav. Pri prenosu ob- veznosti smo imeli precej te- žav, saj nismo dobili ne zak- ljučnega računa ne komercial- nih podatkov ne...,« pripove- duje direktor Lipa Stane Ko- kelj. Ob ločitvi so iz poslovne- ga inženiringa zaposlili vsega 5 delavcev. Ostali delavci, spr- va jih je bilo 82, so morali na čakanje oziroma so ostali brez zaposlitve. Petdeset delavcev se je tudi pritožilo na sodišče združenega dela in terjalo od- pravnine. Te jim je sodišče mi- nuli torek tudi dosodilo, in si- cer v skupnem znesku 22 mili- jonov tolarjev. »To je za poslovni inženiring verjetno dokončni pokop,« ugotavlja Vinko Leskovar, ki je že 4. junija predlagal stečaj- ni postopek, a sodišče doslej na predlog še ni odgovorilo. Poslovni inženiring ima sicer v zalogah 6 milijonov tolarjev, preko 11 milijonov tolarjev pa imajo terjatev, največ ravno do konjiškega Lipa. »Vse ob- veznosti bomo poplačali,« za- trjuje Stane Kokelj. Že doslej so del poplačali z izdelki, ki jih v svoji trgovini prodaja po- slovni inženiring (v trgovini so delavci zaposleni pogodbeno), ostali dolg pa naj bi poplačali sedaj, ob prodaji skupnega po- čitniškega doma v Piranu. Ta teden naj bi bila sklenjena po- godba o prodaji z zasebnikom iz Maribora, in sicer za 300 tisoč nemških mark. Žal pa ima poslovni inženiring še 13 milijonov tolarjev vreden hi- potekami kredit na stavbo po- djetja, ki jim ga je dala zaseb- na firma, denar pa so porabili za januarske in februarske plače delavcem. »Žal mi je, ker se delavci niso odločili, da bi odpravnine vložili v dokapitalizacijo po- djetja. Pa tudi če bi samo iz- terjali vse terjatve, bi verjetno zadoščal le delni stečaj,« se z razmerami še vedno ni spri- jaznil Vinko Leskovar, ki pa se sedaj povsem zaveda, da je na- daljnja usoda odvisna od odlo- čitev sodišča oziroma stečaj- nega upravitelja. Istočasno Lip Slovenske Konjice napenja vse sile, da ostaja nad vodo. Stane Kokelj: »Proizvodnja je prodana, naj- več v skandinavske dežele, v Anglijo in Nemčijo, prodira- mo pa tudi v Tajvan in Korejo. Nismo pa še uspeli dovolj zni- žati stroškov. Pri 350 zaposle- nih imamo velike težave z bol- niškimi izostanki, še zlasti z invalidi druge in tretje kate- gorije, ki terjajo posebne po- goje dela. Menim, da bi morale komisije sprostiti kriterije za njihovo upokojitev. Prvo po- budo smo že dali invalidski komisiji v Celju. Kljub trdemu delu lahko delavem zagotovi- mo le 80 odstotkov plače po kolektivni pogodbi, kar je povprečno 30 tisoč tolarjev bruto. Poskušamo na različne načine, da bi ostali nad vodo. Nova parketna linija dobro te- če, v lastni trgovini podaljšu- jemo delovni čas in izboljšuje- mo storitve, predvsem pa ka- kovost in dizajn stolov, miz in drugih izdelkov...» Delavce pa vseeno skrbi. MILENA B. POKLIC Kovinotehna v Mariboru Celjska Kovinotehna bo v ponedeljek odprla v Ma- riboru največji nakupni center s tehničnim blagom v Sloveniji. MAK Center, kot se bo imenoval ta na- kupni center na Ptujski ce- sti v Mariboru, je vsestran- sko sodobno zasnovan na- kupni center s 4 tisoč kva- dratnimi metri prodajnih površin, kupcem pa bo na voljo preko 35 tisoč iz- delkov. Grunig v Konusu Slovenski podjetniški centri, ki delujejo v okviru Ministrstva za gospodarske dejavnosti, organizirajo v teh dneh predavanje sve- tovno znanega strokovnja- ka z ameriške univerze Ma- ryland prof. Jamesa E.Gruniga. Med svojim obiskom po Sloveniji bo ameriški profesor obiskal nekatera slovenska podjet- ja, danes popoldne ga pri- čakujejo v konjiškem Ko- nusu. Profesor Grunig bo v Slovenskih Konjicah pre- daval o odnosih z javnost- mi v malih in srednjih po- djetjih ter o poslovnem ko- municiranju. Posvet v Ko- nusu se začenja ob petnaj- stih. Strokovni dan svetovaicev Ministrstvo za gospodar- ske dejavnosti je včeraj na Vranskem organiziralo sre- čanje sekcije svetovalcev. Udeleženci so med drugim obravnavali zakona o go- spodarskih družbah in pri- vatizaciji ter predstavili razpis za pospeševanje ma- lega gospodarstva. Vsekuli Emo-Uni v EMO Hišni energetiki uvajajo na tržišče nov izde- lek, imenovan Vsekuh Emo-Uni, predstavitvi tega izdelka pa je bila namenje- na tudi včerajšnja tiskovna konferenca. Novi izdelek, pravijo v Emu, je vsestran- sko uporaben, namenjen je kuhi, pečenju, praženju, cvrenju, odtajanju in po- grevanju, peki kruha in pe- civa. Kuha s paro brez pri- tiska in nadomešča vse ku- halne aparate za kuhanje in pečenje, obenem pa na- domešča vse vrste posod. Kuhalni čas je kratek, v hrani se obdržijo vitami- ni ter mineralne soli, na dober odziv med kupci pa v Emu računajo predvsem zaradi prihranka električ- ne energije. Vse za dom in turistično pongdbo Slovensko gospodarstvo se bo letos na pobudo go- spodarske zbornice pred- stavilo na jesenskem gra- škem sejmu v sosednji Av- striji. Sejemska predstavi- tev bo pod geslom Vse za dom in turistično ponudbo. Gospodarska zbornica vabi k sodelovanju vsa zaintere- sirana podjetja, prijave pa zbirajo tudi v celjski ob- močni gospodarsld zbor- nici. IB Bor Laško v stečal Sodni senat celjskega so- dišča je v torek izdal sklep o uvedbi stečajnega postop- ka v ISO-članskeip kolektivu laškega Bora. Za stečajno upraviteljico je imenovana Ingrid Podlesnik, na katero so delavci v Laškem zlili svoj bes na zboru delavcev. Bor Laško ima za približ- no 6 milijonov mark dolgov, njihove terjatve pa znašajo 7 milijonov tolarjev. Vseh 180 ljudi je moralo na zavod za zaposlovanje, s čimer se je število brezposelnih v laški občini povečalo za 20 odstot- kov. Sicer pa so se težave v tem kolektivu pojavljale že nekaj časa, med drugim je upadla prodaja, podjetje že nekaj časa nima prave vodil- ne ekipe, vsa opozorila de- lavcev, da je treba stvari urediti, pa so bila bob ob ste- no. Stečajna upraviteljica Podlesnikova namerava se- daj dokončati pogodbeno za- nimiva dela in preprečiti na- daljnjo gospodarsko škodo, zagotoviti potreben denar za izvedbo postopka, ohraniti zdrave programe, na licitaci- ji pa izbrati najemnika, ki bi oživil del Borovega progra- ma. Po prvih ocenah bo v Boru na začetku imelo delo približno 50 ljudi, v prihod- nje pa bi bilo po oceni Pod- lesnikove za realizacijo vseh pogodbenih del celo premalo sedanje število delavcev. IB V Podčetrtku imajo banko V Podčetrtku, obsoteljskem turističnem kraju, so konec tedna odprli novo banko. Najbližji oddelek Ljubljanske banke je bil doslej v oddaljenem Šmarju pri Jelšah, za domačine pa so nekatere bančne storitve opravljali le v kmečki zadrugi in na pošti. Nova poslovna enota LB Splošne banke Celje bo opravljala vse redne bančne posle, z izjemo kreditov, pričakujejo pa kra- jane, podjetja in goste Atomskih Toplic. Bančno enoto, ki spada k šmarski izpostavi, so uredili v podčetrteškem Marketu, v pro- storih, ki so last podjetja Jelša. Za začetek so zaposlili eno delavko. Agencija je odprta ob delavnikih od 8.30 do 11. ure in od 14. do 17. ure, ob sobotah pa od 8. do 11.30. Banko je v soboto slovesno odprl Franc Renier, zaslužni krajan, odprtja pa so se udeležili tudi Niko Kač, direktor celjske LB Splošne banke, nekateri člani upravnega odbora ter predstavniki šmarske občinske skupščine in vlade. BJ Activa v 50 tisoč denarnicali Na Slovenskem najbolj - razširjena plačilno kredit- na kartica Activa velja za plačilno sredstvo že na več kot 3500 prodajnih mestih, kartico pa ima že preko 50 tisoč občanov. Na Celjskem je trenutno že blizu 500 prodajnih mest, kjer je mo- goče plačevati z Activo, kartico pa ima preko 6 ti- soč ljudi. V Ljubljanski banki Splošni banki Celje d.d. ugotavljajo, da število izstavljenih račimov, pla- čanih z Activo, iz meseca v mesec skokovito narašča. Število imetnikov kartice se namreč vsak mesec po- veča za 5 tisoč, promet s kartico pa mesečno na- rašča za dobrih 30 odstot- kov. Med drugim je z Acti- vo mogoče plačevati tudi storitve v hotelih v počitni- ških krajih ob morju in v zdraviliščih ter v Istri, devetim slovenskim ban- kam pa se je pridružila še Poštna banka Slovenije. Načrti s kcirtico so veliki, saj si bančniki želijo, da bi Activo imel vsak tretji imetnik tekočega račima, razen tega pa naj bi Activa postala tudi mednarodno plačilno sredstvo. Sejmi v juliju LJUBLJANA - 5. julija se prične v Ljubljani mednarod- no ocenjevanje vin, žganih in brezalkoholnih pijač. Priredi- tev bo trajala do 12. julija. MUNCHEN - od 10. do 12. julija bo na ogled razstava modnega nakita, dodatkov, butične mode, drogerijskih in darilnih predmetov, imenova- na BIJOUTEK. VALENCIJA - Španci bodo 8. julija odprli FIMI. Medna- rodni sejem mode za otroke in mlade bo odprt do 10. julija. WIESELBURG - do 4. julija si lahko ogledate Spodnjeav- strijski kmetijski sejem. V SALZBUBGU pripravlja- jo sejem damske mode, ki bo odprt od 11. do 13.juUja. Med 27. in 29. julijem pa lahko obiščete sejem moške mode. MOSKVA - 13. julija bodo odprli mednarodno razstavo opreme za proizvodnjo in pre- izkušanje izdelkov elektron- ske tehnike. Odprta bo do 21. julija. Med 15. in 22. juli- jem pa si lahko ogledate med- narodno razstavo specialnih vozil in motornega transporta. V mesecu juliju je v Evropi sejmov bolj malo. Tudi tokrat si organizatorji zadržujejo pravico do manjših sprememb datumov. po čem so devize?, Tečaji deviznih valut na dan 23. 6. 1993 Ponudba: - ItalijanskopodjetjeModulart nudi pohištvo za dom — serijsko ali po naročilu, elemente za razsvetljavo, tapete, opremo za pisarne, trgovine in druge poslovne prostore (v lesu in kovini). Informacije: tel. 0434/ 99-211 in fax 0434 99-84-05 (Bassanello Alessandra). - Italijansko podjetje Promo EST SNC nudi sestavljive ku- hinje (italijanski design), opremo in pohištvo za kopal- nice. Informacije: tel. 0835/33- 92-94 in fax 0835/33-0369 (Di Lorenzzo Pasavale). - Podjetje Cool d. o. o. Ljublja- na nudi klimatizacijske na- prave za poslovne prostore, tr- govine, hotele, računalniške prostore, operacijske dvorane. Nudijo tudi medicinske hla- dilne naprave, hladilne celice, zamrzovalne celice, hladilne pulte, hladilne vitrine, prezra- čevalne naprave in ostale in- dustrijske hladilne naprave. Poskrbijo tudi za montažo, servis in vzdrževanje. Infor- macije: tel. in fax 061 273-448 (Štefan Vučak). - Podjetje Widim GMBH-SRL nudi dobavo avtomobilov Al- fa, Fiat, Lancia, terenskih vo- zil ter traktorjev Iveco, Fiat, Agri. Možna je tudi dobava ostalih znamk novih ali rablje- nih vozil. Tel. 0471/280-555 in fax 0471/272-680 (Widmann Oswald). - Britanska firma K&B part- nership nudi sušilce (komore) za sušenje in likanje tekstilnih izdelkov. Informacije tel. 9944/722-700-782 in fax 9944/772-204-726 (Keddy Banda, Phil Kaila). -Britanska svetovalna firma Outlook Bussiness Consul- tants nudi slovenskim podjet- jem svetovalne storitve na po- dročju turizma in prehrambe- ne industrije. Področje sveto- vanja: marketing in razvoj po- djetja. Informacije tel. 9944/ 819-448-591 (Jan Lawrence). Povpraševanje: - Vodilni španski proizvajalec esenčnih olj Ibertshem išče kontakte s slovenskimi proiz- vajalci mil, detergentov, koz- metike, parfumov, peciva in konfekcionamih prehrambe- nih izdelkov. Informacije: tel. 9934/68-80-83-04 in fax 9934/68-80-88-05 (Gr.Fer- nandez). - Švedsko trgovsko podjetje East Server LTD je zainteresi- rano za uvoz najrazličnejših slovenskih proizvodov. Infor- macije: tel. in fax 46-13-12- 77-77. - Britanska firma Beeversales components LTD Unit 2 išče kontakte s proizvajalci nožev za uporabo v kmetijstvu ter delov za kmetijsko mehaniza- cijo. Informacije: tel. 9944/ 427-613-308 in fax 9944/427- 810-563 (D.A.Beevers). □5 Center za informacijski" sistem Gospodarske zbornice Slovenije Vse podrobnejše informacije dobite pri Centru za Informa- cijski sistem Gospodarske Zbornice Slovenije, telefon (061) 150-122 interno 290, 292, 293 ali direktno 215-631. Št. 25 - 24. junij 1993 5 I Vlada In zdravilišče še na dveh bregovih Kolektiv na Dobrni hoče delniško družbo, celjska vlada pa nalprej Javni zavod Direktorske zaplete v Zdra- vilišču Dobrna so rešili. Bivši direktor Stane Bizjak je zapu- stil zdravilišče in si poiskal boljši stolček v Ljubljani, na Dobrni so dobili novega direk- torja. Še vedno pa niso raz- pletli lastninskega vozla. Kolektiv vztraja pri obliko- vanju delniške družbe v druž- beni lastnini, celjska vlada meni, da mora biti zdravilišče najprej organizirano kot za- vod. Čistega vina naj bi si na- točili na zboru delavcev pred tednom dni, kamor so povabili tudi občinske funkcionarje. Zadovoljiti so se morali s pis- nim sporočilom in obrazloži- tvijo, da občinskih mož na Do- brno ne bo. V sporočilu so predstavniki občine so zapisali, da Zdravi- lišče Dobrna nesporno vztraja pri svojem predlogu statusne- ga preoblikovanja, očitno pa ne namerava upoštevati stališč občinske vlade. Zagotovili so, da je vlada pripravljena pod- preti vsako preoblikovanje zdravilišča, ki bo zagotavljajo doseganje kar najboljših po- slovnih rezultatov in bo teme- ljilo na veljavnih predpisih. Zato naj v zdravilišču pripra- vijo svoj predlog preoblikova- nja in ga posredujejo v obrav- navo občinski skupščini, ki je edina pristojna za sprejem takšne ali drugačne odločitve. Svoje mnenje bo poslancem pripravil tudi izvršni svet. Člani koordinacijske komisije menijo, da zadnji zbor delav- cev ne bi prispeval k razreše- vanju vprašanj o preoblikova- nju zdravilišča, zato se zbora ne udeležujejo. Svoje mnenje je celjska vla- da oblikovala že maja: zdravi- lišče Dobrna je delovna orga- nizacija, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pome- na, po zakonu o zavodih mora svoje delo nadaljevati kot jav- ni zavod. Organi zdravilišča zagovarjajo napačno stališče, če želijo organizacijo združe- nega dela preoblikovati v del- niško dnižbo v družbeni last- nini. Ustanavljanje delniških družb v družbeni lastnini je po oceni celjske vlade sporno že od zadnje novele zakona o po- djetjih, Markovičevega kon- strukta delniške družbe v družbeni lastnini pa sploh ni mogoče uporabljati po uvelja- vitvi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Vlada še očita, da delavci zdravilišča niso bili objektivno informira- ni o dejanskem stanju in mož- nostih ter učinkih načrtovane- ga preoblikovanja, zamišljena delniška družba, ki sploh ni mogača, ne bi prinesla nobene kvalitetne spremembe, učinki delniške družbe z razUčnimi lastniki kapitala pa za delavce glede na njihov manjši delež niso nujno pozitivni. Z regi- stracijo zavoda pa so po oceni celjske vlade še vedno odprte vse možnosti za nadaljne preo- blikovanje zdravilišča v takš- no obliko, ki bo najbolje ustre- zala dejavnosti in razvojnim načrtom Zdravilišča. Želimo se obnašati tržno v Zdravilišču Dobrna oce- njujejo takšna stališča za eno- stranska in nesprejemljiva za- radi dosedanjih dogovorov. Zdravilišče, trdijo na Dobrni, je zavod že od leta 1991, deluje skladno z registracijo, svoje organiziranosti pa niso mogli uskladiti z novo zakonodajo zato, ker pač ni sodelovanja z ustanoviteljem. Predstavniki zdravilišča za- trjujejo, da je lani poleti celj- ska skupščina sprejela sklep, s katerim je soglašala s pričet- kom postopka preoblikovanja v delniško družbo, pri čemer bi bilo potrebno ugotoviti last- ninske deleže in jih kot kapi- talske deleže upoštevati pri ustanovitvi družbe. V zdravi- lišču ob tem pravijo, da je de- lavski svet zdravilišča želel s statutarnim sklepom preo- blikovanje v delniško družbo z družbenim kapitalom, zaradi česar je ugotavljanje lastni- ških deležev nelogično. Delav- ci zdravilišča nadalje vladi, da je zadrževala akt, ki ga je de- lavski svet na Dobrni sprejel v drugi fazi postopka, namesto da bi ga posredovali skupščini. V začetku letošnjega leta je vlada sicer posredovala infor- macijo o preoblikovanju zdra- vilišča skupščini, vendar brez razprave in ne da bi zdraviliš- če o tem kaj vedelo. Zaradi vsega tega, pravijo na Dobrni, še vedno niso mogli uskladiti svoje statusne organiziranosti z zakonodajo. Še na eno stvar opozarjajo v zdravilišču - delež prihodka, ustvarjenega z napotnicami, iz leta v leto upada, lani je znašal le še 27 odstotkov celotnega prihodka, kar kaže, da na Do- brni ustvarjajo prihodek pred- vsem s svojim delom in aktiv- nostmi. Tudi to je po njihovem razlog, da ne morejo biti orga- nizirani kot javni zavod. Nji- hov cilj je in bo tudi v prihod- nje samo preoblikovanje v po- djetniško oziroma kapitalsko obliko, ki bo omogočala nor- malno poslovanje, tržno na- stopanje ter pridobivanje do- hodka na tržišču. Odločitev na referendumu v Zdravilišču Dobrna so kljub odsotnosti občinskih funkcionarjev minuli teden imeli zbor delavcev, nanj so povabili predstavnika Svo- bodnih sindikatov Rajka Les- jaka ter Braneta Mišica, ki se ukvarja z lastninsko proble- matiko. Preko 150 delavcev na zboru - v Zdravilišču je sicer zaposlenih 245 ljudi - odločno podpira delniško družbo in nasprotuje zavodu. Predvsem zato, ker so premoženje ustva- rili sami, celjska občina kot ustanoviteljica pa po oceni za- poslenih hoče na lahek način priti do premoženja, vrednega približno 15 milijonov nem- ških mark. Svojo odločitev naj bi potrdili še z referendumom o prihodnji organiziranosti zdravilišča, so minuli teden sklenili na Dobrni. Razrešitev lastninskega vo- zla pa vsekakor čaka tudi no- vega direktorja Zdravilišča Dobrna Darka Urbanca, dose- danjega direktorja celjskega podjetja Steklar. IRENA BAŠA Opozicija dvaicrat zapustila zasedanje LJUBLJANA, 22. junija (Delo) - V državnem zboru, ki je sicer nekaj časa delo- val kot dobro naoljen stroj, je prišlo do prvih resnih in ostrih nasprotij med vlad- nimi strankami in opozici- jo zaradi interpelacije o de- lu pravosodnega ministra Mihe Kozinca. Predsednik državnega zbora Herman Rigelnik je, kljub opozori- lom, predlagal poslancem glasovanje o umiku inter- pelacije, zaradi česar so štiri opozicijske poslanske skupine zapustile dvorano. Naslednji dan je Rigelnik to točko uvrstil na dnevni red, ker je poslanec SNS Ivan Verzolak zahtevo po interpelaciji utemeljil s se- danjim delovanjem Mihe Kozinca (stranke, ki so vlo- žile interpelacijo pa zahte- vajo, da se razišče njegovo sodelovanje z UDBO), s či- mer je bil po Rigelnikovem mnenju izpolnjen ustavni pogoj. Vendar opozicija, demokrati, ljudska stranka in samostojna poslanska skupina niso bili zadovolj- ni s takšno utemeljitvijo in so spet zapustili zasedanje. novo na borzi Prodaja ZM ustavljena Pretekli teden smo vas obve- stili, da je Republika Slovenija preko svoje Zakladnice pri Ministrstvu za finance 15. 6. 1993 izdala novo emisijo Za- kladnih menic (ZM) v SIT oz. ECU po 9,5 odstotni obrestni meri in rokom zapadlosti 16. 9. 1993. Emisija znaša 10 mio ECU, kar znese nekaj manj kot 20 mio DEM. Primarna proda- ja ZM po teoretični vrednosti in brez provizije se (je) vrši(la) preko bank in borznih hiš, s katerimi je Zakladnica pod- pisala posebno pogodbo. Tudi naša banka je vršila primarno prodajo, ki je šla do- bro v promet. V torek, dne 22. 6., pa nas je Zakladnica ustno obvestila, da je le-ta ustavlje- na oz. zaključena, saj so že vse ZM prodane. Primarna proda- ja je torej trajala le šest dni ui večina investitorjev ni imela možnosti kupiti ZM po teore- tični vrednosti brez provizije. Verjetno so večje količine po- kupile banke in borzne hiše same in jih bodo sedaj sekun- darno prodajale, seveda po tržni ceni in s pribitkom pro- vizije. To bi država lahko oz. morala preprečiti, če že govo- ri, da želi urediti slovenski trg kapitala, ter zaščititi in dati enakopraven položaj vsem in- vestitorjem v VP. Najmanj, kar bi lahko storila pa je to, da bi takoj preko tiska obvestila javnost o zaključku prodaje. Torej, če je država neresna, zakaj bi potem morali biti res- ni državljani? Le-ti še naprej pridno špekulirajo z delnica- mi, ki so pretekli teden vse po vrsti naraščale in to najraje kar po 10 odstotkov na dan. Vsakdo je želel kupiti delnico, ne glede na to, koliko stane oz. ali je njena cena realna in kdo je izdajatelj. Zaslužki po 10 odstotkov na dan so vabljivi in večina ne pomisli, da tečaji ni- so realni, ter da bo po nelogič- ni in spotencirani rasti cen sle- dil tudi takšen ali še večji pa- dec. Trg, ki je grajen na špeku- lacijah, je sila občutljiv in ne- siguren. Takoj, ko cena ene delnice pade, potegne za seboj ostale in »borzni polom« je tu- kaj. Pazite, da se ne boste ope- kli tudi vi! Najzanimivejša delnica na LB je še vedno poleg Dadasa delnica Probanke, po kateri je povpraševanje ogromno, po- nudbe pa skorajda ni. Kljub temu izdajatelju uspeva z ustreznimi intervencijami zadržati njeno ceno (28.565 SIT). Na torkovem borznem se- stanku se je nora rast delnic že umirila, nekaterim pa je cena tudi rahlo padla (SKB pred- nostna, Mladinska knjiga. Ro- gaška prednostna). Do večjih padcev verjetno še ne bo pri- šlo, saj je povpraševanje po delnicah še vedno veliko, ver- jetno pa se bo usmerilo na bolj realne delnice, kot so NIKA, Lek, Probanka. Pri obveznicah je kot običaj- no največ prometa z RSL 1 (118,3%) in RSL 2 (90,7%), večje zanimanje pa je zopet za obveznico Občine Laško, tako da je njena cena zrasla iz 75% na 79,2%. Krst novih tiskarskih strojev Naložba Cetisa, vredna pet In pol milijonov nemških mark Po starem grafičnem običa- ju so v celjskem Cetisu minuli petek krstili dva nova tiskar- ska stroja za tisk računalni- ških obrazcev - Optiforma 520 in Optiforma 520 UV. Letos v Cetisu zaključujejo obnovo iztrošene in zastarele strojne opreme v proizvodnji računalniških obrazcev. Naj- novejša strojna oprema omo- goča izdelavo visoko kvalitet- nih in tehnološko zahtevnih proizvodov, kot so čeki za bančno poslovanje z vgrajeni- mi zaščitami pred ponareja- njem, potem bonov, bankov- cev z do tremi barvami na obeh straneh in vsemi zaščita- mi, med drugim lahko izdelajo tudi podtiske za pravi denar. Sodobna oprema nadalje omo- goče izdelavo visoko kvalitet- nih data mailer obrazcev z in- tegrirano večbarvno sliko, kar je zanimivo predvsem za pro- pagandne namene, potem več- barvnega propagandnega ma- teriala in etiket, obenem pa sodobni stroji omogočajo tisk na folije, kar pomeni za Cetis tudi vstopnico v embalažno industrijo. Po besedah direk- torja Cetisa Draga Vračuna bodo s to sodobno opremo, vredno pet milijonov in pol nemških mark, veliko bolj Jconkurenčni, podjetje pa si bo s kvalitetnimi proizvodi lažje utrlo pot na evropska tržišča. V prihodnje načrtujejo v Ceti- su še nekaj novih investicij v dodatno opremo v dodelavi. Sam krst tiskarskih strojev je bil v Cetisu že sedmi po vr- sti, prvi je bil leta 1975. Gre za star grafični običaj, ki je v na- vadi tudi drugod po Evropi, celjski Cetis pa sodi med tista podjetja, kjer spoštujejo tradi- cijo in star cehovski običaj. S steklenico šampanjca je no- va stroja krstil boter Rainer Henn iz firme Bratje Henn, ki je pooblaščeni zastopnik nem- škega proizvajalca opreme Goebel. Kot se za krst spodobi, sta nova stroja dobila tudi imeni, lepotca so poimenovali Iris in Maja. IB Tokratni krst v Cetisu je bil že sedmi po vrsti, krstni boter Maji: in Ms pa gospod Rainer HeniL Grafični krst novih strojev je starodavni cehovski običaj, ki ga v Cetisu še vedno spoštujejo. POROČAJO BROKERJI- Splošne banke Celje d.d. št. 25 - 24. junij 1993 6 Krčenje dežurne službe v šmarski občini imajo organizirano dnevno zdravniško dežurno službo v Šmarju pri Jelšah in Ro- gaški Slatini, v južnem de- lu pa izmenično med Bi- strico ob Sotli, Kozjem in Podčetrtkom. Po 1. juliju pa bo ostala le še ena sama dežurna ekipa in to v ob- činskem središču. Po republiškem norma- tivu omogočajo šmarski občini s prihodnjim mese- cem eno ekipo, z dvema zdravnikoma in eno medi- cinsko sestro, to pa pomeni centralizacijo dežurne službe. »Lani je bilo mogo- če pridobiti del potrebnega denarja iz dotacij za demo- grafsko ogrožene, letos pa ne,« pravi direktor šmar- skega zdravstvenega doma, dr. Janko Čakš. V šmarski občini se s takšnim niža- njem zdravstvenega stan- darda seveda ne strinjajo. Občinska vlada v (pred dnevi sprejetem) popravku proračuna ni uspela zago- toviti potrebnih sedmih milijonov tolarjev, kar bi omogočilo ohranitev obsto- ječe dežurne službe. Na svoji zadnji seji pa so se posebej zavzeli za ohrani- tev na sedanji ravni, saj bo- do sicer v oddaljenih krajih neenakopravni. Strinjali so se, da bo, za julij ter av- gust, uvedena začasna cen- tralizirana ureditev, hkrati pa nameravajo poiskati boljšo rešitev. Za sredino zasedanje šmarske skupščine poseb- na točka o krčenju dežurne službe ni predvidena. Ob- činska vlada pa se je odlo- čila, da bo o tem znova raz- pravljala na eni svojih pri- hodnjih sej. . . BRANE JEJBANKO S posojilom do stanovanja V Celiu spremenjen pravilnik za aoaellevanle poselil za nakup novih stanovanL graamo ter prenovo stanovanj In stanovanjskih hiš Ena od oblik pomoči za reševanje sta- novanjskih problemov v celjski občini je tudi kreditiranje stanovanjske gradnje in nakupa no\'ih stanovanj. Člani IS so mi- nuli teden sprejeli nekaj sprememb ob- stoječega Pravilnika o kreditiranju za- sebne stanovanjske gradnje, kmalu pa bo objavljen tudi razpis za dodelitev 85 mi- lijonov tolarjev posojil občanom. Zaenkrat je za nakup novih stanovanj namenjenih 15, za gradnjo stanovanjskih hiš v zasebni lasti občanov 60 in za pre- novo stanovanj in stanovanjskih hiš 10 milijonov tolarjev, vendar pa bodo po besedah sekretarja OSUPVO Damjana Vrečka posojila razdeljena sorazmerno s potrebami občanov. Ce bo, denimo, za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš večje zanimanje, za nakup novih stanovanj pa manjše, bodo tudi del tega denarja na- menili za kreditiranje zasebne stano- vanjske gradnje. V strokovni službi za stanovanjsko go- spodarstvo so po lanskem razpisu za do- delitev posojil ugotavljali, da so kriteriji za določitev višine posojil neustrezni. Posledica tega je bila, da za posojila niso porabili vsega namenskega denarja (sa- ma posojila pa so bila znatno prenizka), zato so za letos predlagali nekaj spre- memb pravilnika. Ključne spremembe, ki so jih podprli tudi člani IS, določajo, da sme zdaj posojilo pokrivati do 40 od- stotkov (prej 25) predračunske vrednosti nakupa, sanacije ali gradnje, delež po- krivanja pa je odvisen od povprečnega mesečnega dohodka na družinskega čla- na in se giblje od 30 do 40 odstotkov. Na novo so določene tudi cene kva- dratnega metra stanovanjske površine, ki se upoštevajo pri predračunski vred- nosti, saj niso več vezane na vrednost točke, ki služi za revalorizacijo stano- vanj in stanovanjskih hiš. IS je za letos določi) ceno 1200 DEM za m^ stanovanja za nakup in novogradnjo, 900 DEM za prenovo ter 400 DEM za sanacijo in ob- sežnejše vzdrževanje. Do ugodnih posojil (obrestna mera je R + 2 odstotka) niso upravičeni občani, ki so že ali pa še lahko odkupijo stanovanje po določilih novega stanovanjskega za- kona. Za posojilo pa lahko zaprosijo ob- čani, ki so že lastniki primernih stano- vanj - vendar le za prenovo, sanacijo ozi- roma obsežnejše vzdrževanje. To določi- lo pa bo treba sočasno z oblikovanjem Občinskega stanovanjskega sklada, ko se bo Pravilnik v celoti dopolnil, še razširi- ti, saj bo v občini potrebno zagotoviti Kreditiranje stanovanjske gradnje ni so- cialni moment, je pa za veliko občanov skorajda zadnja možnost, da dokončno rešijo svoje stanovanjske težave. Vodja strokovne službe za stanovanjsko gospo- darstvo OSUPVO Anton Šepec ocenjuje, da se bo v občini iz kupnin stanovanj po novem stanovanjskem zakonu letos zbralo 360 milijonov tolarjev. Po prvih ocenah naj bi za kreditiranje stanovanj- ske gradnje odmerili 85, za nakup in ure- ditev socialnih stanovanj 190 milijonov tolarjev, del denarja pa bo šel seveda tudi za izplačila odpravnin ob vračanju občinskih najemnih stanovanj. Po razpi- su za evidentiranje upravičencev do soci- alnih stanovanj namreč v Celju ugotav- ljajo, da je skupaj s kandidati iz prejšnjih let 460 upravičencev, letos pa bodo v naj- boljšem primeru lahko priskrbeli streho nad glavo za kakšnih 80 do 90 družin. namenski denar za kreditiranje etažnih lastnikov pri celovitejših prenovitevnih delih. I. STAMEJČIČ Peterle v Moskvi MOSKVA, 23. junija (Delo) - Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je mudil na dvodnevnem obi- sku v Rusiji, kjer se je z ru- skim zunanjim ministrom Andrejem Kozirjevim po- govarjal o utrditvi dobrih političnih odnosov med dr- žavama, sestal pa se je še z namestnikom ruskega ministra za gospodarstvo Borisom Olhovikovom in s predstavniki slovenskih podjetij. Iz Moskve je Pe- terle odpotoval v Kijev, kjer se je sestal z ukrajin- skim zunanjim ministrom v Kijev, kjer se je sestal z ukrajinskim zunanjim ministrom Anatolijem Zenkom. Podpisana icoleidivna pogodba za negospodarstvo LJUBLJANA, 21. junija (STA) - V imenu vlade sta ministrica za delo Jožica Puhar in minister za zdrav- stvo dr. Božidar Voljč sku- paj s predstavniki 14 slo- venskih sindikatov podpi- sala splošno kolektivno po- godbo za negospodarstvo. Izhodiščna plača po novi kolektivni pogodbi, ki zač- ne veljati retroaktivno od 1. jimija, je 26 tisoč tolar- jev. Splošne kolektivne po- godbe za negospodarstvo nista podpisala samo sindi- kat vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIAZ) ter po- licijski sindikat. Od 110 ti- soč zaposlenih v negospo- darstvu šteje SVIAZ 30 ti- soč članov, policijski sindi- kat pa 6 tisoč članov. Mielco dražje za desetino LJUBLJANA, 22. junija (Slovenec) - V povprečju za deset odstotkov so se zviša- le drobnoprodajne cene mleka in mlečnih izdelkov. Ljubljanske mlekarne so podražile mleko za štiri od- stotke, mlečne izdelke pa za šestnajst. Cene so se zvi- šale zaradi višje odkupne cene mleka. Poraz icošaricarjev BERLIN, 22. junija (STA) - Slovenska košar- karska reprezentanca je katastrofalno slabo pričela svoj nastop na evropskem' prvenstvu v Berlinu. Z mo- štvom Belgije, ki je veljalo v skupini, v kateri so še moštva Estonije in Nemčije za popolnega outsiderja so izgubili z 21 koši razlike. Avtocesta do oictobra LJUBLJANA, 22. junija (Delo) - Odsek avtoceste od Hrušice do Vrbe na Go- renjskem mora biti končan do konca oktobra, so skle- nili na ministrstvu za pro- met in zveze. Vrednost del, ki jih bo treba še opraviti, je nekaj nad 2 milijardi to- larjev, večji del denarja pa je že zagotovljen. STC je kot glavni izvajalec del opozoril, da bo med Ljub- ljano in gradbiščem zaradi pospešenih del precej po- večan promet tovornih vo- zil, saj jih bo na omenjeni cesti vsak dan okoli 25, ki bodo na gradbišče dovažali asfaltno maso, betonske elemente in podobno. Polo- žili bodo okoli 300 tisoč ton asfalta. Kdaj prenova Cankarjeve? ¥ Celiu načrtna prenova mestnega letira stoli zaraai pomanikanla Henarla ter postopkov Henaclonallzaclje In lastnlnlenja Ob siceršnji oceni, da v Celju zadnjih nekaj let uspešno prenavljajo staro mest- no jedro, je pred kratkim poslanec SKD Janez Lampret strokovnim službam ob- činskega sekretariata za urejanje prosto- ra in varstvo okolja zastavil vprašanje, kaj je s prenovo pročelij v Cankarjevi ulici. Večina zgradb v Cankarjevi ulici je bila zgrajenih konec 19. in v začetku 20. stoletja, za zgradbe pa je značilna gradnja v različnih slogih. Prenova pro- čelij je zato, ocenjujejo v strokovnih službah OSUPVO, zahteven in drag gradbeni poseg. Načrtna prenova tega mestnega prede- la je v zastoju zaradi pomanjkanja de- narja, prav tako pa tudi zaradi postop- kov denacionalizacije in lastninjenja. Pričakovati je, da se bodo v Celju siste- matične prenove Cankarjeve ulice lotili šele po letu 94, za začetek del pa bo potreben celovit dogovor med etažnimi lastniki, lastniki celotnih zgradb in obči- no. Celovita prenova ulice naj bi namreč vključevala tudi funkcionalno preuredi- tev zdaj slabo izkoriščenih stanovanj ter zazidavo podstrešij. V Cankarjevi ulici, podobno pa seveda velja tudi za druge še neurejene predele mestnega jedra, pričakujejo v občinskih strokovnih službah kar precej težav pri sofinanciranju prenove pročelij s strani etažnih lastnikov. Prenova teh pročelij je izjemno zahteven in drag gradbeni po- seg, sorazmerno z lastniškim deležem v hiši pa ga bodo morali sofinancirati vsi etažni lastniki. Ker bo šlo za sorazmerno visoke stroške, ki jih bo potrebno porav- nati v enem znesku, v občini že priprav- ljajo predloge rešitev. Najprimernejša bi bila zagotovo ustanovitev občinskega stanovanjskega sklada, v okviru katere- ga bi bil določen delež namenskega de- narja za kreditiranje organizirane in na- črtne prenove mesta. I. STAMEJČIČ Veillco beguncev ostaja šmarski izvršni svet se je na svoji zadnji seji pretekli teden seznanil s poročilom Centra za socialno delo o ukinitvi be- gunskih zbirnih centrov v Ro- gaški Slatini. Gre za Bjelovar- ski dom in Ljubijo, od koder so del beguncev preselili v večji zbirni center. Slovenska vlada je aprila sprejela sklep o ukinitvi manj- ših begunskih zbirnih centrov, zato so morali 86 beguncev iz šmarske občine preseliti. Be- gunci so se tej odločitvi sprva upirali, nato pa se jih je 36 konec maja vendarle odločilo za preselitev v pomurski Ver- ze j. Precej begvmcev so sprejeli tudi slatinski prijatelji in znanci, nekaj se jDi je preselilo v mariborski zbirni center, 12 pa v druge države. Beguncem, ki so se preselili v Verze j, so tja prepeljali še njim namenjeno človekoljub- no pomoč. Posebna občinska skupina za begunska vpraša- nja pa je imela po zaprtju cen- trov še precej dela, saj so vrtcu vrnili izposojene posteljice, Karitasu preostala oblačila in obutev, civilni zaščiti vložena sredstva, republiškemu RK pa so predaU gradbeni material. V šmarski občini je pri ob- čanih še 159 begvmcev, poma- gajo jim v Rdečem križu in Karitasu. Zaradi velikega šte- vila preostalih beguncev se de- lo begunske osnovne šole na- daljuje. BRANE JERANKO Hala do septembra v teh dneh so v okviru Celjskega sejma začeli z gradnjo šeste hale, ki naj bi bila končana že do 1. septembra, vsekakor pa do začetka jesenskega Mednarodnega obrtnega sejma. Hala E v tlorisu meri 1600 m^, nadgrajena pa bo v etažo, ki bo izkoriščena za prepotrebno konferenčno dvorano. Predračun- ska vrednost novogradnje je 1,2 milijona DEM, denar pa so po besedah direktorja Celjskega sejma mag. Franca Pangerla v celoti zagotovili znotraj podjetja. IS Borci v Iforalf s časom Slovenska borčevska organizacila se zavzema za enakopravno obravnavanle vseh kategorll udeležencev NOB »Lani je Zveza združenj borcev potrdila vrsto spre- memb in dopolnitev v delova- nju svoje organizacije, ves čas pa smo borci ohranjali svojo samostojnost in neodvisnost. Zaradi vsega tega se tudi lah- ko kritično odzivamo na doga- janja v naši družbi,« je v uvo- du letne skupščine celjske bor- čevske organizacije povedal predsednik občinskega odbora Risto Gajšek. Nov statut, ki so ga za delo svoje organizacije sprejeli slo- venski borci, precej razširja področje delovanja ZZB NOV. Tako so se tudi celjski borci na letni skupščini, katere dobršen del so namenili spoznavanju vsebine novega Statuta, zav- zeli za pravice, ki gredo vsem žrtvam druge svetovne vojne. V razpravi so menili, da me- dresorska komisija, ki jo je za razreševanje vprašanj vojne škode slovenska vlada imeno- vala lansko jesen, slabo dela. V tem obdobju so se njeni člani sestali le dvakrat, v društvih izgancev, ukradenih otrok, in- ternirancev in prisilno mobili- ziranih v nemško vojsko pa ocenjujejo, da se reševanje nji- hovih zahtevkov v tem času še ni premaknilo z mrtve točke. Tako so celjski borci sklenili, da vodilnim možem slovenske države pošljejo pismo z zahte- vami po čimprejšnjem razreše- vanju problematike, ki se je morata Slovenija in Nemčija lotiti na najvišji državni ravni. Precej pozornosti so celjski borci namenili tudi vse slabše- mu socialnemu položaju, niža- nju pokojnin in kratenju že doseženih in uveljavljenih pravic s področja zdravstvene- ga in socialnega zavarovanja. Menili so, da so v Sloveniji v nasprotju z razvito Evropo, V 21 krajevnih organizacij Zveze združenj borcev in ude- ležencev narodno osvobodilne vojne v celjski občini je vklju- čenih 1900 članov, kakšnih 3 tisoč pa jih deluje v okviru domicilnih borčevskih odbo- rov. V vodstvu občinske bor- čevske organizacije ocenjujejo delo na terenu kot zadovoljivo, še posebej pa so na letni skupščini pohvalili delo deve- tih krajevnih organizacij. pravice generacije, ki je preži- vela težke čase 2. svetovne voj- ne, vse manjše. I. STAMEJČIČ REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA CELJE SEKRETARIAT ZA DRUŽBENO EKONOMSKI RAZVOJ CE-PIC OBVEŠČA da je v okviru SEKRETARIATA ZA DRUŽBENO EKO- NOMSKI RAZVOJ z namenom, da lokalna skupnost postane za podjetništvo prijazno okolje, organiziran PO- DJETNIŠKO INFORMACIJSKI CENTER. V njem lahko obstoječi in bodoči obrtniki ali podjetniki prejmejo na enem mestu večino informacij, ki jih potrebujejo in jim ni potrebno hoditi od vrat do vrat (informacije o ureditvi statusa, o poslovnih prostorih, možnih finančnih sred- stvih, davčni in carinski zakonodaji). PROSTORI PODJETNIŠKO INFORMACIJSKEGA CENTRA so v otJčinski zgradbi. Trg svobode 9, Celje, (nasproti informatorja), in so odprti vse dni v tednu od 7.00 do 15.00 ure, ob sredah od 7.00 do 17.00 ure, ob petkih od 7.00 do 13.00 ure. Telefon: 29-295. VABUENI! VABI vse delovne organizacije, institucije in zasebnike, ki imajo proste prostorske kapacitete za opravljanje go- spodarske dejavnosti, da podatke o le-teh posredujejo na naslov OtJČina Celje, Sekretariat za družbeno-eko- nomski razvoj, CE-PIC, Trg svobode 9, Celje, tel. 29-295. Št. 25 - 24. junij 1993 7 Kahli se razpletajo Elektro Turnšek gtadl kabelsko-razdeUlnl sistem za Novo vas In Dečkovo naselle Projekt izgradnje kabelsko razdelilnega sistema v Celju sega v leto 1987. Znani so za- pleti, do katerih je prišlo v teh letih in v katerih so bili opet- najsteni predvsem krajani No- ve vasi in Dečkovega naselja, ki so denar odšteli, zanj pa ni- so dobili ničesar. Zdaj, kaže, bo zadeva KRS dobila epilog. Zadovoljiv. Podjetje Elektro Turnšek iz Celja je namreč v začetku leta sklenilo pogodbo s krajevnima skupnostima Dečkovo naselje in Nova vas, da dokončajo de- la na kabelsko razvodnem si- stemu v teh dveh krajevnih skupnostih. »Z deli v obeh krajevnih skupnostih smo pri- čeli 22. marca in jih opravljali do l.maja. Po njem smo jih prekinili zaradi nerešenih od- nosov med obema krajevnima skupnostima na eni strani in bivšim izvajalcem del na dru- gi. Ko so jih rešili s pomočjo sodišča, smo z deli nadaljevali. Tako smo 16. junija opravili priklop signala iz centra Golo- vec na Novo vas in Dečkovo naselje in odklopili signal iz Lave, ki je bil začasno napajan za krajevno skupnost Dečkovo naselje in Nova vas,« pravi Janko Turnšek, direktor po- djetja Elektro Turnšek. Trenutno je priključenih na KRS okoli 550 gospodinjstev. Do konca jimija jih namerava- jo priključiti še okoli 300, juli- ja pa bodo vključili še preosta- la gospodinjstva, tako da bo na območju obeh krajevnih skupnosti priključenih na KRS okoU 1200 do 1300 go- spodinjstev. Brezplačno prik- ljučujejo tista gospodinjstva, ki so za priključek denar od- štela že prejšnjemu izvajalcu del, pa tudi novih naročnikov je kar precej, pravi Janko Turnšek, ki zatrjuje, da so pla- čilni pogoji za nove naročnike Ker se zadeva s kabli v Celju vleče že nekaj let si je v tem času veliko gospodinjstev omi- slilo lastno satelitsko anteno. Turnšek pravi, da ima kabel- ska televizija nedvomno pred- nost pred individualno satelit- sko anteno. »Na kabelski tele- viziji je mogoče gledati tudi interni program, ki ga lastniki individualnih anten ne more- jo. Kakšno leto ali dve bodo naročniki kabelske televizije še lahko spremljali tudi neka- tere kodirane programe, za katere si morajo lastniki indi- vidualne satelitske antene ku- piti dekoder in magnetno kar- tico, kar za en program znese več kot tisoč nemških mark. Lastniki, ki so priključeni na KRS tega stroška nimajo. Ti- sti, ki že imajo satelitske ante- ne, jim bomo predlagali, naj jih usmerijo na drug satelit, sedaj ima večina namreč usmerjene na satelit Astra. Če se bodo odločili za priklop na KRS jim bomo anteno brez- plačno naravnali na drug sa- telit.« enaki kot za tiste, ki so denar odšteli že pred leti. To pomeni, da gospo(hnjstva v stanovanj- skih blokih za priključek od- štejejo 300 mark v tolarski protivrednosti, zasebne hiše pa 600 mark. Janko Turnšek pravi, da je bilo sprva na terenu opaziti med krajani nekaj nezaupa- nja, predvsem zaradi slabih iz- kušenj iz preteklosti. Sedaj, ko vidijo, da so se v podjetju Elektro Turnšek dela lotili resno, pa je naročnikov vse več. Janko Turnšek pravi, da so na terenu ugotovili, da je bilo predvsem v Novi vasi pre- cej kabelsko razvodnega siste- ma že narejenega, po nekate- rih objektih je bilo treba le na- mestiti še ojačevalce in urediti ojačevalna mesta, s čimer so imeli precej dela. V Dečkovem naselju pa so dela v celoti opravili sami. Tam še namreč, pravi, ni bilo položenega niti metra kabla. In kako bo podjetje Elektro Turnšek pokrilo stroške, ki jih imajo s tistimi gospodinjstvi, ki so za priključek na KRS plačali že prejšnjemu izvajal- cu del in ki jim sedaj Elektro Turnšek signal priklopi brez- plačno? »Zavedamo se, da gre pri tem za določeno tveganje, vendar upamo, da se bodo stvari primemo uredile in da bomo dela nadaljevali tudi po ostaUh krajevnih skupnostih kot so Ostrožno, Dolgo polje, Hudinja in nato do centra Ce- lja,« pravi Turnšek. Podjetje bo skrbelo za vzdr- ževanje KRS 24 ur dnevno, za- to naj ne bi bilo bojazni da bi prišlo do izpada. Ce do tega pride, ga lahko odpravijo v 15 minutah. Obenem Turnšek pravi, da je tudi s strani SO Celje precejšnje zanimanje, da se zadeva KRS ugodno razple- te. Podjetje Elektro Turnšek bo tudi kandidiralo za konce- sijo, ko bo objavljen razpis, vendar ga je pričakovati šele čez nekaj mesecev, potem ko bo to omogočila zakonodaja, ki je sedaj še v pripravi. NATAŠA GERKEŠ Podporo imate, zdaj pa pamet v rolce LJUBLJANA, 19. junija (Delo) - Nemškizunanjimi- nister Klaus Kinkel, ki se je mudil na enodnevnem obi- sku v Sloveniji, med kate- rim je odprl prenovljeno nemško veleposlaništvo, je v pogovoru s predsednikom države Milanom Kučanom, premierjem dr. Janezom Drnovškom in zunanjim ministrom Lojzetom Peter- letom povedal, da bo Slo- venija še naprej imela vso podporo Nemčije pri pove- zovanju z demokratičnimi evropskimi integracijami in institucijami, seveda pa mora slovenska država pri takem vključevanju v Evropo tudi poslej delo- vati kot zanesljiva part- nerka. Drnovšelc, Peterle In Kračun v Crans Montani CRANS-MONTANA, 21. junija (STA) - Tradici- onalnega svetovnega go- spodarskega foruma v švi- carskem letovišču se je udeležila tudi visoka slo- venska delegacija, ki jo je vodil premier dr. Janez Dr- novšek. Tema foruma so bili ekonomski, politični in varnostni problemi, s ka- kršnimi imajo opravka srednjeevropske in vzhod- ne države. V razpravi o evropski varnosti se je Lojze Peterle zavzel za več- jo vlogo preventivne diplo- macije. Proti dvojnemu državljanstvu LJUBLJANA, 22. junija (Republika) - Večina za- hodnoevropskih držav se pri reševanju državljanstva izogiba temu, da bi imeli njeni državljani še držav- ljanstvo katere druge drža- ve, zlasti zato, ker takšne osebe ne morejo hkrati iz- polnjevati obveznosti do obeh držav. Število dvojnih državljanstev se je v Slove- niji po osamosvojitvi iz- jemno povečalo. Če je bilo pri nas pred uveljavitvijo zakona o državljanstvu okoli 15 tisoč dvojnih dr- žavljanov (gre predvsem za izseljence) jih je zdaj še približno 170 tisoč več. Zmago Jelinčič je v obUki tez državnemu zboru pred- ložil zakon o preprečeva- nju dvojnega državljan- stva. Jelinčič meni, da je treba dvojno državljanstvo preprečiti zato, ker so ga večinoma vzeli državljani nekdanje Jugoslavije »predvsem iz koristoljub- nih namenov.« Samo štiri možnosti LJUBLJANA, 22. junija (Dnevnik) - Kot kaže zad- nje Dnevnikovo javnom- nenjsko merjenje sloven- skega strankarskega prizo- rišča, imamo v tem trenut- ku v Sloveniji štiri politič- ne izbire: liberalno, levo- sredinsko (socialdemokrat- sko), desnosredinsko (Ijud- sko-krščansko) in laično desno. Vse druge ne odteh- tajo niti enega poslanskega sedeža. Skoraj tretjina vprašanih Slovencev pa ne ve, koga bi volila, če bi mo- rala zdaj na volitve. Stanovanjske zadrege Republiški Stanovanjski sklad in občinska stanovanj- ska posojila z obrestno mero R+2 so precejšnjemu številu mladih družin in drugim z ne- rešenimi stanovanjskimi vpra- šanji ena zadnjih možnosti, da pridejo do strehe nad glavo. Dejstvo je, da je kakšnih 70 tisoč mark, koUkor je v pov- prečju treba odšteti za stano- vanje v Celju, brez kredita tež- ko spraviti na kup. Pa krediti? Celjski izvršnik Jože Zimšek se je v razpravi o spremembah občinskega pravilnika za kre- ditiranje stanovanjske gradnje poigral s številkami in se vpra- šal, koliko je sploh še pogum- nežev, ki si drznejo na glavo nakopati takšen kredit... A dejstvo je, da so prav ti kre- diti marsikomu edina mož- nost. Časi, ko se je v Celju letno zgradilo preko 500 stanovanj, so mimo - lani jih je bilo zgra- jenih na širšem območju mesta natančno 51. Mimo so tudi ča- si, ko se je v Sloveniji zlahka zadolževalo. Zdaj na dolgo- ročno kreditiranje misli le ma- lokdo. V bankah o namenskem stanovanjskem kreditiranju zvečine še ne razmišljajo, dol- goročna posojila pa... Ce jo v banki odnesete s plačilom četrtinskega pologa in obrest- no mero R+12 imate srečo! Zato je po svoje nerazimilji- va omejitev, da so ugodna po- sojila namenjena le za nakup novih stanovanj. Posojila za nakup praznega starejšega stanovanja ne morete dobiti, ker bi tako »občina umetno posegala v trenutne tržne cene teh stanovanj«. A dejstvo je, da tisti, ki zdaj prodajajo, veli- kokrat pa tudi preprodajajo po določilih novega stanovanj- skega zakona odkupljena sta- novanja, natančno vedo, do kod lahko navijejo ceno za kvadratni meter. Tastih 15 mi- lijonov tolarjev, ki jih v Celju namenjajo za nakup novih sta- novanj, bi ob zdajšnjih cenah lahko pomagalo sedmim, osmim družinam - to pa cenov- nega razmerja na trgu še ne bi porušilo. Res je, da nakup stanovanja ni socialni moment, a v zdajš- njem stanju občinskega fonda stanovanj ostaja za marsikoga skorajda edina rešitev. Krite- riji za dodelitev socialnih sta- novanj so ostri kot še nikdar, službenih podjetja še nimajo, najemna - pašenepolastninje- na - pa so zvečine zasedena. V stanovanjskih zadregah ostajajo tako tisti, ki niso ne reveži ne bogataši - a natančno vedo, da jim bo do strehe nad glavo uspelo priti le z naku- pom stanovanja. Računajmo - če začne danes varčevati par z dvema malce nadpovprečni- ma plačama, bo čez kakšnih 10 let lahko kupil stanovanje, v katerem bo prostora še za 2 majčkena Slovenca. Dotlej pa? Bodo stanovanjske zadre- ge enako nerešljive? IVANA STAMEJČIČ Za varnost gasilca pri delu v soboto in nedeljo, 26. in 27. junija, bo v Slovenj Gradcu 12. kongres Gasilske zveze Slovenije. Kongres bi moral biti že lani pa so ga zaradi sprejemanja dveh novih doku- mentov o delovanju te organi- zacije preložili ne letos. V soboto se bo kongres začel ob 9. uri, udeležilo pa se ga bo 300 delegatov, ki bodo zasto- pali preko 100 tisoč gasilcev, ki so združeni v 1454 društvih. V soboto bo kongres trajal ves dan, v nedeljo pa samo do- poldne, ko bodo podelili tudi nagrade Matevža Haceta. V zaključnem zborovanju bo sodelovalo 3500 gasilcev in mnogi gostje, tudi iz tujine. Tudi po tem kongresu bo vodstvo GZS nespremenjeno (predsednik Emest E6ry, po- veljnik Tone Sentočnik), prišlo pa bo do nekaterih sprememb v posameznih organih, kjer so kandidati tudi s celjskega ob- močja, za člana predsedstva Jože Lapomik (Laško), nad- zorni odbor Ivan Pasero (Ce- lje) in častno razsodišče Milan Matko (Šmarje). Poveljnik GZS Tone Sen- točnik je pred 12. kongresom povedal: »Bistveni bosta dve smernici kongresa: kako zagotoviti or- ganiziranost in društveno ak- tivnost gasilstva, da bi ostal razvoj gasilske organizacije na ravni, kakršna je ali bi se iz- boljšal in operativno področje s posebnim povdarkom na zdniženem delu prostovoljnih in poklicnih gasilcev. Ob tem bomo opozorili tudi na odnos države, ki je odgovorna za ga- silstvo in gasilsko organizaci- jo, ta odnos pa se bo zrcalil skozi zakon o požarni varnosti in zakon o gasilstvu. Država mora zagotoviti, da bo gasilec varen pri svojem delu.« TONE VRABL Sterilizator bo na kolesih V začetku junija so z bolnišničnega dvorišča v Celju umaknili sterilizacijsko napravo ZDA M3, v teh dneh pa v bolnišnici pričakujejo, da se bo sterilizator, vendar zdaj resnično v mobilni izvedbi, spet vrnil v Celje. Sterilizacijsko napravo so zaradi okvare na transportnem traku odpeljali na popravilo v Nemčijo, vse pa je dogovorjeno tudi za preureditev sterilizator j a v mobilno izvedbo. Tako po besedah glavne sestre Vide Pumat v celjski bolnišnici mobilni sterilizator pričakujejo spet v teh dneh. V času, ko bo razkuže- val bolnišnične odpadke, bo nameščen pri toplarni, na prostoru, kjer so lani septembra prvič preizkusili njegovo delovanje. IS Št. 25 - 24. junij 1993 18 Nova skupnost zdravstvenih zavodov »S poslovnega vlillka le tako boli racionalno,*^ menilo v šestih zdravstvenih domovih la Psihiatrični bolnici Volnik člani celjskega IS so minulo sredo soglašali s povezova- njem celjskega in še petih zdravstvenih domov ter Psihi- atrične bolnice Vojnik v Skup- nost zavodov osnovne zdrav- stvene dejavnosti celjske regi- je. Menili so, da je takšno po- vezovanje najbolj racionalna rešitev predvsem za nemoteno zagotavljanje vseh poslovno administrativnih fimkcij za- vodov. Sklep o ustanovitvi Skup- nosti zavodov so v zdravstve- nih domovih iz Celja, Žalca, Šmarja pri Jelšah, Laškega, Radeč in Sevnice sprejeli ko- nec lanskega novembra, letos januarja, ko je bila ustanovlje- na kot samostojni zavod tudi Psihiatrična bolnica Vojnik, pa so se k temu sklepu pridru- žili še v Vojniku. Povezovanje zdravstvenih domov v Skupnost zavodov pomeni za posamezni zavod glede na novo organiziranost zdravstva zagotavljanje uskla- jenega in nemotenega izvaja- nja vseh poslovno administra- tivnih fimkcij, uporabo stro- kovnega in specialnega znanja ter izkušenj delavcev iz obsto- ječe Delovne skupnosti skup- nih služb. Preprosto poveda- no, v šestih zdravstvenih do- movih in Psihiatrični bolnici Vojnik so sklenili, da se Ame- rike pač ne splača odkrivati še enkrat, zato bodo vsa našteta opravila zanje namesto v dose- danji DSSS opravljali v Skup- nosti zavodov. Če bi namreč želeli vse funkcije- prenesti v posamezne zavode, je bilo tudi slišati v razpravi na seji celjskega IS, bi se povečalo število zaposlenih v posamez- nih zavodih, kar precej pa bi se poznalo tudi na višini mate- rialnih stroškov. Racionalizacija je bUo torej glavno vodilo pri ustanavlja- nju Skupnosti zavodov, mate- rialno podlago za delovanje pa so v zdravstvenih domovih za- gotovili tako, da so svoje pre- moženje iz dosedanje DSSS prenesli v upravljanje Skup- nosti zavodov. I. STAMEJČIČ Muzikaiček se vrača septembra Glasbenega vrtca, ki ga je za štiri skupine predšolskih otrok v celjskem Centru interesnih dejavnosti vodila Damjana Golavšek, je bilo minuli teden nepreklicno konec. Pa se z zaključnim nastopom, na katerem so malčki pokazali vse tisto, kar so se med šolskim letom naučili, Muzikaiček in Damjana nista čisto zares poslovila. »Kje neki, le malce počitnic si bosta vzela, jeseni, tam sredi septembra, pa se bosta spet vrnila,« je bilo treba tolažiti otroke. IS, FotoiEDO EINSPIELER Učenci 4. a razreda celjske begunske šole se že veselijo počitnic. Izšoiani hegunci Za učence celiske begunske osnovne šole se pouk Izteka že od lanskega novembra deluje v Celju, tako kot v vseh večjih slovenskih mestih šola, namenjena izobraževanju mladih beguncev iz Bosne in Hercegovine. Ker se je pouk za begunske otroke začel kasneje, teče le-ta po skrajšanem pro- gramu. Da so lahko nadokna- dili izgubljeni čas, so dodali dnevno še eno uro. Dosti otrok bo nadaljevalo šolanje na srednjih šolah, predvsem kovinarskih, pa tudi na gimnazijah in medicinski šoli. Učenci so se na šolo hitro navadili, prav tako na Slove- nijo. Ravnatelj Nijaz Pajič pravi, da je žalostno, da otroci niso imeli že prej vsaj malo slovenščine v šoli, saj bi se ta- ko lažje znašli v novem okolju. Učitelji sami delajo prosto- voljno, prejemajo le nadome- stek za plačo. Ti učitelji se se- veda niso udeležili letošnje slovenske učiteljske stavke, pač pa zadnje tri mesece otroci niso prejemali denarja za pre- voz v šolo. To je seveda hudo, saj se otroci v šolo vozijo iz oddaljenih krajev, na primer iz Žalca, Laškega, Braslovč, Zidanega mosta, Šmartnega, Teharij. Učenci iz krajev, od- daljenih manj kot štiri kilome- tre, pa v šolo kar pešačijo. Šo- larji pravijo, da so s poukom kar zadovoljni, tudi zato, ker poteka v njihovem materinem jeziku in po šolskem programu Republike BiH. Na šolo so se že navadili, tudi uspeh je po njihovih besedah kar dober. Imajo vse običajne predmete, od materinega jezika, angleš- čine, matematike, pa do biolo- gije in fizike. Učitelji prihajajo večinoma iz Bosne. Odnos med njimi in dijaki je menda prav zaradi tega zelo dober. Otroci sicer navdušeno pritrjujejo, da so se že navadili na Slovenijo, vendar še vedno upajo na vrni- tev domov. Seveda je tudi za te osnov- nošolce konec šolskega leta, kar so osmi razredi, ki so os- novno šolanje končali 18. juni- ja, proslavili z valeto, kjer ni manjkalo ne petja, ne plesa, in tudi športa ne. Šolanje pa še nadaljuje trinajst razredov, od prvega do sedmega, ki bodo pouk končali v naslednjih dneh. GREGOR STAMEJČIČ Podjetje Radeče papir p.o. razpisuje licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev 1. Garaža pri stanovanjskem objektu Pot na brod 1, Radeče v izmeri 15,00 m^ - izklicna cena 390.985,80 SIT 2. Dvojna garaža v stanovanjskem objektu Pot na brod 4, Radeče v Izmeri 28.88 m^ - izklicna cena 918.183,79 SIT 3. Garaža pri stanovanjskem objektu Pot na brod 5, Radeče v izmeri 15,12 m^ - prazna izklicna cena 482.204,23 SIT 4. Garaža pri stanovanjskem objektu Pot na brod 5, Radeče v izmeri 15,12 m^ izklicna cena 482.204,23 Licitacija bo dne 9. 7. 1993 ob 8.00 uri na kraju samem, v Radečah. Za nepremičnine pod številko 1, 2 in 4 obstajajo pred- kupne pravice najemnikov. Sodelujoči na licitaciji morajo najkasneje do 7. 7. 1993 pri blagajni podjetja v Radečah plačati 10% polog kot kavcijo za sodelovanje na licitaciji. Kavcija se kupcem, ki bodo na licitaciji uspeli, vračuna v kupnino, ostalim pa se vrne v gotovini na dan opravljene licitacije. Kupne pogodbe je treba skleniti v 7 dneh po opravljeni licitaciji in plačati celotno kupnino, sicer zapade kavcija v korist podjetja. Prometni davek v višini 2% plača kupec. Ogled nepremičnin je mogoč po predhodnem dogovoru. _Radeče papir p.o. Foto life Veselo družbo muzikantov je v objektiv ujel Peter Herlec iz Celja. Pričakujemo še več uspeUh fotografij, ki jih boste posneli na dopustu, na polju, lahko tudi na zabavi. Nagrade so mamljive: fotoaparat, potovanje v Pariz, ... Št. 25 - 24. junij 1993 91 Čas plinifikacije gospodinjstev Prišel je pomemben in zaže- len zgodovinski čas - čas plini- fikacije gospodinjstev. Ze- meljski plin bo po 15. letih ta- vanja v podzemnem omrežju in v podzemnih in nadzemnih skladiščih končno začel prite- kati do naših štedilnikov, boj- lerjev za pripravo tople vode ter do naših kotlov za pripravo tople vode za ogrevanje. Že leta 1978 so bile v Bu- kovžlaku vgrajene modeme naprave za distribucijo plina ne le za Celje, temveč za celj- sko regijo. Dokler je plin miro- val, so v plinarni že posiveli, dopovedajoč petim občinskim strukturam, da je plinifikacija nujna, da je plin najžlahtnejši enefgent, da ne rabi dodelave, niti transformacije v druge medije, da se enostavno razpe- Ijuje in uporablja, vendar vse to ni nič pomagalo in nič se ni premaknilo. Šele šesta celjska vlada - vlada Jožeta Zimska, ve, da s plinifikacijo dejansko uvaja- mo energetsko oskrbo, ki sodi v 21. stoletje ter se na ta način praktično približujemo razvi- temu svetu. Nova vlada ima posluh za vse dosežke strokovnih orga- nizacij in posameznikov, ki so že prej poročali, da nimamo pomembnejše naloge kot je plinifikacija. S plinifikacijo drobnih kurišč v Celju ne le da se bo emisija SO2 zmanjšala za polovico, da bomo jedli bolj zdravo hrano, da bodo naši gozdovi zopet ozeleneli, da bo več rib plavalo v Savinji, da se bo rodilo več zdravih otrok in manj zdravilo v celjski bolniš- nici, temveč bomo s plinifika- cijo popestrili naše storitvene dejavnosti in vzgojili monta- žerje, podjetnike, izvajalce, in- vestitorje in dobavitelje plin- ske infrastrukture, ki jih žal še vedno primanjkuje v celotnem slovenskem prostoru. S plini- fikacijo drobnih kurišč bomo racionalizirali porabo ener- gentov, dosegli čiste račune v komunalni energetiki in praktično vpeljali tržne cene za energente, ki so le pri plini- fikaciji sprejemljive za končne porabnike. To pomeni, da bo- mo po pUnifikaciji Celjani po- stali mentorji velikemu številu struktur v drugih občinah. To me posebej veseU, ker je bila od zamisli do realizacije dolga, trnova pot. Nekdo mora biti prvi in nabirati dragocene izkušnje, ki p>omenijo naj- žlahtnejši kapital - znanje. Omeniti velja vodstvo Kovi- no tehne, ki ima visok ugled v slovenskem prostoru in ki je prav tako pristopila k temu velikemu projektu. Še enkrat se potrjuje, da vodstvo, ki vidi dlje, več zmore. Prav tako vod- i stvo Plinarne že dolga leta iz- ; popolnjuje strokovne teame, ; uri serviserje in izvajalske eki- j pe in je z velikim olajšanjem in j ponosom sprejelo odločitev za plinifikacijo Hudinje, Lave in Nove vasi. Verjamem, da nihče ne more tako hitro, tako kvali- tetno in tako sodobno zgrac^ti^ plinovodov kot Plinarna Celje. V tem prispevku žehm ape- lirati na občane, ki ne bodo v tem letu dobili plina (kljub dejstvu, da ljudje, ki bodo plin imeli, res izboljšujejo pred- vsem kvaliteto svojega, po- sredno tudi vašega življenja, ker zmanjšujejo emisijo SO2 odpadkov za petkrat), da malo potrpijo, ker se plinifikacija šele začenja in se ne bo ustavi- la, ker so v občini in drugje pravi ljudje na pravih mestih. Vsaka hiša, vsako stanovanje bo v doglednem času imelo ce- lotno plinsko oskrbo. Prepri- čan sem, da bodo bodoči odje- malci plina imeli še ugodnejše kredite kot tisti, ki se bodo v tem letu priključili na plin. Prav tako sem prepričan, da se bodo prihranki, doseženi s plinifikacijo, večali iz leta v leto. Elektrika bo dražja, olje tudi, medtem ko za plin ni ra- zlogov, da bi se podražil. Tabela ne potrebuje komen- tarja. Narejena je bila maja 1993. Verjemite, da je plinifi- kacija nuja sedanjega časa, za- radi tega se je lotimo vsi kot najpomembnejše in najpamet- nejše naloge. tabela za družinsko hišo 200 m\ diagramski prikaz stroškov energetske oskrbe. Plinifikacija - nuja sedanjega časa 1. Energija je osnovni temelj civilizacije in življenja. 2. Polovica porabljene energije odpade na ogrevanje. 3. Gospodinjstva so zahtevni porabniki energije in veliki onesnaževalci okolja. 4. V urbanih središčih prispe- vajo drobna kurišča več kot 50 odstotkov k onesnaževanju okolja. 5. Energetske oskrbe si ni mo- goče zamisliti brez elektrike, vendar je elektrika najbolj umazana in najbolj draga energija. 6. Pri porabi elektrike po enoti proizvoda smo med najvišjimi v Evropi. 7. V gospodinjstvih lahko elek- triko nadomestimo s plinom do 75 odstotkov. 8. S plinifikacijo gospodinj- stev zmanjšujemo porabo elektrike, zmanjšujemo ones- naženost okolja, povečujemo standard občanov, izboljšuje- mo konkurenčnost naših iz- delkov, privabljamo turiste zaradi zdrave hrane, čistejšega zraka in rek. Postajamo bolj zdravi in zadovoljni. 9. S plinifikacijo se uvrščamo med državljane 21. stoletja; - merimo porabljeno energijo. - kreiramo svoj standard po svojih možnostih. - varčujemo z energijo. 10. Plin je pridobitev civilizi- ranih demokratičnih družb, uporaben za sodobno energet- sko oskrbo in tržno gospodar- stvo. 11. S plinom se gre naprej. 12. Plin je edini fosilni ener- gent, ki še ni izrabljen, kot sta premog in nafta. 13. Plin onesnažuje 1200-krat manj kot premog. 14. Plin je varen energent. 15. Energije je vsak dan manj. Energija bo dražja. 16. Danes energetska oskrba visoko obremenjuje družinske proračune. 17. Ljudi je potrebno naučiti, da varčujejo z energijo. 18. Plin ni nevaren, če ga spoz- namo. Avtomobil je 500 od- stotkov nevarnejši kot plin, vendar se še vedno vozimo z njim, ker ga poznamo. 19. Plina se bojimo, ker ga ne poznamo. Bralci, ki bi radi odgovore na čisto določena vprašanja, po- vezana s plinifikacijo, lahko pošljejo vprašanja na uredni- štvo Novega tednika. Trg. V. kongresa 3a, Celje, z oznako »nasveti o plinu«. 20. Plin je najžlahtnejši ener- gent, ki ga je narava sploh po- darila človeštvu; - uporablja se lahko na mestu porabe brez dragih predelav in dodelav, - sam sebe transportira od na- hajališč do mesta porabe z mi- nimalnimi izgubami; - plin je neopazen za okolje in nudi visok konfort pri upo- rabi; - največji nesmisel je transfor- macija plina v druge medije (npr. toplo vodo), ker se plin lahko uporablja na mestu po- rabe, dovolj je napeljati jekle- no cev in priklopiti plinsko trosilo; - plin je visoko rangiran glede ekoloških, ekonomskih, ener- getskih, psiholoških in social- nih učinkov. - cene plina mora določati po- štena ekonomija, ne pa politi- ka ali posamezniki. 21. Za priključitev na plinsko omrežje se izplača boriti. 22. Družba je dolžna, da raz- pelje plinsko omrežje tudi v vašo ulico. Plin kot dobrina civilizacije ne sme biti privile- gij določenih staležev prebi- valstva, ker smo vsi davkopla- čevalci. 23. Plin je najžlahtnejši pri- marni energent. 24. Plin je na meji 10-krat ce- nejši od elektrike. 25. Pri izgorevanju Im^ plina se emitira v ozračje 7285-krat manj SO2 kot pri proizvodnji ekvivalentne (9 kWh) električ- ne energije v termoelektrarni. 26. Plin je antibiotik za ozdra- vitev ekologije, energetike in gospodarstva. Ni edini, vendar brez njega ne bo šlo. 27. Le s plinom se gre naprej. 28. Plin je najbolj primeren za prestrukturiranje energetike. 29. Plin je tržno blago brez konkurence. 30. S pospešeno uporabo plina v gospodinjstvih, industriji in tehnologiji bomo rešili naše gozdove, naše reke in naša člo- veška življenja vsaj za nasled- njih 200 let, upoštevajoč od- krita nahajališča plina. 31. Po plinifikaciji sto tisoč stanovanjskih enot bi se koli- čina žvepla zmanjšala za 10 odstotkov, po plinifikaciji pet- sto tisoč stanovanjskih enot za polovico, oziroma z 200 tisoč na 100 tisoč ton letno. 32. Najsodobnejše ogrevalne naprave z 92 odstotnim izko- ristkom goriva so plinski kom- bi aparati. Kovinotehna jih prodaja na 24 obrokov, pri čemer je mesečni obrok od 70 do 100 DEM to- larske protivrednosti. 33. Po napeljavi plina za celot- no oskrbo z vgraditvijo plin- skega kombi aparata v etažnih stanovanjih ali v družinskih hišah so letni prihranki večji od stroškov, Id so jih imeli lastniki pred napeljavo plina za ogrevanje (glej tabelo vari- anta III), pri čemer emisija SO2 ta gospodinjstva zmanjšajo za več kot 500 odstotkov. 34. Iz vsega zgoraj povedanega izhaja imperativ »da morajo vsi plani in programi na po- dročju energetike, ekologije, ekonomije in sociale vsebovati plinifikacijo kot osrednjo in- vesticijsko postavko«, ker nam je le tako zagotovljen dejanski napredek. 35. Spoštovani bralec, bralka, če ste razumeli priloženo tabe- lo in ugotovitve od l.do 34. točke, potem sem prepri- čan, da si boste tudi vi priza- devaU, da pride plin v vaše do- move. dipl. inž. MILISAV MANDIČ Prikaz letnih stroškov energetske oskrbe dvostanovanjske hiše velikosti 200 Diag rar-nski nriksiz le-tnitn stroSkov/ energetsKe osRrbe druzInsKe tniSe \/elilfavorit<, drugi pa iz zvarjenih vodovod- nih cevi. Šest let sem ga izde- loval, sedaj pa se z njim vozim že kar nekaj časa. Pa ne samo v Celje; tudi pri sorodnikih na Vrhniki sem že bil!« se pohvali in moj sumničav pogled izniči z dejstvom: »Saj ni tako daleč. Le malo naprej od Ljubljane!« »Aha.« »Sicer pa je to pravo dirkalno kolo. Deset prestav ima. Veriga pa je sestavljena iz treh koles - dveh dirkalnih in enega navadnega.« Pa je, ko se je vozil s tem kolesom, že doživel kakšno bližnje srečanje s policisti? So delali kaj težav? »Ja, enkrat sem nanje nale- tel v Celju. Policaj mi je rekel, da se s tem kolesom ne morem voziti, ker ni izpravno, jaz pa sem ga samo čudno pogledal in vprašal: >Ja, kaj mu pa manj- ka?< To kolo je namreč popol- no! Vse ima; od zavor do luči, zvonca, prestav... In vse delu- je brezhibno!« pohvali Jože svoj »Suzuki«. Kaj pa varnost? Je z njim že kdaj padel, se zaletel? »S temle? Sedeti na tem ko- lesu je ravno tako, kot da bi sedel in se peljal na pmčki. Tudi če bi padel, ne bi ravno daleč!« Sicer pa je kolesarjenje tudi Jožetov konjiček in razen s »Suzukijem« se vozi tudi z navadnim dirkalnim kole- som. »S tistim sem pa že pa- del,« pravi, »in >fasal< pretres možganov. Sicer pa imam se- daj dve kolesi; Suzuki j a in dir- kalno kolo, na podoben način, kot je izdelan Suzuki, pa bom kmalu naredil tudi motor. Imel bo Puchov motor. Potem se bom šele vozil! Sicer pa je tole moje kolo najbolj varno in najboljše kolo na svetu,« je zagotovil Jože, se poslovil in se odpeljal nazaj proti Žalcu, do koder, kot je povedal, s svojim »Suzukijem« ne vozi več kot deset minut. NINA M. SEDLAR Foto: EDO EINSPIELER Na zdravje iionjišicemu predstavništvu NT&RC v Slovenskih Konjicah so minuli petek predstavniki ko- njiške občine in njenih podje- tij, Konjiških novic in Novega tednika-Radia Celje slovesno nazdravili prvemu predstavni- štvu oglasne agencije NT&RC izven Celja. Predstavništvo je našlo svo- je mesto v prostorih uredni- štva Konjiških novic, s kate- rim je tudi dogovorjeno sode- lovanje pri sprejemanju malih oglasov, čestitk, osmrtnic, zahval, reklamnih oglasov za Novi tednik in Radio Celje ter vsega dmgega, kar lahko ob- čani v predstavništvu opravi- jo. O pomenu pribUžanja uslug krajanom je pri odprtju spre- govoril v imenu Novega tedni- ka in Radia Celje Boris Rosina, o pričakovanjih občine po več- ji prisotnosti obeh medijev pa konjiški župan Jože Baraga. Dogajanje v Slovenskih Konji- cah so lahko spremljali tudi radijski poslušalci. Predstavništvu v Slovenskih Konjicah bi se naj kmalu pri- družili še predstavništvi v La- škem in v Žalcu, njihov skupni cilj pa je približati krajanom ne le oglasni in tržni del obeh medijev, temveč tudi bolj pri- sluhniti njihovemu življenju in vsakodnevnim problemom. Foto: EDO EINSPIELER KonJIšici bazen bo odprt! Kdorkoli že bo zanj skrbel - v začetku Julija hI naj sprejel prve kopalce Konjiški župan Jože Baraga, ki je tudi direktor domačega Komunalnega podjetja, zago- tavlja: »Konjiški bazen bo ko- nec junija ali najkasneje v za- četku julija odprt!« Zaskrbljenost Konjičanov, da s kopanjem doma ne bo le- tos nič, torej ni potrebna, če- prav številna odprta vpraša- nja, povezana z bazenom, še niso razrešena. Bazen so ponu- dili v 15-letno upraljanje Uni- orjevim turističnim delavcem, ki so pripravili celovit projekt ureditve bazena, vključno z napeljavo cevovoda s toplo vodo iz Gabrovelj. »Vsekakor bi z ureditvijo bazena v Slo- venskih Konjicah ne le podalj- šali kopalno sezono, temveč predvsem popestrili turistično ponudbo v občini,« poudarja direktor Uniorjevega Turizma Maks Brečko. Toda očitno se je zalomilo v samem Uniorju, saj so občini že nakazan denar za izgradnjo cevovoda vrnili. Di- rektor Uniorja Ivan Špes obe- ta županu pisni odgovor. Napeljava vode iz Gabrovelj pa bi bila pomembna pred- vsem zaradi pomanjkanja pit- ne vode v Slovenskih Konji- cah, oziroma natančneje na Dobravi, kjer je bazen. Tam- kajšnji krajani imajo namreč zaradi polnjenja bazena v suš- nih časih resne težave pri oskrbi s pitno vodo. To pa je pravzaprav tudi glavni razlog za oklevanja, kaj in kako z ba- zenom. Vse ostalo: od tega, kdo bo z bazenom upravljal, kdo skrbel za kopalce, pa za bife na njem, pa izgradnja to- bogana (tobogan bo že letos!) so manj pomembna in hitro re- šljiva. Vse kaže, da že tudi re- šena, čeprav o tem odgovorni še ne govorijo radi. Vsaj ne, dokler ni vse črno na belem oziroma pogodbe podpisane. Konjiški župan pa opozarja še na eden, verjetno izviren problem konjiškega bazena. V davni preteklosti so na del zemljišča kot uporabnika vknjižili Zvezo društev Parti- zan Slovenije. Konjičani so na zvezo že pred dvema letoma naslovili prošnjo, da bi lastni- štvo skupno razrešili, kljub ponovnemu opozarjanju na problem pa od zveze doslej ni- so dobili niti najskromnejšega odgovora. MILENA B. POKLIC Kresna noč na Šentjungerti Člani planinske sekcije Galicija, ki deluje v okviru žalskega ■ planinskega društva, bodo nocoj na Šentjungerti organizirali; prireditev z naslovom Kresna noč. Na Gori, kot tej planinski; postojanki pravijo domačini, se bo srečanje začelo ob dvajsetih. ■ Obiskovalcem se obeta bogat kulturni program. Nastopili bodo'. plesalci folklome skupine France Prešeren iz Celja, citrar Franca Roban, moški pevski zbor iz Vojnika ter učenci osnovne šole; Petrovče. ; m planinski kotiček Na Oobrčo, Begunjščico in Špilc v prvi polovici julija pripravlja Planinsko društvo Zlatame Celje dva izleta. V nedeljo, 4. julija ob 5. uri bo s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji odhod na Dobrčo in Begunjš- čico, v nedeljo 11. julija ob 5. uri, prav tako s parkirišča na Glaziji, pa še na Špik. Dom na Resevni in planinci vabijo Planinsko društvo Šentjur, ki je lani obnovilo in posodobilo planinski dom na Resevni, vabi vse ljubitelje pohodov, da jih obiščejo na Resevni ob nedeljah in praznikih, ko je dom odprt od 8. do 20. ure, po dogovom z upravnikom ali predsednikom društva pa lahko odpro dom tudi ob drugih dneh. V domu lahko dobite žig savinjske planinske poti in ZDU Celje. Hkrati šentjurski planinci vabijo na izlete, ki bodo: v nedeljo 27. junija v Janče, od 10. do 11. julija na Raduho, od 20. do 22. avgusta bodo obiskali Bohinj, Krn in Soško dolino, od 25. do 26. septembra Peco, 9. oktobra Cemšeniško planoto, 24. oktobra bo Kostanjev piknik na Resevni in konec leta 31. decembra tudi silvestrovanje v njihovem planinskem domu na Resevni. MOJCA MAROT Ceijsifim ribičem bo vladal princ štirinajstletni Mitja Repar je z ujetim krapom 1,75 kg nedeljski zmagovalec tekmovanja za ribiškega carja celjskih ribičev. Toda, ker je Mitja še osnovnošolec, so mu podelili naslov ribiški princ. Predsednik RD Celje Franc Vitanc mu je predal žezlo in krono, celjski ribiči pa so ga popeljali po Šmartinskem jezeru in ga okopali, kot se za novega vladarja spodobi. Kopanja se je rešil Ivan Tihec, ki je bil dmgi, tretje mesto pa je zasedel Bruno Fijavž. Tekmovalo je 116 ribičev. FRANJO BOGADI Priznanja icrvodajaicem v Slovenskih Konjicah je bila minuli petek prosla- va ob 40-letnici prostovolj- nega, brezplačnega in ano- nimnega krvodajalstva. Na njej so podelili priz- nanja Republiškega odbora Rdečega križa Slovenije. Prejele so jih delovne orga- nizacije Comet in Unior Zreče ter Kongrad in Ko- nus Slovenske Konjice, Krajevne organizacije Rde- čega križa Vitanje, Zreče, Loče in Slovenske Konjice, organizatorji krvodajal- stva Marija Rupnik in Sil- vo Hlastec iz Vitanja, Mira Zupančič in Filip Gorjup iz Zreč, Miroslav Peško, dr- . Marta Šlibar in Marta Šmalc iz Slovenskih Konjic ter zaslužni krvodajalci, ki so darovali kri več kot 50- krat: Ivan Skale iz Žič, Zvonko Špes iz Zbelovega, Viktor Kangler iz Zreč ter Hinko Golob iz Tepanja. Na proslavi je sodeloval Mešani pevski zbor iz Zreč, obogatila pa jo je tudi li- kovna sekcija Slovenske Konjice z razstavo del sli- karja Milana Lamovca v avli Doma kulture. MBP Št. 25 - 24. junij 1993 15 Pozdravljena Slovenija v žalski občini bodo jutrišnji dan državnosti proslavili z osrednjo prire- ditvijo na Slandrovem trgu v Žalcu ter srečanjem pod vaškimi lipami v Gotovljah. Obe prireditvi sodita v sklop turi- stičnega tedna, ki se je minuli teden začel s festivalom akustične glasbe, nadaljeval v torek s predavanjem An- dreja Strahovnika o popotovanju iz Žalca preko Himalaje na Kitajsko, danes popoldne pa bodo v domu II- . slovenskega tabora podelili turistič- ne vrtnice vsem tistim, ki so največ prispevali k razvoju turizma v Savinj- ski dolini. Jutri dopoldne se bodo v žalskem! športnem centru najprej pomerili te- nisači, popoldne ob sedemnajstih pa bodo na svoj račvm prišli ljubitelji cvetja. V mestnem parku bodo namreč . odprli cvetlično razstavo, prireditev pa popestrili s koncertom Mladinske- ga pihalnega orkestra. Uro kasneje bo zaživel Šlandrov trg, kjer se bo ob osemnajstih začel glasbeni večer z na- slovom Pozdravljena, Slovenija, po- svečen dnevu državnosti. Nastopili bodo učenci glasbene šole, člani kul- turnega dništva Svoboda Žalec ter plesna skupina Bolero, večer pa bodo zaključili z zabavno prireditvijo. Na dan državnosti bo veselo tudi v Gotovljah, kjer se bo ob dvajsetih začelo srečanje pod stoletnimi vaški- mi lipami. Prireditev je posvečena tu- di krajevnemu prazniku Gotovelj, na njej pa bodo prikazali tudi razvoj ga- silstva v kraju. V kulturnem progra- mu bosta sodelovala oba domača pev- ska zbora. Srečanje pod vaškimi lipa- mi naj bi postala tradicionalna prire- ditev, podobno kot bodo letos obeleži- li obletnico gasilstva, nameravajo pri- hodnje leto obuditi spomin na 100- letnico petja v Gotovljah. Jutri bodo v tej krajevni skupnosti uradno odprli še manjši objekt za potrebe gasilcev in krajanov na Jedrti. Turistični teden bodo Žalčani zak- ljučili v soboto, 26. junija, z Žalsko nočjo. Dopoldne nameravajo uradno odpreti žalski športni center in orga- nizirati dan športa, v spretnostni vož- nji se bodo pomerili kolesarji, v sre- dišču mesta pa se bo ob desetih začelo srečanje oldtimerjev. Popoldne ob se- demnajstih bodo pred Žano nastopili mladi, prireditev nosi naslov Srcu in pesmi prosto pot. Ob osemnajstih in 30 minut se bodo z ljudskimi običaji predstavili člani kulturnega društva Anton Tanc iz Marije Gradca, po žal- skih ulicah pa bodo ob zvokih godbe iz Laškega korakale priljubljene ma- žoretke. Organizatorji ob enaindvaj- setih obljubljajo še modno revijo pred Savinjko, ob dvaindvajsetih ognjemet s ploščadi Žane, za tem pa rajanje do zgodnjih jutranjih ur. Nevestno delo povzroča smrad v žalskem parlamentu je poslanec iz krajevne skup- nosti že pred časom zagro- zil, da bo čistilna naprava v Kasazah letela v zrak, če odgovorni ne bodo poskr- beli za njeno pravilno delo- vanje. V zadnjem času se nanu-eč okoli naprave širi neznosen smrad in ljudje ga preprosto ne morejo več prenašati. To in pa še številna dru- ga opozorila iz krajevnih skupnosti Liboje ter Pe- trovče so očitno nekoliko pomagala, da so se v občini spet začeli resneje ukvarja- ti s tem problemom. Na ogled so predstavniki obči- ne povabili projektanta in ugotovil je, da se neznosen smrad pojavlja predvsem zaradi nevestnega dela pri upravljanju s čistilno na- pravo. Komunala kot upravljalec je po besedah sekretarja za varstvo oko- lja in urejanje prostora Vinka Debelaka že nekaj časa pretirano varčevala z električno energijo, zara- di česar naprava ni delala tako, kot bi bilo treba. Ra- zen tega niso izpolnjevali dogovorov o odstranitvi mulja. V teh dneh so mulj začeli stiskati, tako da bo- do lagune v kratkem praz- ne, to pa bo menda odpra- vilo tudi neprijeten smrad v Kasazah in okolici. Obe- nem pa na občini zagotav- ljajo, da bodo poskrbeli tu- di za to, da bo upravljalec vestno opravljal svoje delo na čistilni napravi. IB Za ljubitelje izziva Otvoritev Šport centra Proilnll€ v Juvanlu v Juvanju ob cesti Ljubno- Luče že dlje časa stoji tabla, ki vabi na kajakaške užitke v Šport centru Prodnik. Sedaj sta ob tej tabli zrasla še go- stinski objekt, skoraj hotel, in brunarica z opremo. Lastnik novih objektov je Edi Jurjevec. »Uradno odprtje gostinske- ga dela v Šport centru Prodnik ter hkrati tudi uraden začetek letošnje sezone bo jutri, v pe- tek, 25. junija, ko bomo pri- pravili turistično tekmo od Strug do Šport centra,« je pri- povedoval kajakaški zanese- njak Edi Jurjevec. »Start tek- me bo točno opoldne v Stru- gah, čisti izkupiček od najem- nine za kajake in v lokalu pa bo namenjen za boljše delo otrok v Vzgojno-varstvenem centru v Mozirju.« Za opremo se v Šport centru Prodnik ni bati. V bnmarici je zloženih 30 kajakov z vso pri- padajočo opremo, poleg tega pa imajo na voljo še 8 kanujev in 4 rafte. »Seveda je težava zaradi nizke Savinje, vendar je za vse ljubitelje Savinje kljub temu zagotovljena vama vož- nja iz Strug. No ja, nizka voda lahko kvečjemu še dodatno privabi tiste, ki bi mogoče pr- vič sedli v kajak,« se je pošalil Edi. »Predvsem vabimo na ju- trišnjo tekmo vse rekreativce, ki bi se radi popeljali po Savi- nji, hkrati pa prispevaU sred- stva za mozirske otroke.« V Šport center Prodnik po- leg izredno urejenega gostin- skega lokala kopalce vabi tudi primemo kopališče, poleg nje- ga pa je zgrajena tudi manjša laguna. »Poskrbeli smo tudi za tiste, ki se prvič v kajaku ne bi podali na dolgo pot iz Stmg. Vožnja je možna kar ob Šport- nem centm, za popestritev in razburljivo doživetje pa po- skrbi popolnoma varen spust preko jezu,« je omenil Edi Jur- jevec. V Juvanju je v teh dneh kar živahno. Šport center Prodnik obiskujejo vsi, ki imajo radi drzna doživetja v prelepi na- ravi, poslej, pa naj bi Prodni- kove obiskovali tudi tisti, ki imajo radi dobro hrano in po- čitek daleč od turistične gneče. US AndražanI praznovali v žalski krajevni skupnosti Andraž so v soboto in nedeljo praznovali svoj krajevni praznik. Predsednik sveta KS Anton Mešič je povedal, da so ga obeležili z novimi delovnimi zma- gami. Odprli so odsek ceste Hutinje-Dobrič, uredili parkime prostore pred gasilskim domom in dogradili mrliško vežo do prve faze. Na shki: Slavko Pižom je odprl nov odsek ceste Hutinje-Dobrič. T.TAVČAR Z lastnikom Number 2 Danijem Arčanom (na fotografiji) se je mogoče pogovoriti o popravilu in nabavi najrazličnejših elek- tro-akustičnih aparatov. In seveda tudi o najboljših plačilnih pogojih, ki ustrezajo tudi tistim s plitkimi žepi. Končno servis tudi na Vransicem Kljub temu, da podjetništvo razpreda svojo mrežo po vsej naši deželi, se vendarle najde kraj, kjer ni mogoče kupiti teh ali onih stvari in kjer ni mož- nosti za servisiranje ali popra- vilo določenih artiklov. Tako vse do preteklega tedna na Vranskem ni bilo servisa za popravilo televizorjev in osta- lih elektro-akustičnih apara- tov. V splošno zadovoljstvo je problem rešil Dani Arčan, ki je odprl servis in prodajalno Number 2 (podobno že ima na Slandrovem trgu v Žalcu), in sicer v lepo urejeni hiši v sa- mem središču Vranskega, kjer že vrsto let domuje zelo lepo urejen in obiskan frizerski sa- lon Figaro. Zelo pomembno je poudari- ti, da v servisu in prodajalni Number 2 lahko kupujete po sistemu staro za novo, pri na- kupu rabljenih aparatov pa vam nudijo garancijo. Morda še nekaj iz ponudbe: v Number 2 lahko dobite kateri koli av- toradio ali zvočnike znamk Pi- oneer in Blaupunkt, sicer pa imajo avtoradie že od 4.500 SIT naprej. Satelitsko anteno skupaj z montažo vam ponuja- jo že od 34.500 SIT naprej, akustične komponente od 18.500 SIT naprej, imajo pa tudi pestro ponudbo domačih in uvoženih televizorjev. EPP Srečanje starejših Zrečanov V krajevni skupnosti Zreče je tamkajšnji Rdeči križ tudi letos pripravil srečanje starejših krajanov. Preko 70 let ima v Zrečah 138 krajanov, na srečanje pa jih je prišlo 83. Poleg krajevnega odbora Rdečega križa so za njihovo dobro voljo poskrbeli učenci tam- kajšnje osnovne šole z učiteljico Darinko Kovačič in muzikant iz Uniorja Ivo Ceno. Na srečanju so voščili vse najboljše Antonu Podgraj- šku in Rudolfu Štukleku, ki sta ravno takrat prazno- vala, pozabili pa niso tudi na Janeza Kvasa in Kata- rino Ložak, rojena še v prejšnjem stoletju, ki so ju, oziroma ju bodo, obiskali in obdarili na njunih do- movih. V. K. Šempeter ponoči ne bo več v temi v Savinjski dolini 12. julija ne bodo zaprli ceste skozi Šempeter, saj je Republiška uprava za ceste izpolnila svoje obveznosti in plačala račune za javno razsvetljavo ob magi- stralni cesti. Račune naj pla- čuje tudi v prihodnje, zahteva- jo v žalski občini. Do zapleta in ugašanja luči je v Šempetm prišlo preprosto zato, ker Elektro zadnja dva meseca na svoj račun ni dobil plačila za javno razsvetljavo. Mesečno stane takšna razsvet- ljava 75 tisoč tolarjev, cesta skozi Šempeter pa mora biti po 23. uri osvetljena na zahte- vo republiškega prometnega inšpektorja. Zahteva je po- vsem upravičena in logična, saj je cesta skozi Šempeter močno obremenjena, dnevno naštejejo na njej tudi po 25 tisoč vozil. Ni pa običajna zah- teva, da bi stroške poravnavali iz občinskega proračuna. Žal- ska občina je namreč denar za elektriko iz proračuna pošilja- la krajevni skupnosti Šempe- ter, v Ljubljani pa so očitno »pozabili«, da je treba porav- nati račvme občini. Grožnja z zaporo te pomembne sloven- ske prometnice je očitno zale- gla vsaj pri plačevanju elektri- ke, saj je republiška uprava poravnala svoje obveznosti in jih, sodeč po obljubah, name- rava poravnavati tudi v pri- hodnje. Bodo grožnje z zapo- rami cest pomagale tudi pri nekoč obljubljeni gradnji av- toceste? Predstavniki žalske občine namreč pravijo, da se pogovori v zvezi z avtocesto že nekaj mesecev ne premaknejo z mrtve točke. IB V potoicu postrv, v morju ribon v Celju sicer nimamo morja, a to še ne pomeni, da nimamo ribičev, ki radi lovijo v morju. Še več: imamo celo športno ri- biško društvo za morski ribo- lov. Na kratko ga predstavlja- mo v pogovoru s predsedni- kom Bojanom Šalamonom. Kakšno društvo je to? Naše dmštvo je najprej združevalo delavce Aera in Cetisa, že nekaj let pa so člani ribiči iz vse Slovenije. Smo sladkovodni ribiči, a nas še posebej zanima tudi morski ri- bolov. Je to edino takšno društvo v Sloveniji? Ne. Podobna dmštva delu- jejo tudi v Kranju, v Novi Go- rici, v Ljubljani in na Obali. Je pa celjsko društvo dokaj šte- vilčno za naše razmere, imamo kakšnih 30 aktivnih članov in tudi mladinsko sekcijo. Želi- mo pa pritegniti še več mladih. S čim se ukvarja celjsko društvo? Poslanstvo društva je v sez- nanjanju vseh zainteresiranih ribičev z načinom morskega ribolova, saj marsikdo, ki je dober sladkovodni ribič, zelo malo ve o morskem ribištvu. Vsako leto imamo dva do tri seminarje, organiziramo pa tudi treninge in tekmovanja. Vsako leto pripravimo sedem do desetdnevne tabore. Poleg članov društva se jih lahko udeležijo tudi njihove družine, tako da na dopustu združijo prijetno s še prijetnejšim. Na morju, med dopustom, se marsikdo poskusi z ribolovom. Tudi tisti, ki sicer niso ribiči. Tudi takšne imamo v svojih vrstah. Po nekajletnih izkuš- njah so nekateri postali celo dobri tekmovalci. Sicer pa smo veseli vsakogar, ki ga morski ribolov zanima, da se nam pridruži, saj bo pri nas dobil marsikakšen koristen napotek. Je kakšna starostna ome- jitev? Vpisujemo pionirje od osmega leta starosti naprej, navzgor pa, seveda, omejitve ni. In kakšni so največji tekmo- valni uspehi? Aktualni pionirski prvak Slovenije je Celjan Blaž Mihe- lič. Pred dvema letoma smo imeli tudi mladinskega držav- nega prvaka. Lani je naš mla- dinec Tomaž Štolfa sodeloval na mladinskem svetovnem pr- venstvu v Franciji, kjer je bil kot najboljši Slovenec uvrščen na 16. mesto. Tudi člani smo dokaj uspešni. Na državnih prvenstvih so za nas »rezervi- rana« mesta od 8. do 15. Sam sem na Mediteranskem pokalu na Sardiniji s sotekmovalcem Mišom Čuhalevom iz sloven- ske ekipe delil osmo mesto. Slovenija je bila takrat ekipno odlična, druga. Na mednarod- nem pokalnem prvenstvu Zlati ribon v Rovinju se je celjska ekipa uvrstila na tretje mesto. Kje lahko tisti, ki jih morski ribolov zanima, dobijo še več informacij? Naš naslov je: Športno ribi- ško društvo Aero-Cetis Celje, Čopova 24. Telefon: 31-312. Dobrodošli! NADA KUMER Št. 25 - 24. junij 1993 16 Šampionka treh celin v nedeljo Je Helena Javornlk Iz Zreč postala sredozemska prvakinja v maratonu - Nagrada za zmago: nastop na svetovnem prvenstvu! Slovenija je na sredozem- skih igrah do srede osvojila pet zlatih kolajn. Prvakinja je v nedeljo povsem nenade- jano postala tudi 27-letna maratonka Helena Javornik iz Zreč, ki je tako začela iz- polnjevati optimistične na- povedi trenerja Boruta Pod- gornika, da bo kmalu med najboljšimi na svetu. »Samo pet nas je nastopi- lo, toda imela sem šele četrti rezultat. Francozinje so ime- le za šest, štiri in slabo minu- to boljše osebne rekorde in so me očitno podcenjevale. V vročini je bil tek na normo za SP nemogoč, zato je bila tekma izrazito taktična in uspelo mi je tudi ob pomoči Podgomika in nacionalnega trenerja *Štajnerja, ki sta me vseskozi spremljala v avto- mobilu,« pravi o najpo- membnejši zmagi v kratki karieri nova sredozemska prvakinja v maratonu. Francozinje so povrhu te- kle po domačih cestah. Kako je bilo v njihovi družbi? Pričakovale so vse tri ko- lajne in mi nenehno nagaja- le. Polovica proge je bila speljana po poljih in vino- gradih, s komolci so me več- krat odrinile na rob steze in mi tudi drugače zapirale pot. Več kot polovico maratona sem se za njihovimi hrbti skrivala v zavetrju in jih te- stirala. Tekli smo prek petih vzpetin, na katerih so vedno zmanjšale hitrost in to je bila moja priložnost za pobeg. Do odločitve je torej prišlo na vzponu? Na 32 kiloinetru sem po- begnila in na vrhu hriba sem imela že 100 metrov predno- sti. Pet kilomterov pred ci- ljem sem zašla v krizo in pravijo, da se mi je ena do- mačih tekačic približala že na vsega deset metrov. Ob nasvetih obeh trenerjev sem se zavedla, da sem sposobna teka za zmago in prednost se je pred prihodom na mestne ulice spet povečala. Aprila ste na maratonu v Hannovru odstopili in naj- brž je šele zdaj bolj jasen ta- kraten predčasen konec, mar ne? Maraton se začne po tride- setem kilometru. Norma je bila tedaj izgubljena in z od- stopom sem si prihranila moči. Vprašanje je, če bi si ob normalnem nadaljevanju opomogla do iger. Včasih je tudi odstop dobro preraču- nana poteza. Zadnje tri ted- ne sem se pripravljala na Ro- gli in si močno popravila krvno sliko. Težave imam z eritrociti in zdravnica mi je svetovala, da bi morala kar stalno živeti v hribih. Je bila zmaga z osebnim rekordom v teku na 10.000 metrov na ekipnem EP v Be- ljaku potrditev dobre forme? Seveda. Beljak je bil moj prvi reprezentančni nastop. Mnogi so me čudno gledali in celo spraševali, če znam teči na stezi. Forma? Pred lan- skim rekordom v Česano Bosconeju sem na 10 km tudi izboljšala rezultat in v Nar- bonnu sem bila sposobna za tek okoli 2:37.00. Teh 2:42,58 so pač posledica tak- tike, večji del maratona ve- tra v prsa, teka po poljih in vingradih ter vročine. Kakšni pa so vtisi s sredo- zemskih iger? Na začetku je bilo nekaj organizacijskih težav, sčaso- ma pa so se stvari uredile. Podelitev je bila na polnem štadionu pred okoli 40.000 ljudmi, bilo je super. Zakaj smeh na zmagovalnih stop- ničkah? Fotoreporter Aleš Fevžer mi je pred podelitvijo naročil, kdaj se moram sme- jati in mahati, da bo imel primerne motive za fotogra- fije. Kakšna pa je nagrada za naslov sredozemske prva- kinje? Nič še nisem dobila. Mo- goče me še presenetijo. Pač, zdaj je menda že 95 odstot- kov zanesljivo, da bom na- stopila na svetovnem prven- stvu. To naj bi bila nagrada za zmago. Danes grem na nove priprave na Roglo, po- tem v organizaciji AZS za tri tedne v Sestriere, avgusta pa na SP v Stuttgart. ŽEUKO ZULE Foto: EDO EINSPIELER sReDozemsKi Teden dni brez TV četrtek, 17.6. šofer avtobusa se je po italijanskih cestah držal strogo predpisane omejitve vožnje 100 km/h in potova- nje je trajalo skoraj 18 ur. Šele okoli poldneva smo pri- šli v La Grande Motte, kjer nas je pričakal vodja logi- stičnega dela odprave Tomo Levovnik in po kosilu smo dobesedno padli v postelje. Počitek je bil kratkotrajen, saj smo že zvečer na bliž- njem nogometnem igrišču opravili rahel trening. Petek, 18.6. Dopoldne smo se v uro vožnje oddaljeni Nimes od- peljali na prvi resnejši tre- ning. Sodobna dvorana fran- coskega rokometnega prvo- ligaša je velika, po vrnitvi pa smo se razgledali po bunga- lovih, kjer smo nastanjeni. Nimamo nobenega televizor- ja, sploh ne vemo, kaj se do- gaja okoli nas. Telefoniranje je možno samo iz javnih go- vorilnic, toda sredozemske igre so za večino prvo večje tekmovanje in pomanjklji- vosti lažje prenašamo. Sobota, 19.6. Spet smo bili v Nimesu, popoldne pa smo si sposodili kolesa in se odpeljali po La Grane Motti. Mestece je oko- li 30 km oddaljeno od Mont- pelliera in daje povsem turi- stični videz. Izlet po mestnih ulicah je bil prijeten, najdlje pa smo se zadržali na plaži in se okopali. Morje niti ni tako hladno kot nekateri za- trjujejo, za vse pa je to bilo najbrž edino prosto po- poldne. Nedelja, 20.6. Začel se je rokometni tur- nir. Grke smo brez težav premagali z 29:24, s Pun- gartnikom pa sva bila s po sedmimi goli najboljša strel- ca. Zvečer smo imeli z odboj- karji, rokometašicami in ne- katerimi drugimi reprezen- tanti spoznavno srečanje. Iz- menjali smo izkušnje in končno dobili prve informa- cije o nastopih naših šport- nikov. Francoski mediji so glede poročanja z iger zelo skopi, v športni vasi pa smo še naprej brez televizorja. Ponedeljek, 21.6. Spali smo nekoliko dlje, dopoldne pa sem iz govoril- nice opravil krajši telefonski pogovor za Radio Celje. Po- poldne smo s Hrvati izgubili z 18:24, potem ko smo že vo- dili z 8:3. Leve je dosegel se- dem golov, meni pa se je po dolgem času zgodilo, da ni- sem bil med strelci. Nič ne de, Hrvatom se bomo v fina- lu oddolžili za poraz. NASTOP SLOVENSKE KOŠARKARSKE REPREZENTANCE NA EP 93 SO OMOGOČILI: GORENJE VELENJE, AFP DOBOVA, VITAL MESTINJE, BOROVO TRADE CELJE, ZAVAROVALNICA MARIBOR, VRTNARSTVO CELJE, ŠPORTNI TEDNIK EKIPA, VEČER MARIBOR, ZDRAVILIŠČE ROG. SLATINA, AUREA CELJE, NT&RC CEUE, AGENCIJA NOVI TRG CELJE. iVIiro Kocuvan: pod 50 sekundami Po petih letih ima Celje spet atleta, ki je 400 metrov z ovirami pretekel pod pet- desetimi sekundami. Miro Kocuvan je v petek - tri dni po 22. rojstnem dnevu — končno premagal magično mejo in s časom 49,95 izpol- nil normo za svetovno pr- venstvo. »V moji polfinalni skupini je bil tudi finalist lanske olimpiade, ki je tekel nepo- sredno za mano. Na šesti ste- zi sem bil tako že na startu prisiljen na >beg<, povrhu mi je med šesto in sedmo oviro odlično uspela sprememba ritma s 13 na 15 korakov ter sem tako že v prvem nastopu izpolnil cilj - normo za SP,« je svoj nastop ocenil Ko- cuvan. Uspeh bi bil najbrž s ko- lajno popoln? Ne, na kolajno nisem raču- nal in s 4. mestom tudi nisem razočaran. Stopničke sem najbrž izgubil na tistem pre- hodu s šeste na sedmo oviro, ki mi pogosto povzroča teža- ve. Nisem bil dovolj zbran in sem zato tudi dlje časa lovil ritem. V Francijo sem prišel s šele enajstim rezultatom in končno prebil mejo petdese- tih sekund, ki me je počasi že spravljala v obup. Najbrž bo kar držalo, da je za rezultat potrebna ustrez- na konkurenca? Seveda. Doma zmagujem s prednostjo treh, štirih se- kund. Na igrah sva z oče- tom-trenerjem, ki me je v Franciji tudi spremljal, na- črtovala rekordni tek in vse zamisli tudi 100-odstotno uresničila. Nadaljevanje bo zdaj bistveno lažje, načrta priprav za svetovno prven- stvo pa še nimam. Ž. Z. Renata Strašek: bron brez kopja Državna rekorderka v me- tu kopja Renata Strašek (21 let) je doživela prvi letošnji poraz, z rezultatom 59,04 m pa je na sredozemskih igrah osvojila bronasto ko- lajno. »Nisem zadovoljna. Naj- boljši met se mi je posrečil že v prvem poskusu, vodila sem do četrte serije, v zadnji pa ostala brez srebra. Sposobna sem za boljši rezultat, za re- zultat okoli 62 metrov, toda trema in čakanje na nastop na zadnji dan prvenstva so opravili svoje,« je nekoliko razočarano pripovedovala Straškova. Začetek je bil spodbuden, kakšno pa je bilo nadalje- vanje? Uspel mi je tudi met prek 60 metrov, a sem prestopila, pravzaprav kar pretekla čr- to. Pred četrto serijo mi je ena od tekmovalk premakni- la oznako za začetek zaleta in vse priprave sem morala opraviti znova, kar me je precej iztirilo. Še vedno mi manjkajo izkušnje. Težave so bile menda tudi s kopjem? Na igrah so uporabljali nov tip kopja, ki sem ga ime- la prvič v rokah. V Celju takšnega še nimamo in ko sem se prilagodila novemu orodju, je bilo tekmovanje že končano. Bron je po številnih razo- čaranjih vsaj prva kolajna z velikih tekmovanj. Pričakovala sem več, pre- magati bi morala tudi obe Francozinji. Dovolj je bilo razočaranj, zdaj so na vrsti uspehi. Kolajna je že res ko- lajna, toda rezultat ni bil po- sebej dober in zato moje ne- zadovoljstvo. Ž. Z. Št. 25 - 24. junij 1993 17 Razkol med kolesarji? Pred desetimi dnevi je vodstvo Kole- sarskega kluba New Concept iz Celja (predsednik Gerald Kazaferovic, tehnič- ni vodja Edo Kranjc, trener Ivan Kara- petrov) tekmovalce za zaprtimi vrati sez- nanilo s težavami in v nadaljevanju v ne- formalnem pogovoru obljubilo pisno sporočilo o stanju. Tehnični vodja Edo Kranjc je obljubo izpolnil že naslednji dan, v sporočilu pa je zapisal: »Očitno je, da v klubu prihaja do nesoglasij med vodstvom podjetja New Concept in vodstvom kluba. Finan- ciranje kluba ne poteka na zadovoljiv način, kakor tudi ostale dejavnosti po- djetja, ki bi pripomogle k stabilni situ- aciji v klubu. Kolesarjem so zajamčeni pogoji po pogodbi od strani vodstva klu- ba za sezono 1993, ostalo je pa odprto vprašanje sodelovanja s podjetjem New Concept, ki mora biti rešeno do konca meseca jimija. Pred klubom stoji nov problem, ki je nastopil ravno v času, ko so se rešili problemi trenerja in tehnične opreme kluba za sezono 1993. Prav tako so kole- sarji v rezultatskem vzponu. Ugrenovič je udeleženec sredozemskih iger (štirje slovenski kolesarji) in skupaj z Melan- škom med najožjimi kandidati za svetov- no prvenstvo v Oslu.« Predsednik kluba (in lastnik podjetja New Concept) Gerald Kazaferovic svoje- ga videnja položaja še vedno ni posredo- val. Še več: sam je zahteval, da sestanek s kolesarji poteka brez novinarjev in po- tem tudi predlagal komuniciranje z uradnimi pisnimi stališči... Ž. Z. Spektakel z razbito tablo v Golovcu je bila v nedeljo po več kot desetletju spet košar- karska tekma, v kateri je selekcija ameriških košarkarjev s tremi bivšimi NBA igralci pred maloštevilnimi gledalci pre- magala selekcijo Celja s 121:98 (44:22). Domače je vodil Zmago Sagadin, igrala pa je večina asov zlatega obdobja celjske košarke: Polanec, 21 točk. Tovornik 21, Gole 20, Janžek 14, Govc 10, Urbanija 6, Medved 4, Cencelj 2 in Pipan. Tekma bo ostala v spominu predvsem po skoraj enoumi prekinitvi zaradi razbite table (na sliki). Američani so pred tem gostovali na Polzeli in po podaljšku pred tisočglavo množico premagali domačega prvoligaša s 121:111 (97:97). Strelci za domače. Petranovič 31, Cizej 30, Škrabe, Urbanija 11, Goltnik 8, Govc 6, Kuhar 5, Štahl 4, Benčan 3, Rovšnik 2. Foto: EDO EINSPIELER LeillnekovI bron EP Na evropskem prvenstvu v kegljanju za kadete (do 18 let) jej v nemškem mestu Eppelheim v igri ženskih dvojic Katja Ledi-' nek (Emo) skupaj s Trboveljčanko Podlesnikovo osvojila brona- i sto kolajno. V poLfinalu sta podrli 677, v finalu pa 615 kegljev. 1 Med mešanimi dvojicami je Ledinekova skupaj z Medenom^ zasedla 16.mesto, med posameznicami pa je bila sedma (finale; je izgubila za samo štiri keglje). Slovo Martuna Najboljši slovenski nogometni sodnik zadnjega desetletja; Zdravko Martim iz Laškega se bo danes v Radečah ob 17.30 uri' na tekmi veteranov Olimpije in Maribora uradno poslovil od; piščalke. Na njegovo željo mu bosta asistirala someščana Stani-1 slav Babic in Slavko Špiler, po petnajstih minutžih pa ga bo^ zamenjal Vili Kranjc iz Gornjega Grada. Atletsko prvenstvo TO Aktivni pripadniki TO so imeli svoje atletsko prvenstvo ^ v Celju. Med ekipami je prepričljivo zmagala specialna brigada ; Moriš, štiri zlate kolajne pa so osvojili tudi zastopniki s Celj- i skega. Toševa v peteroboju in teku na 100 metrov, Kolar (oba^ ZŠP Celje) v teku na 800 metrov ter Kac (82.brigada) v skoku; v daljavo. Niso blesteli Končan je prvi del pr- venstva v slovenski vater- polski ligi. Celjski Neptun je s 4. točkami in gol razli- ko -1 v beli skupini osvojil tretje mesto in se uvrstil v prvo ligo, kjer se bo naj- boljših 6 klubov potegova- lo za naslov letošnjega pr- vaka. Celjski vaterpolisti v pr- vem delu prvenstva niso blesteli, saj so po težavah, o katerih smo že pisali, tek- movanje pričeli brez pri- prav. NekoUko boljšo igro so prikazali šele v drugem delu, vendar bo za nadalj- nje nastope potrebno teles- no pripravljenost in formo bistveno izboljšati. Neptun še vedno nima trenerja, za- to moštvo začasno vodita selektor slovenske repre- zentance Tomo Balderman in Davorin Podpečan. Nju- na naloga bo v nadaljeva- nju sila težka, saj se bodo celjski vaterpohsti posku- šali uvrstiti v play off, za kar pa bi potrebovali uvr- stitev med 4 najboljše eki- pe v l.ligi. PŠ ran^srama Nogomet II. slovenska liga 30. kolo: Dravinja-Primorjc 2:1 (1:1); domači so povedli prek Jelenka, zmagoviti gol za obstanek pa je dosegel Kokol v zadnji minuti; Ilirija-Era Šmartno 1:1 (0:0); strelec: Druškovič. Končni vrstni red: Jadran 47, Primorje 46, Avto- bum 40, Rudar, Triglav 34, Tumišče 31 Vevče 30, Domža- le 29, Era Šmartno, Medvode, Korotan 28, Dravinja, Tabor 26, Dravograd 22, Ilirija 18, Napredek 13. III. slovenska liga 26. kolo: Hmezad-Papimi- čar 2:0 (1:0); oba gola je dose- gel Koren. Končni vrstni red: Beltrans 37, Impol 33, Kovinar (M) 31, Slovenj Gradec 28, Pa- pimičar, Pobrežje 26, Ižakov- ci, Hmezad 25, Pohorje, Kun- gota 24, Rače 23, Aluminij, Rogašovci 22, Lipa 18. Tenis Slovenska liga Moški - 7. kolo: Celje-Mari- bor 3:6 (zmagah: Dimitrijevič, Virant, Doberšek-Virant; iz- gubili: Furlan, Doberšek, Ci- zej, Mlinaric, Furlan-Cizej, Mlinaric-Vengust); zaostali dvoboj 5. kola: Celje-Medvode 5:4; gostje na nadaljevanje dvoboja niso dopotovali. Končni vrstni red: Maribor, Triglav 12, Branik 8, Olimpija, Slovan, Medvode 6, Domžale, Celje 2. Vaterpolo Slovenska liga Bela skupina - 5. kolo: Nep- tun-Maribor 23:7 (5:2, 3:2, 8:0, 7:3); strelci: Planinšek 9, Gla- van 5, Škerl 3, Zupane, Ošljak 2, Šumečnik, Hrastnik 1; 6. kolo: Neptun-Triglav ml. 11:15 (1:5, 2:7, 3:2, 5:1); strel- ci: Glavan 8, Zupane, Škerl, Šumečnik 1. Končni vrstni red: Triglav ml. 11, Kranj 9, Neptun 4, Maribor 0. Ribolov Območna liga Končni vrstni red - člani: 1. Paka Šoštanj, 2. Laško, 3. Ve- lenje, 4. Celje, 5. Ljubno, 6. Mozirje, 7. Šempeter, 8. Pod- četrtek, 9. Voglajna Štore; po- samezno: 1. Bačič B. (L), 2. Mi- kac (V), 3. Visič (P), 4. Vincek (V), 5. Klančišar (L) itd; člani- ce: 1. Laško, 2. Celje, 3. Vele- nje; posamezno: 1. J. Švajgel (V), 2. Lukanc (L), 3. A. Švaj- gel (V), 4. Omerzel (L), 5. Gru- ber C. itd; mladinci: 1. Celje, 2. Velenje, 3. Šempeter; posa- mezno: 1. Bogadi, 2. Udovč (oba C), 3. Vrečar, 4. Mak (oba S), 5. Leskovšek (C) itd; pi- onirji: 1. Velenje, 2. Paka, 3. Celje; posamezno: 1. Štember- ger; 2. Kočevar, 3. Kumer (vsi V), 4. Skomšek, 5. Lozič (oba S) itd. Kegljanje Prvenstvo Celja Spomladanski del: Komu- nala 2332, Žična 2280, Sugros 2278, Kovinotehna 2243, Izlet- nik 2206, Petrol 2152, Železni- ca 2124; posamezno: Petemel (Sugros) 409, Polutnik (Petrol) 409, Terbuc 407, Zidan (oba Komunala) 404, Topič (Želez- nica) 398, Dobrišek (Kovino- tehna) 395, Pijetlovič (Žična) 395, Zimšek (Petrol) 394, Ferk (Žična) 394, Rošer (Kovinoteh- na) 393; borbene igre: Sugros 484, Petrol 450, Komunala 441, Žična 417, Železnica 407, Kovinotehna 401. Prihodnji teden nova igra Med skoraj sto kuponi, jih je bilo v 36. kolu Golding lota pet z vsemi pravilnimi tipi. O na- gradah je tako spet odločal žreb. Nagrajenci: Majda Gabrič iz Celja (10.000 tolarjev), Ivan Bešenski iz Celja (6000 tolarjev) in Roman Mlakar iz Polzele (4000 tolarjev). Nagrade bo- mo poslali po pošti. Pravilna napoved 36. kola: Hmezad-Papir- ničar 1, Dravinja-Primorje 1, Ilirija-Era Šmartno O, Slovenija-Hrvaška 2, Celje-Mari- bor 2. Sezona ligaških tekmovanj je zdaj končana, prihodnji t«ien pa bomo na športnih straneh Novega tednika v sodelovanju z našimi fotore- porterji začeli novo, privlačno nagradno igro. Jutri se začne prestopni rok z zadnjim kolom v drugi in tretji ligi je končana nogometna sezona 1992/93, že jutri pa se bo začel prestopni rok, ki bo trajal do 5. julija. Tretjeligaša Papirničar in Hmezad sta v sredini lestvice, sobotno prestižno srečanje pa so prepričljivo dobili Žalčani (na sliki v temnih hlačkah). Dmgoligaš Dravinja si je obstanek s trenerskim tandemom Bloudek-Pisnik zagotovili šele v zadnji minuti,z zmago proti novemu prvoligašu Primorju, veliko bolj prepričljiva pa je bila ekipa Ere Šmartno. Nogomet s Celjskega bo v novi sezoni s Publikumom zastopan tudi v evrop- skih pokalih, žreb pa bo 14. julija. Foto: EDO EINSPELER Št. 25 - 24. junij 1993 18 .a • K svoji znanki v Socki se je v ponedeljek, 14. junija popoldne, zatekla ena od slovenskih mam. Poiskala si je zatočišče pred svojo pijano hčero, ki je razbijala po hiši, in materi, ki se je v strahu pred hčerjo zakle- nila v sobo, grozila. Pre- strašeni mami je uspelo po- begniti skozi okno. • Romano je istega pone- deljka ponoči zaskrbel mo- ški, ki si je postlal kar na cesti v Medlogu. Alkoholno utrujenega možakarja je potem srečala policijska patrulja, vendar se je revež že kobacal proti svojemu domu. • V torek, 15. junija, so po- klicali iz A banke na Tito- vem trgu. Imeli so opravka z možakarjem, ki bi samo vzel, a nič pokazal. Polici- sti so potem ugotovili, da gre za Milana iz Velenja, ki mu A banka varno hrani njegove tolarčke. Milan se je tega dne vračal z zdrav- ljenja v celjski bolnišnici, zato ni imel pri sebi doku- mentov. Če mu je banka po tej ugotovitvi zaupala, nam ni znano, bilo pa bi prav, da bi mu. Tudi zaupanje je včasih zlata vredno. • Sinko doma razgraja in mamici nagaja. Pa Robi ni bil le nagajiv, so ugotovili policisti. Bil je nažgan in tudi do policistov tako nev- ljuden, da so ga odpeljali s seboj na dezalkoholizaci- jo. Mama pa si je v sredo ponoči oddahnila. • Še ena taka. V četrtek zvečer je še en sinek tepel mamico. Ta ji je celo grozil, da jo bo fental z nožem. Pa se je korenjak Stane pred policisti zaklenil v sobo in ni hotel ven, kar pa mu ne bo kaj dosti pomagalo. • Neznana ženska je v pe- tek dopoldne sporočila, da se pri njenih sosedih na Pr- vomajski ulici ravsajo. Po- licisti so ugotovili, da je Celjan Tomi parkrat ploz- nil someščana Miroslava. • Igor iz Zreč je bil minuli petek zelo zvit. Na policij- sko postajo je sporočil, da se na celjski avtobusni po- staji pretepajo. Lažnivi Igor se očitno zabava na precej neoriginalen način. Na postaji za avtobuse je bilo namreč nadvse mimo. • Tekov vratar je minuli petek popoldne sporočil, da se v tamkajšnjem bifeju dva pijana dedca tepeta in hočeta »še«. Ker nista bila uslišana, sta nerazumeva- jočo natakarico ozmerjala in se uspela odmajati še pred prihodom patmlje. M. A. Pohorci - ravs Ta veseli dan ali Mladina v ogledalu našega časa žal se je tudi ob koncu šol- skega leta celjskih srednješol- cev ponovila slika izpred pol leta, ko so naši mladeniči in mladenke proslavili polletno »inventuro« z izgredi, nasilni- škim obnašanjem in preko- mernim alkoholnim popiva- njem. Tudi tokrat so si za kraj pro- slavljanja izbrali celjski mest- ni park in obrežje Savinje. Spet so s seboj pripeljali gaj bi- če s pivom, za boljšo učinkovi- tost v razpoloženjskem zanosu pa so se »opremili« še z žgani- mi napitki. Je že res, da je konec šolske- ga leta tudi konec premnogih muk in napetosti, in tudi je še vedno res, da je mladost no- rost, ki skače čez vodo, kjer je most. Če bi šlo zgolj za razpo- loženjske aktivnosti v teh ok- virih, bi lahko celo ošvrkinili tiste občane, ki so se nad vpit- jem (prepevanjem) mladine zgražali, in bi jih lahko spom- nili, da so bili nekoč tudi oni mladi in velikokrat v napoto ter nadlego odraslim. Toda za- deve so se odvijale ^reko teh meja in mer. Tega dne je neka ženska na policijsko postajo sporočila, da neznani mladi ljudje pri splavarskem mostu ob Savinji maltretirajo žensko, ki se je zatekla k njej. Za nameček so pograbili njenega psička in ga vrgli v Savinjo. Ko so na kraj dogajanja odšli policisti, so tam res našli skupino 150 do 200 opitih mladih ljudi (čast izjemam!), dijakov celjskih srednjih šol, kjer izobražujejo bodoče tehnike, gostince, tr- govce in ekonomiste. Tega dne je na istem kraju prišlo do pretepa oziroma medsebojnega obračuna med mladoletniki iz Celja in Zreč. Ko so prispeli policisti, sadva dijaka že odpeljali v celjsko bolnišnico zaradi telesnih po- škodb. Po dosedanjih ugotovi- tvah policistov naj bi pretep izzval 15-letni Zrečan, dijak prvega letnika ene izmed celj- skih srednjih šol. Tretji primer (in ne zadnji) je prav tako iz mestnega parka v Celju, kjer so na tamkajšnji klopi sedeli štirje fantje. Na- enkrat je k njim nepovabljeno pristopil nek opit srednješolec, ki je zavpil: »Pohorci ravs Ce- ljanom!« Takoj za tem so se pojavili njegovi »somišljeniki« in hoteli izzvati pretep. Ogro- žena četverica je zbežala s pri- zorišča, med begom pa jih je nasprotna stran obmetavala s kamenjem. Na srečo so slabo ciljali. Ko se je skupina ubež- nikov kasneje vrnila in napa- dalce vprašala o razlogih za njihovo »slabo voljo«, je eden od njih dobil krepak odgovor v obliki boksarskega direkta v glavo. Po tem je sledil še en pretep... Takšen je bil konec leta na- ših srednješolcev. Pišemo o ti- stih, ki sodijo na stran naše kronike in tistih, ki jih tudi ni malo, ki so se intervencijskim posegom policistov uspeli izogniti. Pišemo pa tudi o vseh tistih, ki bi morali kaj ukreni- ti, da bi do takšnih in podob- nih izgredov sploh ne prišlo. Pa ne samo na sam veseli dan konca šole. MARJELA AGREŽ Ustanovljen regijski kiuli iPA Minuli ponedeljek je bil na UNZ Celje ustanovni občni zbor regionalnega kluba Celje mednarodnega policijskega združenja IPA (International Police Association), sekcije za Slovenijo. V naši republiki je bila sekcija tega mednarodnega policijskega združenja ustanovanjena koncem lanskega leta, s sprejemom v mednarodno združenje IPA, z usta- navljanjem regionalnih klubov pa bo zaključena organi- zacijska postavitev IPA na državni ravni. Celjski regi- onalni klub je eden izmed zadnjih, ki so ga ustanovili v tem letu. Doslej so bili namreč celjski policisti vključeni v regionalni klub za Štajersko, Koroško in Prekmurje, pred tem pa celo v avstrijski sekciji IPA. IPA je največje mednarodno zdmženje policistov, ki v 54 državah sveta združuje okoli 227 tisoč članov. Edini pogoj za članstvo je, da je prosilec delavec policijskih enot ne glede na položaj, barvo kože, raso, versko pripadnost ipd. Gre za povsem neodvisno stanovsko mednarodno organizacijo, ki je s posvetovalnim statusom kot nevladna organizacija registrirana pri Svetu Evrope. Želi predvsem gojiti prijateljske odnose in medsebojno pomoč med poli- cisti povsod po svetu, olajšati izmenjavo izkušenj na poli- cijskih področjih, s svojim javnim delovanjem ugodno vplivati na odnose policija - prebivalstvo ter preko stro- kovnih srečanj in prireditev širiti znanje ipd. Praznik policije Regijsko praznovanje bo v Slovenskih Konjicah 27. junij je v mladi slovenski državi praznik slovenske poli- cije in spomin na prve žrtve iz policijskih vrst v predlanski vojni na Slovenskem. Regijsko praznovanje Dne- va slovenske policije bo letos v Slovenskih Konjicah in sicer danes, 24. junija ob 12. uri v Domu kulture, ko bodo po krajšem kulturnem programu podelili letošnja odlikovanja, priznanja, pohvale itd. Najvišja priznanja, zlate znake zaslug za varnost, bodo prejeli trije delavci UNZ Ce- lje: Ivan Hribemik, Stanislav Soršak in Drago Vomšek. Posebno priznanje, znak »hrabro dejanje«, bo ob Dnevu slovenske policije prejel poli- cist Milan Petrovič, bronasti znak pa policist Aleksander Majcen. Oba delavca Policij- ske postaje Celje bosta prizna- nji prejela iz rok Iva Bizjaka, slovenskega ministra za notra- nje zadeve, in to na osrednji republiški proslavi, ki bo 27. junija v Novi Gorici. Od tako imenovanih zuna- njih zaslužnih organizacij in posameznikov bodo bronasta odlikovanja na praznovanju v Slovenskih Konjicah prejeli Pivovarna Laško, Gorenje Po- int d.d. Velenje, Osnovna šola Ljubno ob Savinji, Rudnik lig- nita Preloge Velenje ter Stani- slav Ambrož, Franc Confiden- ti, Janez Gradišnik in Vili Kragolnik. Po tem delu praznovanja, na katerega so povabili tudi vse upokojene delavce UNZ Celje, bo v hotelu Dravinja družabno srečanje. Na regijsko prazno- vanje Dneva slovenske policije v Slovenskih Konjicah so po- vabili tudi predsednike občin- skih skupščin in Izvršnih sve- tov, predstavnike občinskih odelkov za notranje zadeve iz občin celjske regije in druge sodelavce. M. AGREŽ Pred Soncem je biio vroče v sredo, 16. junija ponoči, je prišlo do množičnega pretepa pred diskoteko Sonce v Roga- ški Slatini. Policisti so ugotovili, da je nekaj delavcev luna parka od- šlo tega večera v disko. Tam naj bi pričeli izzivati goste, ker pa je bilo med gosti precej do- mačinov, so se za kratek čas umaknili iz lokala in poiskali okrepitev. Številčno močnejši so potem ponovno vstopili v disko in pričeli brez pravega vzroka oziroma povoda prete- pati štiri goste. Potem so odšli iz lokala in do svojih avtomo- bilov, razburjeni gostje iz di- skoteke pa so se zapodili za njimi, pred tem pa so se ustrezno opremili s koh in ste- klenicami. Steklenice so začeli metati proti avtomobilom in razbili eno vetrobransko ste- klo. Podobno so potem reagi- rali delavci luna parka. Tudi ti so se »oborožili« in šli nad do- mačine, ki so zbežali nazaj pred vhodna vrata doskoteke. Tam je spet prišlo do ostrega množičnega medsebojnega fi- zičnega obračunavanja, v ka- terem je sodelovalo osem de- lavcev luna parka in okoli de- set domačinov. Pri tem je en udeleženec pretepa utrpel hu- de telesne poškodbe, več pa jih je bilo lažje poškodovanih. Zo- per osuniljene storilce bodo policisti sestavili kazenske ovadbe oziroma predloge sod- niku za prekrške. M. A Nezgoda na žičnici Na tovorni žičnici pri slapu Rinka na Okrešlju v Logarski dolini se je minulo soboto okoli poldneva pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. Na tej žičnici se jo, skupaj s tovorom, peljal tudi potnik, 30- letni Slavko Frece iz Celja. Med prevažanjem tovora pa je upravljalec žičnice pri zadnjem podpornem stebru napravo ustavil, le-ta pa je nato pričela prosto drseti navzdol proti spodnji postaji, kjer je silovito trčila v betonski nosilec. Pri tem je Freceta vrglo iz gondole in je nato padel z višine treh metrov na asfaltno cesto. Hudo telesno poškodovanega potnika so pre- peljali v celjsko bolnišnico, lažje poškodbe pa je utrpela Štefka Kovačič iz Ljubljane, ki se je v tistem času zadrževala pri spodnji gondolski postaji. Preiskava o vzrokih za to nezgodo še ni končana. ^ PROMETNE NfZGODE Trčil v motorista Na regionalni cesti v Mlačah na Konjiškem se je v torek, 15. junija ponoči, pripetila nez- goda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, gmotna škoda na vozilih pa zna- ša okoli 130 tisoč tolarjev. Rafael Lopan (24) iz Loč je vozil osebni avto iz smeri Loč proti Zbelovem. V levem nepre- glednem ovinku v Mlačah je za- peljal na levo stran ceste, pri tem pa je z levim delom vozila trčil v nasproti vozeče kolo z motor- jem, ki ga je vozil Vojteh Faktor (18) iz Dobemeža, ki je v trčenju utrpel hude telesne poškodbe. Nezgoda v križišču Na Cesti na Ostrožno v Celju se je v petek, 18. junija dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne po- škodbe, gmotna škoda pa znaša okoli 30 tisoč tolarjev. Franc Zlatečan (48) iz Celja je vozil osebni avtomobil iz smeri Celja proti Lopati. Ko je pripe- ljal do križišča z Ulico heroja Sarha, je vozilo ustavil in name- raval zaviti v levo. V tem trenut- ku je v isti smeri za njim pripe- ljal voznik kolesa z motorjem, 17-letni Daniel O. iz Celja, ki je trčil v zadnji del osebnega avto- mobila, padel po vozišču in se pri tem hudo telesno poško- doval. Izgubil oblast nad vozilom v križišču Mariborske ceste in priključne ceste na Sloveniko v Celju se je v soboto, 19. junija zvečer, pripetila nezgoda, v ka- teri je bila ena oseba hudo teles- no poškodovana, trije udeleženci so utrpeli lahke telesne poškod- be, gmotna škoda na vozilu in obcestnih objektih pa znaša 300 tisoč tolarjev. Jože Guček (20) iz Socke je vozil osebni avtomobil po Mari- borski cesti iz smeri Celja proti Skofji vasi. Pri priključni cesti za Sloveniko je izgubil oblast nad vozilom, pri tem zapeljal na skrajno desno stran vozišča in zapeljal čez robnik, nato pa čel- no trčil v drog električne nape- ljave. Voznik Guček se je v nez- godi hudo telesno poškodoval, lažje poškodovani pa so bili so- potniki, 23-letni Marko Jakob iz Stenice, 16-letna Irena K. iz Do- brne ter 17-letna Lucija H. iz Lokovine. Nezgoda v Vinski gori Na magistralni cesti v Vinski gori se je minuli petek ponoči pripetila nezgoda, v kateri je bi- la ena oseba hudo telesno poško- dovana, gmotna škoda pa znaša okoli milijon tolarjev. Boštjan Zaje (21) iz Velenja je vozil osebni avtomobil po magi- stralni cesti iz smeri Axje vasi proti Velenju. Na klancu v Vin- ski gori je zapeljal na desno ban- kino, nato pa na levi del cestišča, kjer je trčil v osebni avtomobil, ki ga je iz velenjske smeri vozil 41-letni Piero Verišnik iz Vele- nja. V nezgodi je hude telesne" poškodbe utrpel voznik Zaje. Trčila traktor in moped Na lokalni cesti v kraju Brezje pri Lekmarju se je v nedeljo, 20. junija popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena ose- ba hudo telesno poškodovana, gmotna škoda pa je majhna. Jože Vizjak (21) iz Strtenice je vozil traktor (s priključenim obračalnikom) iz smeri Strtenice proti Vinskemu vrhu. V Brezjah mu je iz nasprotne smeri po sre- dini vozišča pripeljal voznik ko- lesa z motorjem, 15-letni Ivan T. iz Brezij, ki je, kljub zvočnemu opozorilu traktorista, trčil v obračalnik in se hudo telesno poškodoval. M. A. mini KRIMIČI V času od 6. do 8. junija je nez- nani storilec na pokopališču na Polzeli po treh nagrobnih spo- menikih in okvirjih grobov iz čr- nega marmorja polU tekočino (vosek-parafin) in s tem naredil za okoli 100 tisoč tolarjev škode. Parafina namreč ni mogoče od- .straniti. V torek, 15. junija dopoldne je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil znamke suzuki samu- rai, ki je bil parkiran na Velenj- ski ulici v Žalcu. Iz avtomobila je ukradel žensko torbico, v ka- teri je bila ženska ogrlica in pr- stan iz zlata ter potni list oško- dovanke R. P. iz Vojnika. Torbi- ca, prstan in ogrlica so vredni okoli 120 tisoč tolarjev. V času med 13. in 16. junijem je neznanec vlomil v vikend hišo v Letušu. V notranjost je prišel skozi vhodna vrata, ki jih je od- prl na nepojasnjen način. Iz vi- kenda pa je nato odnesel različ- no kuhinjsko opremo, električno žago, televizijski sprejemnik, kavč, stensko uro itd. Lastnika je s tem oškodoval za okoli 250 tisoč tolarjev. Na dvorišče v Svetem Juriju na Šmarskem sta se minuli četr- tek proti večeru sporekla Vinko in Bojan M. Med prepirom pa naj bi Bojan zgrabil za lesen kol ter z njim udaril Vinka po roki in ga s tem hudo telesno poškodoval. Minulo soboto sta se v Podtur- nu na Šmarskem sporekla Maks P. (36) in Frederik P. (50). Sled- nji naj bi v navalu jeze pobral izvijač in z njim udaril Maksa ter ga hudo telesno poškodoval. M. A. V Vojnilcu boij varno v okviru reorganizacijskih posegov na republiški ravni so lani postopoma ukinili tudi oddelek Policijske postaje UNZ Celje v Vojniku in usta- novili policijsko pisarno, ki je za ljudi v tem delu celjske ob- čine (Vojnik, Dobrna, Franko- lovo. Nova Cerkev) odprta tri- krat tedensko, sicer pa se vse aktivnosti vodijo iz centra, t.j. policijske postaje v Celju. Spr- va so bili občani precej neza- upljivi do te novosti. Bali so se namreč, da se bo stanje na po- dročju varnosti poslabšalo. Da bi skupno ocenili seda- nje stanje na varnostnem po- dročju, je bil 15. junija v Voj- niku sestanek, ki so se ga ude- ležili predstavniki krajevnih skupnosti Vojnik, Dobrna, Frankolovo in Nova Cerkev in predstavniki Policijske posta- je Celje. Skupno so ocenili, da se je v času od letošnjega janu- arja do zdaj stanje na področju varnosti celo izboljšalo, zaz- nanih je bilo edino več kršitev cestnoprometnih predpisov. Na tem skupnem sestanku so na koncu sklenili, da se delo v Vojniku v sedanji organiza- cijski obliki nadaljuje. Že na prvem takšnem sestanku janu- arja letos pa so predstavniki KS Dobrna izrazili željo po podobni obliki (policijski pi- sarni) kot je v Vojniku. Zdaj bo tudi to mogoče, saj so v Do- brni zagotovili prostor (KS), kjer bo od 1. julija dalje, vsak ponedeljek in vsako sredo od 10. do 12. ure, občanom iz Do- brne in bližnjih krajev na voljo dežurni policist. Ker policijski oddelek v Vojniku uradno še ni uki- njen, saj je to po veljavni zako- nodaji v pristojnosti občine- ustanoviteljice, bi bilo prav, da se ta zadeva čim prej pojavi na dnevnem redu zasedanja celjske občinske skupščine. M. AGREŽ Št. 25 - 24. junij 1993 191 Policija ne more biti naš edini varub Za varnost mora najprej poskrbeti vsakUo sam, pravi prvi mož slovenske pollcUe Sedemindvajseti junij je dan slovenske policije, to pa je bila tudi priložnost za pogovor s Petrom Šolarjem, Žalčanom, ki je od letos dalje podsekretar v slovenskem Ministrstvu za notranje zadeve in poveljnik slovenske policije. To mesto je prevzel v času, ko se v policijski organizaciji dogajajo in pripravljajo bistvene spremembe. Spremembe v organiziranosti slovenske po- licije so posledica in odraz novih družbenih razmer v naši državi oziroma družbi. Kaj je bistvo teh sprememb? Dosedanji koncept enotnega varnostnega si- stema, ki je temeljil na družbeni samozaščiti, je padel. Bivši varnostni okoliš kot temeljno varnostno območje je praviloma obsegal pro- stor ene krajevne skupnosti, vemo pa, da so ti problemi bistveno širši in zato krajevna skup- nost ni primemo okolje za učinkovito zagotav- ljanje in reševanje varnostne problematike. Kriminal ne pozna niti državnih meja, kej šele meje krajevnih skupnosti. Novi koncept - v mi- nistrstvu ga imenujemo »idejni projekt javne varnosti« - v letošnjem letu praktično preverja- mo na območju UNZ Kranj. Gre za to, da je v tem konceptu opredeljen nov organizacijski in vsebinski vidik delovanja policije. Osnovna značilnost tega je večja delitev dela, speciali- zacija in profesionalizacija policije ter vsebin- sko na novo postavljena odgovomost za stanje na posameznem področju varnosti. Ta se iz dosedanjega varnostnega okoliša prenaša na policijske postaje in na višje organizacijske enote. Ta projekt izpostavlja zahtevo po jasni vertikalni in horizontalni odgovomosti, linije te odgovomosti pa so med sabo strnjene. Do zdaj je bil policist preventivec in represivec, vse v eni osebi. Če pa želimo preventivno funk- cijo policije, ki je bila do sedaj formalno-prav- no sicer dokaj dobro urejena, tudi na terenu dobro izvajati, je treba zdiferencirati tista de- lovna mesta, ki se bodo ukvarjala izključno s preventivnim policijskim delom. Gre za to: če hoče biti policija učinkovita, ne sme zgubiti stika z lokalno skupnostjo, torej mora dobro obvladovati teren in populacijo. Lokalna skupnost pa so, poleg teritorija, predvsem pre- bivalci, njihovi skupni interesi in skupne po- trebe, sem pa sodi tudi varnost. Doslej so to bile krajevne skupnosti, po novi ustavi so to občine oziroma bodoče občine. In policija se v svoji notranji organiziranosti mora prilago- diti tem spremembam, projekt javne varnosti, ki ga uvajamo, pa daje rešitve tudi na tem področju. Ta naš koncept ni nobena kopija katerega od evropskih sistemov. Večina policij v Evropi in svetu se ukvarja s problemom, kako obdržati stik z lokalno skupnostjo. Pri- mera za to sta angleški bobby in japonski kaban, naš koncept pa ni ne eno ne drugo. Temelji na ugotovitvah iz prakse iz preteklo- sti, po drugi stani pa spoštuje osnovna načela večje delitve dela in specializacije v prid večji učinkovitosti, ta pa mora biti jK>drejena os- novnemu načelu, to je zakonitosti dela policije. Po osamosvojitvi Slovenije smo dobili novo kategorijo tujcev. Kako boste ravnali s temi državljani bivših jugoslovanskih republik ozi- roma novih držav, ki si do danes še niso uredili ustreznega statusa, pa živijo pri nas? Na tem področju dosledno izvajamo določila Zakona o tujcih. Tu je treba povedati, da so vsi tisti, ki so še v postopku pridobivanja držav- ljanstva, stalnega ali začasnega prebivališča, izenačeni z našimi državljani vse do trenutka, ko bodo ti postopki končani. Za ostale pa po- meni, da so v prekršku in da jih bo treba deportirati iz Slovenije. Tu pa se in se bo še pojavljala vrsta problemov zato, ker z nekate- rimi republikami bivše Jugoslavije ni urejenih dogovorov za reševanje tovrstne problematike. Precej si obetamo od nedavno podpisanega sporazuma z Republiko Hrvaško, kar nam omogoča vračanje oseb tako imenovanih tret- jih držav, ki so ilegalno prestopile slovensko- hrvaško mejo, tudi preko Hrvaške. Zavedati se je treba, da je postala Slovenija za marsikate- rega tujca tudi ciljna država, zato bomo v poli- ciji storili vse, da omejimo oziroma preprečimo ilegalno naseljevanje. Ko sva že pri meddržavnih oziroma mejnih zadevah: znani so precej vroči zapleti s sosedo Hrvaško okoli razmejitev v Piranskem zali\'u, pa snežniški gozdovi in Trdinov \Th. Je morda tudi meja, ki poteka z Republiko Hrvaško na območju UNZ Celje, v katerem delu sporna? Ta meja dokončno še ni definirana, sicer pa to ni stvar Ministrstva za notranje zadeve niti policije. Kolikor vem, tu ni nobenih starih spo- rov ali ozemeljskih zahtev s katere koli strani. Pred leti zasnovana slovenska akcija, ime- novana >^minus 10 odstotkov«, ne daje zadovo- ljivih rezultatov. Situacija je prav nasprotna, saj se število prometnih nezgod in smrtnih žrtev prometa iz leta v leto skokovito veča. Ali imate na tem področju v načrtih še kakšno novost, ki bi ublažila takšno stanje? Lanska usmeritev na področju prometa je bila ojačati represivne ukrepe, da bi se znižala hitrost na cestah, ki je v povprečju prekorače- na za 40 odstotkov. Policijsko ukrepanje je bilo zelo intenzivno, a se varnost kljub temu ne izboljšuje. To kaže, da samo z represijo pro- metne varnosti ne bomo spravili v evropske okvire. Osnovna usmeritev, ki sem jo dal poli- ciji, je tako imenovana ciljna usmerjenost, kar v praksi pomeni poostren nadzor in ukrepanje v času in prostoru, ko in kjer so nezgode naj- bolj pogoste. Če je, na primer, prekoračena hitrost na cesti v Zajesovniku najpogostejši vzrok nezgod, in to predvsem v popoldanskem času, potem je treba kontrolo hitrosti izvajati prav tam in v tistem času, ne pa na povsem drugem mestu. Treba se je usmeriti tudi na tiste udeležence v prometu, ki so na določenem kraju in v določenem času najbolj pogosti krši- telji cestnoprometnih predpisov, zaradi kate- rih prihaja do nezgod. Represivna politika naj ne bi šla v smer kaznovanja kar vseh poprek, še vedno mora veljati tudi načelo svetovanja, opozarjanja in ne nazadnje tudi represivno ukrepanje. Sicer pa je glavna usmeritev jasna: če smo ojačali represijo in sprejeli zakon, ki kršiteljem nalaga precej višje kazni, pa se situ- acija ni prav nič spremenila, potem to pomeni, da problemov prometne vamosti ni mogoče reševati samo s policijo in da bo moi-al tu vmes aktivno poseči še kdo. V zadnjem času so vse bolj pogosti primeri fizičnih napadov na policiste in preprečevanj njihovih uradnih dejanj. Se da kaj storiti, da bi bil policist, ki je od države pooblaščena oseba, pri svojem delu z občani bolj varen? Znano je namreč dejstvo, da je pravosodni postopek po- vsem enak, naj gre za napad na civilno osebo ali na pooblaščeno osebo, kot je policist. Tu gre za širši problem, za pojav agresivno- sti, ki se povečuje na domala vseh področjih našega življenja in dela. Seveda se takšno sta- nje potem odraža tudi v večjem številu prepre- čitev uradnih dejanj in napadih na policiste, verbalnih in fizičnih. Tu se tudi jasno kaže, da policist v pravosodnih postopkih ni nič bolj zaščiten od ostalih državljanov. Marsikdaj je celo v težji situaciji, ker se ga v prvi vrsti obravnava kot predstavnika države s predpo- stavko domnevne krivde in ne domnevne ne- dolžnosti. Sicer pa se tudi na tem področju kaže precej nizka stopnja avtoritete države. Pri preprečitvah uradnih dejanj in napadih na policiste je treba imeti v mislih tudi dejstvo, da policist s svojim ukrepanjem najbolj neposred- no posega v integriteto posameznika. V novih razmerah, ko smo v naši družbi kolektivne vrednote zamenjali z individualnimi, je jasno, da je občutljivost državljanov toliko večja. Ko smo na ministrstvu opravili analizo prepreči- tev uradnih dejanj in napadov na policiste v tem letu, smo prišli do ugotovitev, ki potrju- jejo zakonito delo policije na eni in visoko občutljivost in nespoštovanje zakonitih poli- cijskih ukrepov s strani državljanov na drugi strani. Slovenska policija je nenazadnje ena prvih, ki je že lani sprejela svoj stanovski ko- deks, kodeks poUcijske etike. Za učinkovito delo policije je, poleg strokov- nosti in organiziranosti ter še česa, pomembna tudi njena tehnična opremljenost. Se na tem področju že lahko primerjate z razvitimi evropskimi policijami? Na posameznih segmentih se lahko primer- jamo z Evropo. Na tankem pa smo v tistem delu, ki je povezan z na novo naloženimi nalo- gami po osamosvojitvi Slovenije. Gre za nad- zor na državnih mejah, pa tudi na nekaterih drugih področjih nam manjka vrsta tehnične opreme. Ali pa konkretno: severozahodno me- jo je v času pred osamosvojitvijo varovalo štiri tisoč vojakov takratne JLA, v slovenski policiji pa smo namesto tolikšnega števila vojakov za- poslili le nekaj nad 400 naših ljudi, in to še ob dejstvu, da smo dobili v varovanje tudi našo južno mejo. Ker pa smo zadnja leta slabo opremljali tudi policiste same, nam v tej fazi primanjkuje tudi precej osebne in dopolnilne opreme zanje. Ob takšnih dejstvih je jasno, da brez ustrezne tehnično-telmološke opreme, zlasti na področju varovanja naših državnih meja, ne moremo tekmovati z Evropo. Pri na- bavljanju opreme pa nas ovira tudi embargo na uvoz orožja in druge specialne opreme. Obstaja splošna ocena, da so danes ženske bolj ogrožene od moških. Kako bi vi to komen- tirali? Menim, da niso bistveno bolj ogrožene od ostale populacije. Seveda govorim o vamosti nasploh, res pa je, da so ženske bistveno bolj ogrožene kot moški v posameznih okoliščinah. Sicer pa žensko vprašanje v naši državi že dobiva svoje pravo mesto, na primer z ustano- vitvijo urada za zaščito žensk, s telefoni, ki so ji na voljo v vsakem trenutku, in podobnim. Je pa v prvi vrsti vsakdo sam zadolžen za lastno vamost. Če se čuti ogroženega, so tu razne institucije, na katere se lahko obrne in poišče pomoč. Pri ženskah pa velja pravilo, da se je pač treba izogibati takšnim okoliščinam, v ka- terih bi bile lahko bolj ogrožene. Sicer pa je to stvar ocene vsakega posameznika, kohko bo tvegal, se izpostavljal, kdaj bo kam šel, s kom bo vzpostavljal stike in podobno. Zaščita z orožjem ne pomeni rešitve tega problema. Stavke so v zadnjem času pogoste oblike protestov zaradi izredno slabih materialnih in socialnih razmer v posameznih dejavnostih in obenem sredstvo za dosego zahtev. Zdaj se tudi v policijskih vrstah vse glasneje govori o stavki kot edini možnosti za izboljšanje raz- mer, v glavnem pogojev za delo in policijskih plač. Ali res lahko pride tudi do stavke sloven- skih policistov? Bi se jim vi pridružili brez zadržkov? Stavka je vsekakor legitimna pravica tudi v poUciji, sam pa ocenjujem, da je nikoli ni uporabljala kot prvo aLi edino sredstvo za uve- ljavljanje svojih zadev. V kolikor bi do nje prišlo, se ji vsekakor ne bom pridružil, svoje zadržke pa sem neposredno izrazil tudi vod- stvu slovenskega policijskega sindikata. MARJELA AGREŽ Foto: EDO EINSPIELER Št. 25 - 24. junij 1993 Herman Celjski med nebom in zemijo Občinstvo žeUno kruha In Iger na prostem - Stari grad spet živi Povsem drugačen način dela in priprav umetniškega an- sambla in vseh gledaliških so- delavcev terja priprava pred- stave na prostem, zato si je celjski poklicni ansambel s Hermanom pod milim nebom nabral dragocene izkušnje in pod režijskim vodstvom Fran- cija Križaja zakoličil nov mej- nik v uprizarjanju predstav na Starem gradu. Že to, da je s tem Celje spet dobilo eno najlepših prizorišč na pro- stem, ki je zdaj tudi urejeno in pripravljeno za to in druga po- letja, je pomembna zmaga vseh, ki imajo prste vmes pri postavitvi Novačanovega Her- mana Celjskega. Po strokovni plati naj predstavo oceni kriti- ka (oceno bomo objavili v eni prihodnjih številk NT), mi si na tem mestu dovoljujemo le nekaj besednih in foto utrin- kov o, pravzaprav kar zgodo- vinskem dogodku na gradu. Ne čez noč in ne kar od vče- raj na danes, ampak kar nekaj mesecev, korak za korakom, med številnimi drugimi redni- mi in izrednimi gledališkimi deli, vajami in gostovanji, se je porajal Herman Celjski, ki mu je igralsko dušo in srce v pro- totipu nasilneža vdahnil prvak SLG Celje, Janez Bermež. Za- čelo se je pravzaprav že s sno- vanjem zadnje ponudbe pred- stave za iztekajočo sezono, ki jo je izdelal še prejšnji umetni- ški vodja, Blaž Lukan. »Naj bo konec sezone udaren, spekta- kularen projekt na prostem, ki ga je Celje v izvedbi poklicne- ga gledaUšča že dolgo pogre- šalo,« so se strinjali tudi v tea- tru, kjer so izbrali igralce za podobe likov iz časa vladavine Celjskih, prav tako pa številne zunanje sodelavce, na pomoč so poklicali Celje, občino, po- krovitelje. Festival Ljubljana in Svetovni slovenski kongres pa sta pristopila kot koprodu- centa. Začele so se vaje, ena za drugo, najprej v domači hiši, v prvih toplih dneh pa že na prizorišču pod Friderikovim stolpom. Najprej samo z igral- ci, potem skupaj s statisti, medtem ko so na drugi ravni tekle vzporedne priprave za promocijo Hermana Celjskega tudi drugod po Sloveniji, prek turističnih agencij in kultur- nih ustanov, od koder se dan- danes že priglašajo z avtobusi gledalcev od Murske Sobote do Kopra. Celje je s Herma- nom postalo kulturno stičišče Slovenije, Stari grad pa oživ- ljena kulturna dediščina Ce- ljanov. Zanimivo je bilo prisluhniti kakšnemu pomenku v množici ljudi že pred uradno premiero, (slavnostna predstava na 17.junij, na začetek turistič- nih dni v Celju, je žal zaradi slabega vremena odpadla), ki so se pogovarjali o mitologiji Celjskih, o Celjskih grofih v slovenski dramatiki, o pred- stavah o njih, ki so jih starejši na Starem gradu že videli, zla- sti pa temi, kdo so bili Celjani z modro krvjo... Prav tu se rado zatakne in za obuditev tega spomina je predstava kot učna ura zgodovine. Na tem mestu je treba pohvaliti gleda- lišče za izdajo izvrstnega gle- dališkega lista, ki je izšel ob Hermanu, in ki ob vseh sode- lujočih prinaša še bogato zgo- dovino in foto dokumentacij- sko gradivo o avtorju, Antonu Novačanu, pa Celjskih med zgodovino in pesniško vizijo, med zgodovino in umetnostjo, o uprizoritvah Hermana in še kaj. Tako »oboroženi«, pa vre- menu primemo oblečeni in peš hoji ali avtobusu prilagojeni za predstavo ob 21. uri, bodo gledalci veliko odnesli od uric, ki so sprehod po daljni prete- klosti nas samih. Tam, med parterjem in galerijo na pro- stem, med cvrčanjem čričkov in migetanjem zvezd na plahu- taj očem modrem platnu scene, so prostor zapolnili glumači... z veliko truda, ljubezni in od- govomosti. Tako so po pisateljevi pred- logi, ki je sicer pisana komor- no, stkali pripoved o očetu Hermanu Celjskemu, o nesreč- ni Veroniki, tej femme fatale in njenem ljubljenemu Fride- riku, o njegovem bratu in dru- gih na dvoru in po deželah, kamor so segali in kamor so hlepeli Celjski. Zgodba o Kolumbovem Jajcu Košček za koščkom je na- stajal Herman Celjski današ- njega časa in samo On ve in njegovi podaniki za muke in slasti od spočetja pa do rojstva predstave. »Toda muke so z aplavzi občinstva pozablje- ne,« pravijo igralci, pa kostu- mografi, scenaristi, ansambel pač... Slast pa ostane. Danes, ko so se na Stari grad po tolikem času spet na- selili grofje, dvorjani, hlapci, bičarji, duhovniki, Bošnjaki, Židje, pa seveda občinstvo, ki je vsem tem bitjem iz preteklo- sti za postanek v današnjem času hvaležno, je seveda v po- govorih za kavarniško mizo ali v kakšni dmgi dmžbi, umest- no povedati ali pohvaliti se, da smo videli predstavo na gradu, vprašati za »karto več« ali ka- ko priti do nje, se peljati z Gla- zije do gradu in po predstavi nazaj, iti peš, vedeti nekaj o Celjskih, komentirati, kako bi bilo to ali ono bolje, zakaj ni kaj dmgače - skratka, po Her- manu se začne odvijati dmga zgodba. Recimo ji zgodba o Kolumbovem jajcu. Jo poz- nate? Na primer: Slavnostna pre- miera bi morala biti dan poz- neje, pa ne bi odpadla, saj ni deževalo... V gledaUšču bi se morali ozirati na stare lunine koledarje, pa se ne bi nikoli ušteU... Na hladne plastične stole in za lepši videz »dvora- ne« bi morali poskrbeti z bla- zinicami, ki si jih bi gledalci za kavcijo sposodili... Za pogled z oddaljene galerije v tujini (kako radi se še vedno sklicu- jemo na zahod) proti plačilu in vračilu posodijo majhne lične daljnoglede... Na sicer kratki vožnji z avtobusom na prizo- rišče bi morda gledalce po- spremili s primemo glasbo s predstave, prizorišče bi mo- ralo biti še bolj slavnostno okrašeno, da ne govorimo o gostinski ponudbi zdajšnjih graščakov na Starem gradu, bo dodal še kdo v Kolumbovo zgodbo. In če ne čisto nič dm- gega - nekaj zanimivih zamisli (ideje pa so dandanes drage in dragocene) za še kakšen pro- jekt se bi res našlo v njej. Dmga plat te zgodbe pa je taka, kot jo je za naš tednik povedala zvesta gledalka celj- skega gledališča, Majda Go- spodaric, upokojena vzgojite- ljica iz Radeč: »Videla sem že veliko predstav na prostem — od Verone, kjer sede v avdito- rij do sedemsto tisoč gledal- cev, pa do Dunaja, kjer se zbi- ra mondena smetana Evrope. Pa vam pravim, da sem težko pričakovala celjsko predstavo v domačem okolju, še zlasti zato, ker v njej v naslovni vlogi nastopa moj priljubljeni igra- lec. Ponosni smo lahko, da imamo tako bogato zgodovino in gledališče, ki jo je sposobno oživiti. Celjski grad je čudovi- to prizorišče in Hermana Celj- skega sem tu gledala že pred 28 leti. Čestitam vsem ustvar- jalcem!« In še tretja zgodba se je od- vijala in se še odvija skupaj s Hei-manom v zakulisju Sta- rega gradu, kjer se zgodi, da gostoma gostinec ponudi eno steklenico malega piva, ker dveh nima, kjer so cene pijači v kiosku višje kot na tisoč me- trih v hribih in kjer kuhajo »oprano« pravo kavo. Če vse to morda veste že iz prejšnjih obiskov na gradu, potem med obrobnimi dogajanji povejmo, da stane vstopnica za predsta- vo 800 tolarjev, bombažna ma- jica z napisom Herman Celj- ski, ki jo dobite pri mladih bi- Ijerterjih, 300 tolarjev, gleda- liški list 200 tolarjev. Igralce kostumirane pripe- ljejo na grad z avtobusom, z izjemo nekaterih, ki so si ves čas nabirali kondicijo in testi- rali peš pot, in hodijo peš tudi na predstave. To so: pater Melhior, Aron Salobir, eden od dvorjanov, tu in tam potu- joči pevec in morda se jim bo pridnižil še kdo. VeUko ener- gije namreč terja predstava iz- ven domačega odra in vsakdo mora najti svoj način, kako jo nabrati. »Tudi pogimia«, pra- vijo nekateri, ko se Veronika razgali in pokaže bele prsi, medtem ko se gledalci zaradi hladnega večera zavijajo v to- ple jopice. Sicer pa - noč ima svojo moč. Zato je na grad pri- jetno priti peš in v dvoje, k predstavi po mestnih ulicah pa vabi tudi glasnik s parom konj. Prvi dan je bil to igralec Marjan Bačko, ki je to svojo vlogo vzel tako resno, da bi mu bilo skoraj »vzelo« glas. Svoje je pripomogel tudi hladni po- mladni piš na vajah, ki je za- voljo tenčic in rahlega svilene- ga kostuma skoraj tik pred zdajci položil v posteljo tudi samo kraljico Barbaro... No, glasnika je potem junaško za- menjal kar sam direktor, s kraljicami pa ni kar tako. Toda Celjski grofje so upomi in zlepa si ne pustijo vzeti oblasti. Na gradu bodo vladali do prvih dni junija. Če bodo padale prekle z neba, bodo predstavo odpovedali, kot so morali prvo. Ta bo kot nado- mestna na sporedu 28. junija, ostale pa tako, kot boste pre- brali ali slišali vpiti glasnika, ki bo vabil na grad. Zamuditi j nikakor ne smete. MATEJA PODJED I Foto: EDO EINSPIELER ' Janez Bermež - Herman Celjski v naslovni vlogi. Pmorisce med nebom in zemljo. Igralka, gostja Vesna Lubej: že čez nekaj trenutkov bo žena Hermana mlajšega. Na Stari grad z menoj boš šla, poje že stara pesem. Majda Gospodaric Št. 25 - 24. junij 1993 20,21 Dober dan, Celje! Kot da Poletja v Celju- Knežjem mestu ne more zmotiti niti dež, čeprav so oblaki nad mestom po dolgih sušnih tednih prav minuli četrtek zmotili slovesno otvoritev Celjskih turistič- nih dnevov. Premiera Her- mana Celjskega je preložena na prihodnji teden, zato pa so vse ostale predstave že razprodane. Na bogat program kultur- nih in zabavnih prireditev so se ljudje odzvali različno. Popoldne in zvečer posedajo tam, kjer se kaj dogaja. Pivo ali kakšno drugo osvežilno pijačo spijejo pri tistem go- stincu, ki zna ob prijaznosti ponuditi še kaj drugega. V Na-Na so, denimo, s kanč- kom iznajdljivosti poskrbeli za porcije »giric«, glasba na priložnostnem odru ob go- stišču Oaza pa je še dodaten magnet za obiskovalce. Gostinci, ki se pritožujejo, da v dneh do petka ne bodo nič iztržili, pa si lahko slab zaslužek pripišejo na svoj račun. Nekateri zato, ker so dogovorjeno ceno piva s 120 dvignili na 150 tolarjev, dru- gi zato, ker jim zmanjkuje sladoleda, tretji pa... Izgo- vori, da ljudje nimajo denar- ja, ne držijo v celoti, saj ga tisto malo, kar jim ga le osta- ja, potrošijo tam, kjer se imajo lepo. No, morda pa bo- do tudi tisti, ki vse stavijo na nocojšnjo noč z Agropopom in slovesnost ob Dnevu dr- žavnosti, prišli na svoj račun. Vsekakor pa imajo v teh dneh največ dela organiza- torji, ki morajo med drugim poskrbeti tudi za to, da se Celjski turistični dnevi ne bodo zaključili z rdečimi šte- vilkami. Pavšal, ki ga morajo plačati vsi gostinci in zaseb- niki, se giblje od 10 do 50 tisoč tolarjev, občina pa se je za ta čas odpovedala komu- nalni taksi. In četudi so celj- ske ulice v nekaterih delih te dni prepolne kramarije, je to še vedno bolje kot da bi sa- mevale in bi prodajne štante lahko prešteli na prste ene roke. Razlogov, da Celjanom v teh dneh ne bi zaželeli do- brega Ln prijetnega dne, prav zares ne more zmotiti niti dež! IVANA STAMEJČIČ Foto: EDO EINSPIELER Poletje V Celju - da aH ne In kako dolgo? In kaj o Celjskih turistič- nih dnevih oziroma priredi- tvah Poletja v Celju-Knež- jem mestu menijo naključno izbrani sprehajalci po mest- nih ulicah. Nekaj pritožb, predvsem iz celjskih ti^ovin, kjer so se pritoževali nad številnimi stojnicami, po- stavljenimi tik ob njihovih izložbah, je bilo slišati, ob tem pa so med »navadnimi« ljudmi, ki so jim prireditve tudi namenjene, prevladale pohvale. Fani Sikola, kuharica: »Zelo super, to je manjkalo Celju. Mislim, da bi tega mo- ralo biti več in pa vsako leto.« Staša Sikola, šolarka: »Mi je kar všeč, mislim, da bi bile prireditve lahko tudi čez vse leto.« Igor Fabiančič, dipl. far- macevt: »Moram reči, da ne bi mogel dobro odgovoriti, ker nimam posebej dobre predstave. Zanimam se pa za uprizoritev >Hermana Celj- skega<, ki se odvija na celj- skem gradu. To bi res rad videl.« Peter Trebeč, pleskar: »Všeč mi je, razen da je mor- da preveč bižuterije, morda bi moralo biti več muzike, malo več iger, drugače je pa kar v redu. Lepo je da malo poživi Celje, da ne bo tako mrtvo kot doslej.« Erika Pari, upokojenka: »Ni mi posebej všeč, preveč je kramarije. Prireditve bi morale trajati čez večji del leta, več bi moralo biti kul- turnih prireditev in stojnice bi morale biti bolje zalo- žene.« Danijel Pokopec, livar: »Te prireditve so mi zelo všeč, morale bi biti večkrat.« Ivan Bamšak, natakar: »Trajati bi morale manj, ta- ko bi bilo pač več obisko- valcev.« i in domača pesem, pozdrav Poletju v Celju-Knežjem mestu Plesni orkester Žabe s pevkama Alenko Godec in Mio Žnidarič je v petek zvečer dodobra ogrel Celjane. Mladi in stari, na posnetku pa tudi najmlajši obiskovalci so bili tisth ki so ob nastopajočih krojili mestni utrip Poletja v Celju-Knežjem mestu. \ venčki narodnih plesov. Saj je vseeno, kje ste jih gledali: na 1 trgu ali v sprevodu po mestnih ulicah. Dekle na posnetku je Ki nebu tudi zato, da sobotnega dopoldneva ne bi zmotil dež. ^ je vselej prisluhnila množica ljudi. Do zaključka redakcije pa je bilo zagotovo najbolj živahno ^zvečer, ko je bil Tomšičev trg pretesen za vse najmlajše, mlade in malce starejše oboževalce Čukov. *okodilčki. pa Krka, pa tudi stare »komunistične*, kot je Ko si srečen... Sastop gibanja Hare Krišaa z indijsko glasbo pred Madrugado ' v Stanetovi ulici. \ Št. 25 - 24. junij 1993 22 I odmevi I KIV Vransko - tokrat malo drugače Žalostno, vendar resnično je, da moramo pravico v da- našnjem času iskati preko me- dijev, sicer pa se temu ne ču- dim več, po vsem kar sem videl in doživel v »KIV« Vransko ali »KIV TRADE«, ali »KTVING«, sicer pa že sam ne vem več, ker se ime tega podjetja spreminja iz meseca v mesec. Kot tudi moj kolega, oziro- ma bivši sodelavec v prejšnji številki, sem tudi jaz primoran izraziti svoj gnev preko časo- pisa. V prej omenjenem podjetju sem bil zaposlen dobra štiri le- ta in že takoj na začetku sem opazil velika nesoglasja med vodilnim kadrom in ostalimi delavci, kar se je stopnjevalo po zamenjavi vodilnega kadra. Vedno sem bil pripravljen de- lati preko delovnega časa, tudi sobote in nedelje, če je bilo po- trebno, ko pa sem sam rabil razimievanje zaradi bolezni otroka in žene, pa nisem bil vreden nič več. Kar pa se ni dogajalo samo meni. Odnosi so postajali vse bolj nevzdržni, žalostno, ampak moral sem se odločiti med družino in po- djetjem. Sicer pa bi vse to še nekako prebolel, četudi sem moral s 1.6. dati odpoved, am- pak, da nisem bil deležen re- gresa, kakor tudi mojih enajst bivših sodelavcev ne, in to vse zaradi bolniškega staleža... V tem podjetju je očitno, po izjavah vodilnih delavcev, bol- niški stalež kriterij za izplači- lo regresa. Sedaj pa sprašujem vodilne, oziroma odgovorne, od kod jim pooblastila, da je bil regres 4.6.93 izplačan samo določe- nim delavcem in po katerih kriterijih se v tem podjetju de- lavce sploh ocenjuje? Do sedaj sem čakal, ker sem verjel na obljube odgovornih, da mi bo regres v najkrajšem času izplačan, vendar pa s tem ni nič. Torej bo vsa zadeva le morala pred sodišče, česar pa so v tem podjetju že tako na- vajeni, čeprav se tako nizko nisem hotel spuščati. Naslov v uredništvu Kopalci in nevarnost Glede na članek o nevarno- stih na celjskem bazenu v predzadnjem tedniku, poda- jamo odgovor v zvezi z var- nostjo na letnem kopališču v Celju. Kot verjetno že veste, je celjski bazen glede vamosti v samem vrhu slovenskih ko- pališč. Na njem opravljajo preventivna kontrolo vamosti tako reševalci iz vode kot upravnik bazena. Kar pa za- deva nevamosti električnega udara v vodo: skupaj s pristoj- nimi inšpekcijskimi službami redno opravljamo preglede, s pristojnimi iz celjskega elek- trogospodarstva pa meritve elektro instalacije. Doslej niso ugotovili nobenih nepravilno- sti in nevamosti za kopalce in zato smatramo, da so besede, izrečene na ta račun, golo pre- tiravanje. Zato kopalce obveš- čamo, da smo zaradi vamosti, za katero se zavzemamo na celjskem bazenu, ponovno opravili meritve elektro nape- ljave. Ugotovljene niso bile ni- kakršne pomanjkljivosti. Po- leg tega smo odstranili svetil- ke na drogovih, ki pa so bile, mimogrede povedano, tudi va- rovane proti padcu. Na ta na- čin ima celjski bazen potrjeno dovoljenje za opravljanje. Upravnik bazena in PK NEPTUN Elegantova pot v slovensici vrh Odgovor velja zapisu in sa- mohvali g. direktorja Elegan- ta, ki meni, da ne bo s svojo gospodovalnostjo vrgel puške v koruzo. Ni se mu treba vzpe- njati tako samovoljno v slo- venski vrh, ker ga tja vlečejo Elegantove oslice, te pa smo včasih preveč delovne in upor- ne prav zaradi krivic in laži samohvale. Zdaj pa bi vam ra- de še povedale, da se vas boji- mo zaradi vaše neiskrenosti in samovolje. Kadar se dva pete- lina ne moreta sporazumeti, kdo bo vodil kokoši, pač eden odneha, drugi pa se gizdalini, dokler mu je namenjeno. Tudi sposobnost dela, ki jo pripisu- jete sebi, ne pa delavkam, je odvisna od naših sposobnosti. Imamo inovatorja za izbolj- šavo tehnologije. Ker pa je ne- priznanje in zavist direktorju, je svoj dosežek obdržal v žepu. Me pa še ročno šivamo gimibe ali pa jih vozimo na jug, ki se mu reče Loka pri Žusmu. Tam nam bodo opravili storitve s povečanimi stroški. Pohvali se naš direktor, da norme prevzema iz Topra, pa saj ga ni več. Norme so pa ved- no večje. Tako pridemo skozi kalvarijo do svojih plač. Pov- prečna neto je od 16 do 22.000 SIT, in ne 30.000 kot navaja direktor. Kdo bo koga hvalil, kako se izpolnjujejo naše pravice in dolžnosti, naj ocenijo bralci. Malico imamo kar dvajset mi- nut, nato pa še deset minut vroče kave. Pa bog ne daj, da bi takrat pri kavici kaj hudega mislile. Takrat čuvamo svoje jezike, da si jih ne »poparimo«, saj bi nam bilo usojeno slovo od Eleganta. Predlagamo, da svojo puško vržete v komzo, vzemite bera- ško palico in malho, pojdite med reveže in jim dajte svoj kos kmha v bogajme. Ko bomo opazile vašo ponižnost in zav- zetost za pristne človeške od- nose v kolektivu, bomo dejale: vmil se je k nam spreobrnjeni človek, ki se je učil manire v humani šoli, ne pa v poli- tični. Pa smo zavozili vaš voz gno- ja v časopise, zdaj pa ga mora- mo še počistiti na njivo, ki se ji pravi pravica. Ali boste pre- poznali krivico 370 delavk, ki vam ne verjamejo vsega, kar diši po stari komimistični hva- li. Me nismo žene industrijske- ga sveta, marveč človeka vred- na bitja na tem ljubem svetu. Kako bi bilo, da bi enkrat rekli bobu bob, ne pa mlatili prazno slamo. Pa lepo premislite o vsem, da se bomo medsebojno še ra- zumeli. Delavke Eleganta PREJELI SMO PZS posega v lastnino PD Celje Planinsko dmštvo Celje je imetnik pravice upravljanja precejšnjega planinskega pre- moženja v Kamniško savinj- skih Alpah, ki je zemljiško knjižna last Planinske zveze Slovenije. V novembm lanske- ga leta smo zahtevah, da nam PZS omogoči prenos tega pre- moženja na PD Celje. Zahtevo smo utemeljili s tem: da je bUo to premoženje odvzeto po dm- gi svetovni vojni Planinskemu društvu Celje na osnovi »fiz- kultumih lastninskih zako- nov«; da je ves čas po vojni PD Celje s tem premoženjem upravljalo (obnavljalo in gra- dilo je planinske postojanke, vzdrževalo planinske poti, go- spodarilo z gozdovi). Svojo zahtevo smo utemelji- li z dokumenti, ki dokazujejo upravičenost PD Celja do last- nine zahtevanega premoženja. Predsedstvo PZS in pred- sednik A. Brvar našim zahte- vam nasprotujejo predvsem zato, ker se bojijo odtujevanja planinskega premoženja in tr- dijo, da PD Celje ni edini pravni naslednik predvojne Savinjske podružnice SPD. Podobne zahteve so na PZS naslovila še nekatera dmga planinska dmštva, ki zahteva- jo, da postanejo lastnik pla- ninskih postojank, ki so jih gradila ali obnavljala in jih se- daj upravljajo, lastnik pa je PZS. PZS je danes lastnica le tistega dela planinskega pre- moženja, ki so ga pred vojno pridobile podružnice Sloven- skega planinskega dmštva in je bilo po vojni podržavljeno. To je le četrtina planinskih po- stojank, pri ostalih treh četrti- nah so v glavnem že lastniki planinska dmštva, ker so jih zgradila po vojni in so lahko uveljavljala lastništvo. Zato bi z lastninjenjem normalizirali lastninske odnose znotraj pla- ninske organizacije. Pričakovali bi, da vsaj seda- njih upravljalskih pravic dm- štev ne bomo spreminjali in bomo strpno in strokovno iz- vedU lastninjenje planinskega premoženja, ki je sedaj last PZS. Pričakovali bi tudi, da bo prav predsedstvo PZS ohra- njalo planinsko premoženje in si prizadevalo ohranjati dobre odnose s planinskimi društvi, ki skrbijo za planinsko premo- ženje. V primem PD Celje rav- na predsedstvo PZS ravno na- sprotno ! Predsednik PZS A. Brvar je podpisal s Kovino- tehno Celje pogodbo o zakupu gozdne parcele (2,4 ha) v Lo- garski dolini za dobo 99 let! Upravljalec te parcele je bilo ves čas po vojni PD Celje, ki o podpisu te p>ogodbe ni bilo niti obveščeno. To je že dmgi primer, ko predsedstvo PZS neposredno posega v uprav- Ijalske pravice našega dmštva. Zaradi pomanjkanja demo- kratičnih odnosov znotraj pla- ninske organizacije težko pre- prečujemo posege predsedstva PZS v pravice našega planin- skega dmštva, zato smo bili prisiljeni o tem seznaniti tudi širšo slovensko javnost. ZORAN TRATNIK PD Celje Ne sramujmo se slovenske samostojnosti! Bliža se dmga obletnica osamosvojitve. Sklepanje o sa- mostojnosti je bilo izvršeno v parlamentu Slovenije 25.6.1991. Ko sem lani na TV gledal proslavo prve obletnice na tr- gu v Ljubljani, sem bil globo- ko razočaran. V vsej masi ljudi sem opazil samo enega otroka, ki je sedeč na ramenih očeta, mahal z malo papimato zasta- vico. V okolici pa nobene za- stave, ki naj bi potrjevala našo samostojnost. Vem, da v slovenski naravi ni mitingaškega nagnjenja (kot v Srbiji) ter smo bolj za- držani pri izražanju čustev, vendar menim, da bo tako ob- našanje za Slovence, blago re- čeno, najmanj neumestno. Kaj so si o tem mislili sosednji na- rodi, če so gledali prenos? Pri tem bi vas spomnil na dejstvo, s kakšno ihto in vne- mo so udeleženci v rapravah o posameznih občinskih grbih sodelovali. Pri tem so pozabili, da so ti grbi v glavnem znaki fevdalne razdrobljenosti ali tudi cehovstva in spominjajo na oblast fevdalcev. V teh raz- pravah so skoraj vsi udeležen- ci javno ter glasno nastopali brez kakršnegakoli sramu. Zato mislim, da bi ob praz- novanju dneva naše državno- sti morali, ali vsaj želeno je, da Slovenci razobesimo vsaj za- stavo Republike Slovenije na naših stanovanjskih hišah ali stanovanjskih blokih, kar je dolžnost upravljalca ali hišnih svetov. Strošek za zastavo, ki vzdrži najmanj 10 do 15 let, je minimalen in odtehta privrže- nost naši državnosti. Upam, da so vse slovenske parlamantarne in izvenparla- mantarne stranke javno poz- vale svoje člane in simpatizer- je k razobešanju zastave RS in s tem potrdile boj za našo sa- mostojnost. Poudarjam, da pri tem ne gre za dejanje prisile, kot je bilo v pretekli dobi, ko so po- sebni pooblaščenci popisavali, kdo ni izobesil zastave, nakar so za take sledile celo kazni. Danes pa je to vprašanje izra- žanja čustva slovenstva in pri- padnosti naši državi in samo- stojnosti. Ob tej priložnosti pozivam vse tiste, ki še vedno odpirajo razprave o zastavi in grbu, da končno odnehajo. Imamo veli- ko važnejših nalog. Bivši par- lament je to nalogo uspešno opravil in ne rabimo nikakrš- nih sprememb. CIRIL KNEZ, Laško Razmišljanja oh ponovnem srečanju So spet minila dolga, ali krat- ka leta za ene bolj, za druge manj na- peta. Toda, če takrat zmogli smo maturo je zdaj, čez 45 let, čas za ponovno inventuro! BUa je sobota, čisto navaden dan. Za nas pa, ki smo ta dan praznovali 45. obletnico matu- re, je bil dan pričakovanja, srečanj in obujanja spominov. Mar je res minilo že toliko let od takrat, ko smo mladi, brez- skrbni in polni upanja zapu- stili šolske klopi? Bila so prva povojna leta, življenje ni bilo nič kaj rožna- to. Kljub vsemu je večini uspe- lo končati študij in se vključiti v življenje. Med nami so prav- niki, zdravniki, gradbeniki, profesorji, ekonomisti.. .,le politikov med nami ni bilo. Morda zato, ker smo povojna generacija, ki je marsikaj do- živela. Večina se je po študiju vmila v Celje. Mislimo, da smo tudi mi nekaj doprinesli k raz- voju našega mesta. Ob naši obletnici se nas je zbralo 52, izdali pa smo tudi spominski almanah, v katerem smo v besedi in sliki skušali obuditi spomine na naša dm- ženja v teh štirih in pol deset- letjih. Kar precej tmda smo vložili v to in tudi na reportažo v časopisu in na radiu smo po- mislili, pa iz tega žal ni bilo nič! Mislili smo pač, da bi lahko tudi Celjanom povedali kaj za- nimivega o teh že zelo odmak- njenih časih. Izgleda pa, da je danes pri nas politika alfa in ornega vsega dogajanja, kot da smo se vrnili v čas naše mature leta 1948! Nekdanji maturanti, ki smo pripravili srečanje: V.VERTAČNIK Z.BOŠNAK M. CAFUTA B.RAVBAR Ukiniti akcijo »Atest« Ministrstvo za promet in zve- ze. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Zveza p)o- trošnikov Slovenije in PTT Slovenije v teh dneh izvajajo obsežno akcijo »Atest«, s kate- ro lastnike telefonskih apara- tov, faksimilnih naprav, mo- demov in dmge komunikacij- ske opreme seznanjajo, da jim bodo odklopili telefonske priključke, če ne bodo odstra- nili naprav, ki nimajo atesta. Zeleni Slovenije se strinjamo s težnjo, da se tudi na tem po- dročju uveljavi (pravni) red. Toda zaradi interesa lastnikov teh naprav in tudi zaradi spo- štovanja zakonov (torej prav- ne države) pobudnike akcije opozarjamo na naslednje: večina lastnikov je aparate s »črnega seznama« kupila po- vsem legalno, zanje so uvozni- ki državi plačali carinske da- jatve, kupci pa prometni da- vek. Država je s tem dejanjem nakup torej legalizirala. Od- klapljanje telefonskih linij, na katerih so priključeni aparati, za katere je država pobrala ca- rine in davke, bi bilo zato naj- manj globoko nemoralno (če ne celo roparsko) dejanje; kljub temu, da na sloven- skem trgu ni dovolj kvalitet- nih domačih telefonskih apa- ratov (da o faksimilnih napra- vah in modemih sploh ne go- vorimo), uvozniki za priznane tuje aparate ne morejo prido- biti atesta. Nerazumljivo je npr., da atesta že več kot leto ne morejo pridobiti telefonski aparati slovite firme »Panaso- Št.25 - 24. junij 1993 23 nic«, ki jih je v Sloveniji že najmanj 100.000; očitno je, da bodo pobudniki akcije zaščitili predvsem do- mačega proizvajalca (Iskra) in ne kupca. Takšen administra- tivni način zaščite domačih iz- delkov pa je nesprejemljiv. Zato smo, da se je akciji pri- družila tudi Zveza potrošni- kov Slovenije. Potrošniki bi bili namreč z njeno uresniči- tvijo opeharjeni, ne pa zašči- teni; nenavadno je, da je med po- budniki akcije tudi podjetje PTT, ki samo propagira pro- dajo brezžičnih telefonov Mo- bitel, ki nimajo atesta, prav tako, kot nimajo atesta tudi druge naprave, ki jih to po- djetje vgrajuje v svoje omrežje. Upravičeno domnevamo, da bi dosledna uresničitev povsem ohromila PTT omrežje Slove- nije; uresničitev načrta bi pov- zročila ogromno gospodarsko škodo, predvsem pa bi bistve- no ohromila komunikacijske tokove v Sloveniji ter med Slo- venijo in svetom. Ker pa ko- municiranje s pomočjo faksi- milnih naprav in modemov bi- stveno zmanjšuje uporabo drugih transportnih sredstev, bi tudi neposredno prispevala k večjemu onesnaževanju okolja. Zaradi vsega naštetega po- budnike pozivamo, da ustavijo akcijo »Atest« in prenehajo vznemirjati poštene davkopla- čevalce. Namesto tega naj te- lekomunikacijske standarde čimprej uskladijo z evropski- mi in s tem končajo z nepro- duktivno zaščito edinega do- mačega proizvajalca telefon- skih aparatov. Navsezadnje je ta s telefonom »fitipaldi« in g. Savnikom že dokazal, da je sposoben trgovati s kvaliteto, ne pa z nespametno admini- strativno pomočjo državnih ustanov. VANE GOŠNIK, Zeleni Slovenije Protest krajanov Ogorčeni občani Celja pro- testiramo proti postavitvi raz- kuževalne naprave v bolnišni- ci, ki je v strogem centru mest- nega jedra. Krajevna skupnost in kraja- ni Štor so energično odklonili postavitev t. i. razkuževalne naprave v Štorah, ki je sedaj pripeljana v bolniško okolje med Kersnikovo ulico, bolni- ško kuhinjo, t.j. v samo mest- no jedro, kjer naj bi tudi obra- tovala. Razkuževalna naprava, pra- vijo, da je ekološko dokaj či- sta, samo da ustvarja močan smrad. Za obratovanje so potrebni električni vodovodni in kana- lizacijski priključki. Razkuževalna naprava, kjer bi se razkuževalo več ton od- padnih snovi in potem uniče- valo v posebnih napravah (pe- čeh), ne vemo tudi za to loka- cijo. Jasno je, da bo okrožena s smradom velika stanovanj- ska soseska, odnosno samo je- dro Celja, posebno pa še Dolgo polje. Center, Dečkovo naselje. Nova vas in ostale krajevne skupnosti. Protestiramo, energično, proti postavitvi razkuževalne naprave in obratovanja v sre- dišču bolnišnice, odnosno strogega mestnega jedra. Čudi nas, da lahko tudi ob- činska skupščina in ekologi tolerirajo postavitev na tej lo- kaciji, čeprav pravijo, da ima bolnišnica že zeleno luč brez predhodne konzultacije z ogroženimi. Ogorčeni krajani Dolgega polja, Centra, Nove vasi. Dečkovega naselja in ostali (preko 200 podpisanih) Ziiruženim ob lipi sprave člani Svetovnega sloven- skega kongresa s celjskega ob- močja smo imeli svoj redni zbor 15. rožnika 1993 v Celju. Istočasno so imeh Združeni ob lipi sprave na Žalah v Ljublja- ni tradicionalno slovesnost ob lipi sprave na temo 15. rožnik - dan odpuščanja in sprave. Ker se torej nismo mogli ude- ležiti te slovesnosti in na osno- vi programske zasnove naše institucije SSK, smo udeležen- ci zbora sprejeli sledeče sporo- čilo za združene ob lipi sprave — Stanislav Klep: Člani SSK, zbrani na zboru celjskega območja, pošiljamo vašemu slovesnemu zboru ob 15. rožniku - dnevu odpuščanj a in sprave, iskrene izraze spo- štovanja in sočustvovanja z željo, da bi slovenski narod spoznal svojo zmoto iz prete- Idosti in na tej osnovi s pomoč- jo sprave zaživel v sožitju z vsemi različnostmi, ki nas opredeljujejo in tudi bogatijo. Sprejmite našo pripravljenost in soglasnost za sodelovanje, da se tragedija državljanske vojne nikoU več ne bo zgodila. Za zbor podružnice za celjsko območje člani 10 podružnice Odprto pismo dr. Drnovšku Gospod predsednik! Moje pismo, s katerim se obračam na Vas in na javnost, je izraz globokega razočaranja nad Vašim odnosom do reše- vanja problemov, ki pestijo veliko večino slojev in stanov slovenske družbe. Kot večina Slovencev sem od Vas priča- koval odkrito besedo in pošten namen, ne pa nerelanih ob- ljub. Jasno mi je, da je bila Zgod- ba o uspehu le predvolilna pa- rola. Pričakoval pa sem, da boste kot predsednik sloven- ske vlade z veliko večjo mero odgovornosti vsaj poskušali reševati eksistence probleme slovenskih ljudi. Vlada, ki je bila pripravljena zmetati gore denarja v vrečo brez dna, ki jo nekateri ljubkovalno imenuje- jo sanacija slovenskih železarn in bank, bi morala pokazati mnogo več pripravljenosti in sposobnosti pri reševanju pro- blemov delavcev, sodnikov, učiteljev, upokojencev, mla- dih, brezposelnih in nenazad- nje tudi kmetov. Gospod predsednik, ali ste se kdaj vprašali, kako to, da nikakor ne morete skleniti so- cialnega sporazuma? Zakaj stavkajoči ne zaupajo Vašim ministrom? Kako naj zaupajo, če niste pripravljeni reševati niti skle- pov parlamenta, ki ste mu ne- posredno odgovorni. Kako naj jim zaupajo, če ste prelomili že toliko obljub in dogovorov. Gospod predsednik, telefon- sko sem se obrnil na Vas, ker sem upal, da boste pripravlje- ni žrtvovati borih petnajst mi- nut časa, ki bi zadostovale za rešitev problema živine na me- ji. Na žalost je bilo to zgolj upanje. Ali se sploh zavedate, kako težko je lonetom, ki jim žival pomeni del življenja, gle- dati stisko živali na teh kami- onih? Zakaj zavajate javnost z izjavami, ki kažejo slovenske kmete kot mučitelje živali, če- prav dobro veste, da so pro- testniki nahranili in napojili živali na slovenski strani meje, na madžarski, pa so jim to šo- ferji tovornjakov preprečili. Gospod predsednik, vse Va- še delovanje je usmerjeno k zamegljevanju temeljnega vprašanja: Zakaj slovenski kmetje, zakaj različni stanovi slovenske družbe sploh stav- kajo? Zakaj so prisiljeni poseči po tem skrajnem sredstvu? Ti ljudje ne stavkajo zato, ker ne bi bili pripravljeni pri- spevati svojega deleža k preo- brazbi in razvoju slovenske družbe in države. Stavkajo za- to, ker se čutijo opeharjene, ker niso pripravljeni mimo opazovati, kako ščitite stare in nove priviligirance, kako ščiti- te tiste, ki si na različne načine prisvajajo naše skupno premo- ženje. Gospod predsednik, zoper- stavite se delovanju ljudi, ki na vse načine poskušajo z upo- rabo starih metod spreti de- lavce in kmete. Ne morem ver- jeti, da je način, ki ga uporab- lja Vaš minister Kračim, res- nično Vaša izbira. Zato Vas pozivam, da soočiva najine ar- gumente in poglede in skušava najti skupno pot za rešitev najbolj aktualnih problemov tega trenutka. Takšno sooče- nje bi gotovo dalo jasnejšo sli- ko o delu Vaše vlade in Vaših osebnih pogledov na reševanje težav zaradi katerih je vedno težje biti Slovenec. Pričaku- jem Vaš odgovor. MARJAN PODOBNIK, Ljubljana Protestna izjava Območni odbor SEG Rade- če, Pokrajinski odbor SEG Ce- lje in lO SEG Republike Slo- venije dajemo skupno protest- no izjavo zaradi ravnanja oblasti pri izgradnji HE Vrho- vo. Ugotavljamo narm-eč, da so začeli polniti akumulacijsko jezero, čeprav niso izpolnjeni poglavitni pogoji iz lokacij- skega dovoljenja. Predvsem gre za očiščenje reke Save in za zaščito krajev ob bodoči akumulaciji, posebej Radeč. Opozarjamo tudi, da je nad HE že čutiti smrad, saj brez spuščenih zapomic, v dolžini 1600 m navzgor, že nastajajo usedline. Ribiči opozarjajo, da je že ogrožen vodni živel j, tudi ribe. V vsakem primem zahte- vamo, da se napravi analiza vode in usedlin. Našo izjavo naslavljamo vladi Republike Slovenije, po- sebej pa poslanskemu klubu Zdmžene liste in ministrom iz te stranke, saj so ob 5. juniju, dnevu varstva okolja, v stran- ki pripravili na Savi akcijo, ki je imela namen zagotoviti prav čistejšo reko. Glede na to, da gre za vladno stranko, priča- kujemo ustrezne uradne skle- pe. DZ RS pa predlagamo, da problem uvrsti na dnevni red, najkasneje do septembra 1993. Želimo tudi spomniti, da smo posebno protestno akcijo pripravili že lani decembra in jo bomo prisiljeni ponoviti, če dejansko ne bodo uresničeni ukrepi, ki jih je država spreje- la že pred več leti. Za dalj časa bomo zaprli magistralno cesto v Radečah. Prav gradnja HE Vrhovo bi lahko bila lep zgled, da je Slo- venija pravna država. Opozar- jamo tudi na spremembe Za- kona o urejanju naselij in dm- gih posegih v prostor, po kate- rih bo HE Vrhovo, če se bo tako nadaljevalo, čma gradnja. SEG KAREL LIPIČ Ne le človek, tudi žival ima svoje pravice Dokazano je, da je za nepo- pisno trpljenje živali kriv člo- vek, ki muči živaH iz surovosti, malomarnosti, neznanja ali pridobitništva. Člani dmštev za zaščito in varstvo živali so dolžni preko policije prijavlja- ti sodnikom za prekrške vsa- kršno mučenje, trpinčenje in zapostavljenosti živali, ki so prepuščene človeški milosti in nemilosti. Omenjeno dmštvo zajema zaščito vseh živali in se pri svojem delu zavzema pred- vsem za odpravo slabih in ne- primernih živalskih bivališč, med njimi premajhnih pesja- kov, svinjakov, kumikov, zajčnikov, hlevov itd. Dmštvo nasprotuje strada- nju ter nepravilni in pomank- Ijivi prehrani živali, ki morajo imeti vsak dan dosti sveže pit- ne vode. Zavzema se za veteri- narsko pomoč bolnim živalim ter nasprotuje nehumanemu pobijanju, pretepanju in za- stmpljanju živali (predvsem mačk in golobov). Rejne živali (govedo) ne smejo biti privezane na način, ki bi bil zanje moteč in boleč ali tako, da bi jim bilo onemo- gočeno počivanje v ležečem položaju. V vročinskih dneh morajo lastniki omogočiti pre- zračevanje hlevov. Na podeželju člani dmštva pogosto opažamo slabo ravna- nje s psi čuvaji. Ti morajo ime- ti usnjeno ovratnico, veriga mora biti dolga najmanj tri metre. Pasja uta mora biti dvignjena od tal, pred njo naj bodo položene deske, da pes ne bo ležal na cementu ali zemlji, pesjak mora meriti najmanj 3 krat 2 metra, v poletnem ča- su je treba zagotoviti psu dosti sence, v zimskem času pa za- vetje. Vsako odstopanje od teh navodil je mučenje in je zato kaznivo. Člani dmštva dobivamo precej pritožb tudi na račun lastnikov živali v stanovanj- skih prostorih. Ti običajno za- pirajo živali v sanitarije, v temne nezračne hodnike, v kletne prostore ali celo na balkone s sončno pripeko, po- zimi pa jih puščajo na mrazu. Lastniki živali se morajo zave- dati, da žival poleg hrane in vode potrebuje tudi vsakod- nevno nego in sprehode, omo- gočiti ji je treba opravljanje fizioloških potreb, in to naj- manj štirikrat na dan. Mlad pes ne sme hoditi sam po stop- nicah, ker si tako pokvari hrb- tenico. Psa tudi ne smemo puš- čati po ves dan samega v zapr- tem prostom, saj je tudi to mučenje. Če ste se odločili za žival in ste po prvih težavah spoznali, da ste se prenaglili, je potem ne zavržite kar tako, je ne spo- dite ali podarite, saj je žival pri tem psihično zelo prizade- ta, hkrati pa je to za človeka tudi nevredno, kaznivo de- janje. Zavedajte se, da so živali ži- va bitja, odvisna od nas, in da ravno trako čutijo lakoto, žejo, mraz, vročino, bolečino in strah pred mučenjem, zato bo- dimo do njih humani. Člani dmštva za varstvo in zaščito živali apeliramo na lastnike, da svojim živalim za- gotovijo v vročem poletnem času poleg primernih prosto- rov svežo vodo in senco, last- nike psov v stanovanjskih na- seljih pa naprošamo, da svojih ljubljencev ne vodijo na potre- bo na otroško igrišče. Vsakdo, ki sodi, da nekdo ne ravna pravilno z živaljo, je dolžan opozoriti ga na to, če pa to ne zadostuje, naj se obme na naj- bližjo policijsko postajo, kjer bodo ukrepali po predpisih. Če smo si ljudje podredili živali, smo na primeren način dolžni zanje tudi skrbeti! Društvo za varstvo živali, Celje Izjava v Slovenskem ekološkem gibanju - SEG nismo proti na- činu protestiranja kot smo ga izbraU v Kmečki zvezi. Slo- venski ljudski stranki in Za- dmžni zvezi. Želimo pa, da se vsi, ki jim je pri srcu dejanska dobro bit slovenskega kmetij- stva in kmeta začnejo v kar največji meri posvečati slo- venski kmetijski produktivno- sti. Če poenostavimo: bolj prav bi bilo, če bi imel kmet en traktor in tri glave velike živi- ne, namesto treh traktorjev in ene glave velike živine. Torej, bitka naj teče v smer, da bo slovenski kmet pridelal in pri- redil toliko kot napreden evropski kmet. Kmetijski in- štitut, ki izračunava stroške pridelave in prireje, javno pro- simo, da pojasni merila za stroške. Ali preprosto uporab- lja stroške, ki nastajajo v seda- njih razmerah, ko je kmetijsko nizko produktivno, ko so kme- tijske površine pretirano raz- drobljene, ko so kmetije neu- strezno mehanizirane...? Kot ekološko gibanje tudi želimo, da kmetje sami in njihove or- ganizacije storijo kar največ za bolj odgovomo uporabo zaščitnih in dmgih za okolje škodljivih sredstev. Posebej mislimo na ravnanje z ostanki takšnih sredstev. Naš namen je torej zahteva, da slovenska država omogoči, da bo slovenska zemlja rodila in dala kar največ. Takšno kmetijstvo pa bo treba seveda v največji možni meri tudi zaš- čititi. Ščititi počez slabo kme- tovanje, nizke pridelke, že precej onesnaženo hrano, ni ti- sto, kar bi veljalo podpreti. Torej - obrnite se tudi vase, v dobro sebi in slovenski dr- žavi. Za izvršni odbor Slovensko ekološko gibanje dipl. inž. KAREL LIPIČ Pismo predsedniku ZDA in Evropski skupnosti Spoštovani! Čeprav smo nestrankarsko in nepolitično gibanje, si do- voljujemo ugotoviti, da je re- publika Slovenija država, ki je na pravi poti, da postane so- dobna evropska demokratična država tržnega gospodarstva, da pa gre tudi za socialno dr- žavo in državo, ki bo imela in izvajala zakone, prijazne okolju. Na tem področju si dovolju- jemo predlagati, da bi bila Slovenija lahko model, kako je treba v novih demokratičnih državah skrbeti za okolje. Mo- del, pri katerem bi lahko naj- več pomagale tako ZDA s svo- jimi institucijami, kot ES, bi naj opredelil celotno organiza- cijo slovenske države na tem področju — od zakonodaje (ta je v postopku sprejemanja), do državne organizacije ministr- stva, inšpekcij, ekoloških stro- kovnih institucij in delovanja nevladnih ekoloških organiza- cij, kot je naše gibanje. Posebej menimo, da bi tak model moral zagotavljati, da imajo gibanja, ko je naše, mož- nost delovanj a In torej ustrez- no pomoč države. V okvim »ekološkega modela« naj bi to- rej pomoč razvitega sveta fi- nančno pripomogla tudi k de- lovanju nevladnih ekoloških organizacij. Prepričani smo, da boste na- šo pobudo podprli, nanjo od- govorili in ustreznim organom tudi naložili ukrepe, da pride do ustrezne realizacije. Za 10 SEG KAREL LIPIČ V razmislek Konjičanom o morebitni izgradnji »krematorija« Kot mejaš pogrebnega po- djetja Špes sem dobil dne 31.5.1993 dopis, katerega mi pošilja njegov odvetnik in me v njem poziva, da opravimo razgovor v zvezi z izgradnjo upepeljevalnice - krematorija na Tattenbachovi ulici v Slo- venskih Konjicah. Zato se sprašujem ali sem dejansko samo kot mejaš pristojen, da dajem soglasje k izgradnji ob- jekta kot je upepeljevalnica ali pa bo potrebno povprašati šir- ši krog Konjičanov. Postavlja se namreč .vprašanje onesna- ženja okolja in pa tudi dmgih stvari, ki bi verjetno motile še dmge prebivalce Konjic, ne pa samo mejaše. V neposredni bližini predvi- dene lokacije je mestni vodo- vod in rezervoar pitne vode, ki napaja predele Žičke ceste. Starega trga, Aškerčeve ulice, Šolske in Tattenbachove in mislim, da stanovalci tega pre- dela Konjic ne bodo ravnoduš- ni. Sam se izključno bavim s pridelavo sadja in vina in tega, v kolikor bi prišlo do na- meravane gradnje, nikakor ne bi mogel prodajati. Postavlja se vprašanje ren- tabilnosti izgradnje upepelje- valnice v Konjicah. Poleg tega bi vozili skozi mesto, mimo šo- le, vrtca, parka in nenazadnje mimo vseh sprehajalcev, ki obiskujejo svoje pokojne na mestnem pokopališču, mrtva- ški avtomobili iz dmgih krajev Slovenije. Mislim, da je to ne- dopustno. Občinske može pa sprašu- jem o času in kraju razgrnitve morebitnega zazidalnega na- črta, v katerem naj bi bila predvidena izgradnja krema- torija. Namen mojega pisanja je predvsem ta, da se tudi dmgi prebivalci Konjic seznanijo z nameravano gradnjo in ne samo mejaši. j^neZ KUK, Slov. Konjice Pojasnilo v Pismih bralcev objav- ljamo samo pisma znanih avtorjev, zato mora biti vsako pismo podpisano z imenom, priimkom in točnim naslovom. Če je mogoče, pripišite tudi tele- fonsko številko, kamor vas lahko po potrebi pokliče- mo. Pismo ne sme presegati 45 tipkanih vrstic. Daljša pisma bomo v uredništvu krajšali tako, da ne bo pri- zadet smisel sporočila. Št. 25 - 24. junij 1993 24 Pop delavnica '93 Delavnica slovenskega popa letos v Sežani Letošnjo Pop delavnico ob pomoči generalnega sponzorja prireditve Dis- coteke Titanic spet organizira Radio Slovenija, Uredništvo za zabavno glasbo. Prireditev bo v soboto, 26. ju- nija, od 21. ure naprej, v avditoriju Kulturnega centra Srečko Kosovel v Sežani. Izvajalci v tekmovalnem delu bodo nastopili v živo ob posneti instrumen- talni spremljavi (pol-playback), ostali nastopajoči gostje pa v živo. Avtorji tekmovalnih pesmi se bodo potegovali za nagrado občinstva (100.000 SIT, po glasovanju desetčlanskih žirij poslu- šalcev slovenskih radijskih postaj, med njimi je tudi Radio Celje) in na- grado strokovne žirije. Slednjo bodo letos sestavljali: Dečo Žgur, Primož Kališnik in Janez Bončina. Po podaljšanem razpisu za POP DE- LAVNICO '93 se je že 25. maja sestala žirija Radia Slovenije in med petinpet- desetimi deli, ki so ustrezala pogojem razpisa, izbrala 16 ansamblov. Spet gre večinoma za stare znance sloven- skega pop ročka, vrstni red izvajanja pa bo naslednji: 1. Dominik Kozarič »Vsaj nekaj« 2. Hiša »Sreča mesta« 3. Spin »Objemi me« 4. Irena Jalšovec-Regine »Srečo ti želim« 5. Miha Stabej »Nisem nor in ne hu- doben tip« 6. Rdeči baron »Maske« 7. Jan Plestenjak »Naj stvari so tri« 8. Mika »Ob tebi sem, tudi ko te m« 9. Društvi mrtvih pesnikov »Ko priž- geš nov dan« 10. Agropop »Lisičke« 11. Šank ročk »Puščava sna« 12. Alenka Vidrih & Rose »Vsak zase« 13. Pavle Kavec & Prijatelji »Stano- vanje je ta svet« 14. Don Mentony Band »Marjetka« 15. Amadeus »Vrni se« 16. Avtomobili »Nazaj« Poleg gostujočih skupin Šank Kock, Dej a Vu, Chateau in Califomia bo tik pred glasovanjem še show Janeza Bon- čine in sedmerice veličastnih. Pop delavnico '93 bosta prenašala tudi Radio Slovenija na 2. programu in Televizija Slovenija v okviru oddaje Videonoč, prireditev bosta vodila Me- ta Omik in Robert Bogataj. SŠ Jazz festival Kljub številnim težavam (ni denarja!?) v naši kulturi je kulturni redakciji Cankarje- vega doma z Janijem Kovači- čem na čelu, z mnogo truda in nemalo spretnosti, uspelo za zaključek pomladanskega dela 34. jazz festivala pripraviti šti- ri izredno zanimive in raznoli- ke večere jazzovske glasbe. Ljubljanski jazz festival spada med najstarejše tovrst- ne festivale v Evropi, nasled- nje leto bo že jubilejni 35. fe- stival, organizatorji pa že zdaj obljubljajo vrhimski program. Ta tudi letos ni bil skromen, zaključek, ki bo med 30. 6. in 3.7., pa bo s svojim izbomim programom zagotovo navdušil večino slovenskih ljubiteljev jazza. V torek, 15.6., je v Linharto- vi dvorani Cankarjevega doma že nastopil odličen tenor-sak- sof onist Deway Redman s svo- jim kvartetom, prava veselica pa bo 30. junija, ko bo za vroč sredin plesni večer v ljubljan- skih Križankah poskrbela skupina 11 brazilskih glasbe- nikov, zbranih v zasedbi Are Ketu. Dan kasneje bo v Gallu- sovi dvorani Cankarjevega do- ma nastopila skupina Oregon, ena izmed legend sodobne im- provizirane glasbe. V petek, 2. julija, bo v Klubu Cankarje- vega doma slovenski jazz ve- čer - noč prijateljev, znancev, oboževalcev in ljubimcev jaz- za. Za konec festivala Jazz 93 pa bosta v soboto, 3. julija, po- skrbela kar dva ansambla sve- tovnega slovesa. Z mešanico jazza in bluesa bodo obisko- valce najprej zagreli člani sku- pine Art Ensemble Of Chicago z znamenitim trobentačem Le- sterjem Bowiem na čelu, takoj za njimi pa bodo muzicirali Chicago Blues Tradition. Cena vstopnic za vse prire- ditve se giblje med 500 in 1000 SIT, vsem, ki bodo kupili vstopnice za četrtkov in sobot- ni koncert, organizator ponuja brezplačen ogled Brazilcev Ara Ketu. STANE ŠPEGEL Zlati srček Festival otroških zabavnih melodij, ki se je do predlani še imenoval Blejski srček, v zad- njih dveh letih doživlja kore- nite spremembe. Prva je ta, da se je pričel seliti, prejšnje leto v Novo Gorico, letos v Velenje, druga pa, da mlade popevkar- je in pevke spremljajo najbolj znane slovenske pop-rock za- sedbe (Pop design, Peter Pan, Čudežna polja. Avtomobili, Magnet...). Oče vseh »srčkov«, doslej se jih je zvrstilo devet, je nekoč pop glasbenik, danes direktor podjetja Micom, gospod Srečo Mihelčič. V pogovoru za NT je hudomušno pripomnil, da se počuti bolj mama kot oče, kar ob množici otrok, s katerimi ima vsako leto opravka, ni nič čudnega. Že ob pogledu na sceno v ve- lenjski Rdeči dvorani je v pe- tek 18. 6. bilo lahko vsakomur jasno, da gre za veliko skrbno pripravljeno prireditev. To je potrjevala tudi prisotnost šte- vilnih kamer slovenske in ve- lenjske televizije, gigantsko ozvočenje, nekaj tisoč vatov luči, množica novinarjev, foto- reporterjev... Vse to zaradi trinajst nastopajočih malčkov, starih med pet in dvanajst let. Po vaji in generalki je šlo zares. V garderobnih prostorih je bilo pravo festivalsko vzdušje. Največja gneča je bila v »lepotUnici«, kot so otroci sami poimenovali prostor, v katerem so jim tri spretne profesionalke oblikovale fri- zure, pudrale obrazke, pov- darjale oči in ličnice, šmirdcale ustnice... Vse več deklic v pi- sanih in svetlikajočih kostu- mih je živčno tekalo po hodni- kih, fantje so razumevajoče stali pred lepotilnico v vrsti, ker imajo dame pač prednost, stranišča so bila vedno zasede- na... Ob pogledu na vse to, je nam starim glasbenim mač- kom, navajenih festivalskih kuhinj, tu in tam ušel kakšen nasmeh, tako da je odločitev organizatorja, da so zmago- valci festivala vsi, kar prava, saj ne bi bilo prav, da bi to prisrčno vnemo in prijateljsko vzdušje pokvarilo kakšno ne- smiselno točkovanje. Pred polno, in ves čas nav- dušeno dvorano so se v uri in pol zvrstiU majhni estradniki, njihove nastope pa so na odru popestrili najmlajši plesalci in plesalke ljubljanske Urške, ki zaslužijo posebno priznanje, kar je potrdila tudi •^publika v dvorani. Tudi nekatere sku- pine, ki so spremljale bodoče slovenske zvezdice, so zaradi izvirnosti požele nemajhen aplavz. Npr. Pop designovci so svoje instrumente zaupali manj kot meter visokim glas- benikom, sami pa prisostvova- li kot mentorji, ko je zapela Nadja; Čudežniki so se prele- vili v šolarčke v pesmi Abece- da, ki jo je zapela Taja. Ko sta na oder prišla najmlajša ude- leženca festivala, petletna Nejc in Matic iz Nove Gorice, je dvorano napolnil bučen aplavz. V drugem delu prireditve sta na oder prišli večkratni udeleženki Zlatega srčka iz prejšnjih let, Anika Horvat iz Portoroža in domačinka Sanja Mlinar. Sledili sta jima gostji iz Hrvaške, kot dokaz, da glas- ba ne pozna meja in s svojim showom navdušili dvorano. Višek prireditve po mnenju mnogih ni bil nič slabši kot popularni italijanski Zlati ce- kin. V defileju so na oder pri- tekli vsi nastopajoči in v nekaj minutnem rajanju na odru in ob navdušenem aplavzu je Zlati srček 93 izzvenel. Vsekakor čestitke organiza- torju, ki je med vsem drugim poskrbel tudi za to, da je pri založbi Helidon istočasno izšla kaseta z vsemi skladbami, da je uspel izpeljati tako zahtev- no prireditev brez napak in da se že pričenjajo priprave na deseti jubilejni Zlati srček, ki bo v Portorožu. SLAVC L. KOVAČIČ Faith no more navdušili Ameriška skupina Faith no more je minulo sredo do- dobra navdušila več tisoč slovenskih rokerjev. V uve- ljavljeni zasedbi iz San Francisca so Mike Bordin- bobni, Rodney Bottum-kla- viature, Billy Gould-bas ki- tara. Jim Martin-lead kitara in Mike Patton-vokal. Koncert se je pričel s kraj- šim ogrevanjem obetavnih Angležev, imenovanih Cat- hedral, ki pa so občinstvo pustili hladno. Nato so prišli na oder člani Faith no more in začeli svoj energičen in agresiven nastop. Ta je v marsičem celo presegel pričakovanja fanov, saj se je celo zaspana slovenska pu- bhka precej razživela. Manj- kalo ni niti salt s strani Pat- tona, niti tako imenovanega stage-divinga, metov iz odra v množico, s strani oboževal- cev. Ti so se navdušeno odzi- vali vsakemu gibu in vzkhku Pattona, saj je le-ta najbolj izpostavljen član zasedbe. Skoraj vsaka skladba je po- žela valove navdušenja, se- veda pa so najbolj uspeli predvsem hiti kot so I'm easy in malo starejši Epic, ki sta doživela burne ovacije. Okoli šesttisočglava mno- žica, med njimi so bili tako neo-hipiji (dasiravno so Fa- ith no more antihipijsko na- ravnani), pa metalci, darker- ji, pa tudi »šminkerjev« ni manjkalo, je dobila kar je hotela, v nekaterih pogledih še več: obilico hrupa, energi- je, agresivnosti, nekaj luči (sicer se ne morejo meriti s kakšnimi Bon Jovi, vsaj v tem pogledu ne), dosti raz- bijanja in podobnih elemen- tov, ki pač sodijo na tak kon- cert. Vseh pet članov je bilo v izvrstni formi, kar je pa množico spodbudilo k še večjemu odzivu. Faith no more so igrali debelo uro in so bili še dvakrat priklicani na oder, za obvezni dodatek. Koncert je organiziral ŠKUC in je samo eden iz se- rije večjih, ki naj bi Sloveni- jo zadeli še letos. Trenutno je najbližji koncert črnske funk skupine Living color. Čeprav je bil koncert Faith no more po besedah Ljubljančanov »mega«, naši metropoU še kaj podobnega sploh ne bi škodovalo. GREGOR STAMEJČIČ Bojan Drobež Zadovoljni obiskovalci festivala Na 8. festivalu akustične glasbe v Žalcu se je zbralo skoraj tristo ljubiteljev akusti- ke. Čeprav nekatere skupine in posamezniki postajajo že stari znanci festivala (Pengov, Drobež) so navdušili tudi tisti, ki so prišli prvič v Žalec. Prvi je nastopil orgličar Bo- žič s spremljalcem na kitari in s svojim bluesovsko boogijev- skim nastopom sta ogrela po- slušalce. Starosta festivalov Andrej Šporin je zadovoljen pozdravil poslušalce, ki so obiskali festival. Šank ročk iz Velenja je prvič predstavil akustične izvedbe svojih pe- smi, posliišalci pa so jih nagra- dili z aplavzom. Nastop, do petka za večino obiskovalcev neznane skupine. Hiša iz Tr- bovelj, je dokazal, da je aku- stika pri nas v vzponu. Vokali, ki spominjajo na dobre čase Crosby, Stills, Nash&Young je poskrbel za erupcijo poslušal- skega transa v dvorani. Gre za vokalno in instrumentalno perfektno igralsko zasedbo, ki bo prav gotovo poskrbela, da se bo o njej še slišalo. Prvič je na festivalska tla stopil tudi Adi Smolar, ki je s svojim ljudskim besednjakom in to- plim igranjem kitare uspel pripraviti občinstvo na nastop Bojana Drobeža in Tomaža Pengova. Slednja sta sicer sta- ra znanca festivalov v Žalcu, toda občinstvo ju vedno z nav- dušenjem posluša. Drobež pa je z izdajo samostojnega CD poskrbel, da bo njegov res iz- virni glasbeni izraz ostal do- kumentiran v analih slovenske akustične glasbe. Izredna organizacija in pa pomoč sponzorjev (Tiiristične- ga društva iz Žalca, Podjetja Emteks iz Ložnice ter podjetja Petrol) je zadovoljila okus po- slušalcev in želje nastopajočih. G. V. Foto: LJL^O KORBER Open air festivali Dobrovo v Brdih, petek, 25. junij Glavna atrakcija tega festi- vala bodo američani Rich Kids On LSD, ena izmed najbolj vztrajnih skupin na punk hard core sceni. Po desetih letih de- lovanja je njihova mešanica surove glasbene agresije in ab- surdne nihilistične lirike nav- duševala publiko po vsej Evropi in seveda Ameriki. Slo- venske barve bodo na tem fe- stivalu poleg bendov In A Spleen in Link der Wasser zastopali tudi veterani sloven- ske alter scene, Polska malca. Iz sosednje Italije bodo prišli Mahima, iz Hrvaške pa Hlad- no pivo in Owerflow. Celovec, 99. ročk ob meji, 25. junij ob 17.30 Ročk ob meji je mladinski ročk festival, ki naj bi nudil glasbeno nadarjenim dijakom oz. skupinam možnost, da se predstavijo širši javnosti. Ko- roška dijaška zveza je v ta na- men na festival povabila štiri skupine; Heavy les vvanted in G.A.S. iz Ljubljane in 4 Pro- blem ter Trib iz Celovca. Žur- ko v Celovcu bodo zaključili Tomaž Domicelj in njegovi spremljevalci Projekt Triglav. Maribor, Piše se leto 93, Snež- ni stadion, 25.6 Glasbena agencija Lokvanj se je po precej neuspešni prire- ditvi Slovenija Ročk 93 odloči- la na istem prizorišču še enkat poizkusiti srečo. Na open-air festivalu »Piše se leto 93« bodo nastopili Sokoli, Lačni PYanz, Prerod, Skakafci in Šank Ročk. Obiskovalci prireditve Slovenija Ročk 93 imajo 20 % popust, če seveda še imajo shranjene vstopnice. Ptuj, No Border Jam, 25.6., ob 10. uri V počastitev dneva samo- stojnosti bo na Muršičevi (nekdanje kopališče) v Ptuju celodnevni Open Air Jam fe- stival. Nastopili bodo M.I.L.K., Beerbusters, Hello Misery, Artificial Pussys (Ptuj), G.R.B., Fleishpoint, The Search For What, It's Not 4 Sale, Pridigarji, Sleazy Sna- ils, Polska malca, Gk»tchee, Baby zdravo in Demolition group. Za obiskovalce koncer- ta je poskrbljeno prenočišče v mladinskem taboru na brzi- cah ob Dravi. gg Št. 25 - 24. junij 1993 251 Na veliki fešti Glastonbury Festival bodo namesto skupi- ne Bed Hot Chili Peppers na- stopili stari mački VEL VET UNDERGROUND. Peppersi so trenutno brez kitarista, za- menjavo za Arika Marshalla, ki je pred letom dni zamenjal kitarista Johna Frusciantea, pa bodo fantje poiskali kar na avdiciji. Brez enega člana so ostali tudi THE CURE. Zapustil jih je kitarist Pori Thompson, Mark Smith in njegovi pa na- daljujejo kot kvartet. Trenut- no imajo največ opravka z miksanjem materiala za dvojni »live« albvun, ki naj bi izšel na začetku jeseni. U2 so še za naslednjih šest albumov podaljšali pogodbo z založbo Island Records. Na- tančna vsota, ki so jo U2 preje- li s tem podpisom, ni znana, glede na trenutni renome sku- pine pa poznavalci ocenjujejo, da se giblje med 130 in 155 mio angleških funtov. »Zooropa«, najnovejši album fenomenal- nih Ircev, bo izšel 6. julija. PRINCE je trenutno na evropski turneji, skladbe, ki jih bo igral na preostalih kon- certih, pa bodo določili kar njegovi fani. Prince namreč organizira veliko akcijo, v ka- teri je pozval svoje privržence, da na dopisnico napišejo tri najljubše komade. Prinčeva spremljevalna skupina New Povv^er Generation trenutno zaključuje snemanje prvega samostojnega albuma, večino skladb pa je, podobno kot za album Chvnne Phillips (ex- Wilson Phillips), napisal kar Prince. Kitarist Terry Bickers se, po skoraj štiriletnem izletu pri skupini Levitation, spet vrača k matični zasedbi HOUSE OF LOVE, ki je v ponedeljek izda- la nov album z naslovom »Audience With The Mind«. Na MTV-jevi parodiji Euro- songa '93, Alternative Eurovi- sion Song Contest, so zmagali angleški SUEDE. Candy Dul- fer je zastopala Nizozemsko in bila na koncu četrta, dobro pa so se odrezali tudi Švicarji The Young Gods s šestim mestom. 12-minutni film »Coffe And Cigarettes«, v katerem sta na- stopila IGGY POP in TOM WAITS, je na filmskem festi- valu v Cannesu, v kategoriji kratkih filmov, zasedel prvo mesto. Klaviaturist skupine FAITH NO MORE Roddy Bottum je v ameriški gay reviji The Ad- vocate končno le razkril svoja nagnjenja do istega spola. Najnovejši album ameriške temnopolte zvezde JANET JACKSON se je že po prvem tednu prodaje uvrstil na prvo mesto Billboardove pop lestvi- ce. S prodanimi 350.000 izvodi v enem tednu je Janet skoraj dosegla rekord brata Micha- ela, ki je v enem tednu prodal več kot 360.000 kopij albuma »Dangerous«. DEBBY HARRY in R.E.M. so združili moči in posneli pri- redbo starega hita Floyda Cra- merja »Last Date«. Kdaj bo plod tega sodelovenja izšel še ni znano, za julij pa je napove- dan izid zadnjega albuma »de- bele« Harry. Legenda folk ročka JONI MITCHELL je po dolgem času spet nastopila v živo na festi- valu Troubadours Of Folk v Los Angelesu. V kratkem pa lahko pričakujemo tudi njen album, na katerem bodo le skladbe, ki so avtorsko delo Boba Dylana. DEPECHE MODE so na švedskem delu svetovne turne- je. Po sporu s predskupino Spiritualized so kot predvoza- če aktivirali kar bend Cain & Abel, ki je igral v baru hote- la, kjer so bili člani Depeche Mode nastanjeni. V nadaljeve- nju turneje »Devonational to- ur« pa bodo ljubitelje skupine Depeche Mode ogrevali Mi- randa Sex Garden. STANE ŠPEGEL Hajdi Korošec je nastopila na jubilejni, peti Marjanci v Mariboru, kjer se je predsta- vila že kot odrasla deklica. To je izkazovala z ustreznim oblačilom, ki pritiče odraslim ljudem, pa tudi pesem je bila iz arhiva. Prodajalka vijolic. Ljudje so spremembo lepo sprejeli. Jože Skubic je z ansamblom Slapovi izdal novo kaseto Naj- lepša leta. Kaseto je izdal He- lidon, na njej pa je deset skladb: sedem jih je napisal Jože Skubic, dve instrumen- talni Jože Pečjak in eno pev- sko Pečjak-Robi Kuhelj. Na kaseti je tudi zmagovalka lan- skega prvega festivala v Vur- berku Belo pismo. Po petih letih se je pred kratkim zavrtel zadnji televi- zijski Videomeh o domači glasbi. Odslej bodo domače ansamble predstavljali v noč- nem Videomehu, za jesen pa Boris Kopitar, ki je uspešno vodil vse Videomehe, priprav- lja novo oddajo Bila sva mlada oba. Gre za oddajo, ki je ležala tri leta v predalu, Kopitar pa bo v njej predstavljal pionirje slovenske domače glasbe. Na- slov bodoče nove oddaje je povzet po Avsenikovi uspeš- nici. Henček Burkat (Spodnje Komence, 068 23-874), ki je pred leti v domačo, slovensko glasbo vnesel vrsto atraktiv- nih novosti (saksofon, bendžo in podobno), je nekaj mesecev počival, zdaj pa napoveduje učinkovit povratek. F*red izda- jo je njegova nova kaseta, pri kateri sodeluje njegov zvesti avtor Berti Rodošek. Kaseta se bo še v teh dneh znašla na po- licah trgovin. Vse bolj popularen ansam- bel zabavne glasbe Mikado je izdal pri založbi Corona v Ljubljani kaseto Slovenija me kliče. Na kaseti je deset skladb, ki so bile posnete v studiu Radia Maribor, Metro in Piramida. Ansambel je že nastopil na festivalu narečnih popevk Maribor 91 in festivalu domače glasbe Ptuj 91, pred kratkim pa tudi v TV oddaji Poglej in zadeni. Spremljal je Miša Kovača, Heleno Blagne, Simono VVeiss... Vodja an- sambla je Fredi Janžek, Gozd- na ulica 61 a, 62311 Hoče. R^0T/7RNICA Rodna gruda - črn prah Piše Aleš Jošt Je že tako, da je danes naj- daljši dan in bode kratka noč in je prvi poletni dan, ko godu- jejo Slavkoti in Lojzeti, med katerimi je tudi naša mama in Sanjska prav v tem trenutku pred maturitetno komisijo do skrajnosti napenja svoje naba- sane spominske centre, ki sva jih do zadnjega polnila s po- datki iz književnosti in zgodo- vine stavbarsta. Držim pesti in živčen sem kot Buča v liftu, zraven pa moram še vam nalo- žiti, ker ste z leti pač postali toliko naložabilni, da vam enostavno ne morem odreči te ■grde razvade ob dopoldan- skem pivu. Sami ste opazili, da je z me- stom nekaj narobe. Kot simpa- tizer Lige za boj proti turizmu sem jasno zgrožen nad kakrš- nimi koli turističnimi kozlari- jami, zato ni čudno, da me lah- ko tudi najnepomembnejši tu- ristični teden pri nas spravi ob pamet. Sla po hitrem in lah- kem zaslužku se je razbohotila po mestnih ulicah in se vpila v zaspano vzdušje, kot se pač gnojnica vpije v presušeno zemljo in potem zažge še tisto, kar je do sedaj kljubovalo. Go- stinci in trgovci, mešetarji in klobasarji, barakarji in šu- šmarji so preplavili mesto s svojo fantastično ponudbo, da ti denar kar sam skače iz denarnice zdaj na ta šank zdaj pod ono gnilo stojnico. No, najbolj srhljiv pa je pogled na kultumo-zabavni spored, kjer blestijo same mastno plačane gnusobe na čelu z popastim di- zajnom in tolstim agroklopom. Kdo stoji za takšno ponudbo, je v časih neke demokracije kaj lahko ugotoviti. Tem varu- hom »dobrega okusa« gre zah- vala za tako visoko stopnjo holesterola v zavesti našega preprostega človeka, ki mu na kulturnem horizontu binglja pogreta kranjska klobasa in sosedov mitcubiši na lizing. Aj, jaj! In medtem, ko boste v nosu začutili vonj po pogre- tih tankovskih gosenicah in se bo na odru za vami pojavil go- vorec, bomo mi s konjem s f4 skočili na trdnjavo, ki je za- spala na polju e6. Šah! Da se da veselice organizi- rati tudi na drugačen način in izkoristiti prepričanje politič- nih strank, da prispevajo k proslavi dneva neodvisnosti, pričajo vabila iz različnih kra- jev naše dežele. Tako Brici va- bijo jutri v Goriška Brda, kjer obljubljajo kalifornijske za- jedljivce Rich Kids on LSD, štimungo pa bodo segrevali Link der ivasser. In A Spleen, Hladno pivo, Overflow, Polj- ska malca in Italijani Mahima. Isti večerna drugem koncu dr- žave, na Ptuju, prav tako pla- polajo prapori rock'n'rolla s promocijo skupin, ki so sode- lovale na kompilacijski plošči No Border Jam v založbi mari- borskega Front ročka. Zani- mivost: napovedani gostje so Demolition group in celjski Baby Zdravo. Super zanimi- vost: tudi na Ptuju nastopa Polska malca, ki jo Friški ex- press vozi v Brda in potem na Ptuj. Srečno vožnjo! Kdor ne zdrži do takrat, ima danes, to je v četrtek, možnost zbezljati v Koper, kjer v MKC frfotajo Natural Disaster iz Zagreba in žalski Interceptor, ali pa v Ljubljano, kjer bodo v dvo- rani KUD France Prešeren po- lagali KUD Idijoti in njihovi someščani Headbanger. V so- boto bode žurka v Novem me- stu, kjer bo Oli zbral podobne kalibre, kot so Majke, Kojoti, Polska malca, Demolition gro- up itd. Očitno je malca praz- nično razprodana, saj nastopa po dvakrat na večer, dva dni zapored. Še bi se našla kakšna lokal- na žurka, če bi le še malo vrta- li. Pa le toliko, za vtis, če že ne drugega. Da se boste malo manj čudili mojemu žoltave- mu šahiranju. Vtisi z najinega sobotnega izleta v Krško so prijetni, saj je bilo takšno tudi vzdušje na dvorišču Pri Komo- čarju, kjer so nastopili It's not 4 sale in Demolition group. Izogibajte se soncu in pazite se klopov. Midva z Bučo sva že pošteno ogrižena! Pop loto Pravilen vrstni red skladb je napovedal Drago Želj, Po- horska 4, Celje. Nagrado, vredno 5000 SIT, lahko na- grajenec dvigne pri sponzor- ju oddaje, v trgovini Petida Music Mania. Za skladbe, ki jih je tokrat izbral naš na- grajenec, lahko glasujete v sredo, 30. junija, ob 17.30 na telefonski številki: (063) 441-310 in 441-510. ♦ Kupone pošljite na naslov: Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, Celje. Lestvica Radia Celje Tuje zabavne melodije: 1. 7WO PRINCES - SPIN DOCTORS (3) 2. CA PLANE POUR MOl - LEILA K (7) 3. I DONT VVANNA FIGHT - TINA TURNER (2) 4. SOMEBODV TO LOVE - GEORGE MICHAEL + OUEEN (6) 5. THAT'S THE WAY LOVE GOES - JANET JACKSON (6) 6. WHAT IS LOVE - HADDAWAY (5) 7. LIVIN' ON THE EDGE - AEROSMITH (4) 8. EXPRESS - DINA CARROLL (1) 9. TRIBAL DANCE - 2 UNLIMITED (2) 10. THE CRVING GAME - BOY GEORGE (1) DomaČe zabavne melodije: 1. POT DOMOV - AVTOMOBILI (6) 2. TIH DEŽEVEN DAN - 1-X BAND (2) 3. JESEN - ORLEK (3) 4. LOLA-CHATEAU (9) 5. ČAS JE ZA ROČK & ROLL - DON MENTONV BAND (7) 6. VZEMI ME ŠE ENKRAT NOCOJ - DAMJANA (5) 7. KO SO ČEŠNJE CVETELE - SOKOLI (4) 8. BITKA MED SPOLOMA - JAN PLESTENJAK (4) 9. SVETI PETER - TOMAŽ DOMICEU (1) 10. ONA SPI - MIRABELLA (1) Narodno-zabavne melodije: 1. RAJ POD TRIGLAVOM - SLAK (9) 2. PONESI ME SAVINJA - HMELJARSKI INSTR. KVINTET (3) 3. BELA LABODA - AVSENIK + IRENA SVOLŠAK (6) 4. KO JIH BO ŠTEL 64 - VESNA ^ (6) 5. POROKA V MAJU - KAMNIŠKI KVINTET (4) 6. NAJLEPŠA LETA - JOŽE SKUBIC IN SLAPOVI (1) 7. DAJ Ml SRCE - GAŠPERJI (2) 8. LASTOVKA - ZORAN ZORKO (2) 9. FANTIČ MLAD - ANS. VINKA CVERLETA (3) 10. DIMNIKAR - TRIO STANKA FAJSA (1) Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij: SHOCK TO THE SVSTEM - BILLV IDOL DO YOU SEE THE LIGHT - SNAP Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij: BODI PRAVI MOŠKI - CMOK MOJA MALA INSPIRANA - ALEKSANDER JEŽ Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij: NA PAVRE - ŠTIRJE KOVAČI NE BOŠ UŠEL - IGOR IN ZLATI ZVOKI Nagrajenca: Sonja Omerzu, Trnoveljska 58, Celje Marko Petrovič, Miklošičeva 3, Celje Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodija v Cankarjevi ulici v Celju. . Št. 25 - 24. junij 1993 26 Šola, lahko noč! Pa se le odpravlja spat. Stara, v večini primerov siva, | ta teden dokončno zapira svoja vrata. In potem bo j sijalo sonce in bo morje, pa ljubezni, koncerti... | Da bo nekoč spet september, smo lepo pozabili in ] naslednji teden se resnično vsi z vso silo vržemo v val \ počitnic in vsega, kar sodi zraven. In nikjer ne bo redovalnic in cvekov in stavk. Sicer si bo tudi Vrtiljak privoščil počitnice. Kako? Brez skrbi, ne bo se odpravil na potovanje po Evropi. Le malo ga bomo preoblekli v počitnice. Torej: za- časno bomo spremenili koncept. Tako boste prihodnji teden še lahko prebrali Vaš Vrtiljak, ki ga bodo pripra- vili učenci II. osnovne šole iz Celja. Potem pa..., potem pa se vam bo predstavil počitniški Vrtiljak. Saj si je počitnice zaslužil NINA M. Dih srca Poslednje glasilo, ki ga predstavljamo v tem šolskem letu, je literarno glasilo z na- slovom Dih srca, ki so ga izdali dijaki celjskega Dijaškega do- ma. Izšlo je v začetku tega me- seca, v njem pa so objavljeni literarni prispevki, ubrani predvsem na temo ljubezni. V uredništvu so nam obljubili, da bodo drugo leto pričeli iz- dajati pravo, novinarsko glasi- lo. Do takrat pa... ljubezen, ljubezen, ljubezen... Sončni zahod »Hvala Bogu, da bo kmalu večer,« sem glasno premišlje- vala. Ves dan nisem imela no- benega dela. Po dolgem času sem spet odšla na morje. Edina težava je bila, da so bili zraven tudi moji starši, ki so me kar naprej opozarjaU. »Zakaj pa to?« me je vprašala Suza, moja najboljša prijateljica. Usmilila se me je, ko sem jo prosila, naj gre zraven na počitnice. Če je ne bi bilo, bi že zdavnaj umrla od dolgega časa... »Eh, saj veš, zvečer greva v disko in komaj čakam, da pridem spet malo v družbo.« »Diana, meni se ne da iti. Pojdi sama!« je rekla in se obrnila na trebuh. Srečna pimca. Ker je rjave polti, je takoj porjave- la, jaz pa sem se lahko sončila ure in posledica je bila, da sem bila rdeča kot kuhan rak. Zato sem raje ležala v majici pod sončnikom. »Ti si pa res ena velika bara- ba!« sem se zadrla. »Kako lah- ko rečeš kaj takšnega? Saj si še včeraj obljubila, da boš šla z menoj!« »OK, saj sem se sa- mo zafrkavala. Biti vse dneve samo doma je že dolgočasno. Greva gor?« »Šur,« sem rekla in vsa za- dovoljna začela pospravljati brisače in blazine. Spakirala sem in odšli sva proti vikendu. Naenkrat sem za sabo zasliša- la: »Hej, ta mala, mi lahko po- veš, koliko je ura?« »A veš kaj?« sem zinila in se obrnila, »ti pa meni že ne boš govoril ta mala!« Imela sem pripravljenih še nekaj besed, ki pa niso ravno za javnost, "zato sem raje utihnila. Pred menoj je stal najlepši fant na svetu — fant, ki sem ga zasledo- vala, odkar sem ga prvi dan videla na plaži. Očaral me je s svojimi modrimi očmi in ču- dovitim nasmehom. V disko sem hotela predvsem zato, da bi ga videla. Ljubezen na prvi pogled torej. »Ampak, žal se- veda samo z moje strani,« sem pomislila, na glas pa rekla: »Pol devet bo čez tri minute in enajst sekund.« »No, ja, hvala. Prej sem se že ustrašil, ko si se tako zadrla. Jaz sem Rok!« »Diana. To je pa Suza.« Čudno jo je pogledal in ugo- tovila sem, da se je, ko sem se obrnila stran, začel spogledo- vati z njo. »Suza, jaz grem,« sem se obrnila, da bi odšla. »Ali prideš zvečer v disko?« je vprašal. Mene, ne Suzo. »Ja, mogoče pa res. Zakaj, a boš tudi ti tam?« sem začudeno vprašala. »Aha, tako kot vsak večer. Lovil bom nove punce,« se je zasmejal. »Zanimivo. A vedno začneš tako, da jih nagovoriš po ljub- ljansko?« »No, ja, včasih pa res.« Suza, ki je bila prej tiho, pa je zinila: »No, Diana, saj ti pa- daš na Ljubljančane. Mogoče bi se pa zmenila...« Vsi trije smo bruhnili v smeh. »Nikoli ne veš,« je re- kel Rok in me pogledal. Suza pa se je odpravila stran. Doma je imela fanta in že nekaj časa sta bila skupaj. Zato je bila obsedena z idejo, da mora tudi meni dobiti enega. »Ej, Suza, kam pa greš?« »Telefonirat Janiju,« mi je odvrnila in že je ni bilo več. Ostala sva sama. Jaz in on. Skrivaj sem ga pogledala in videla, da me opazuje. Postalo mi je nerodno, ker nisem hote- la, da bi opazil, kaj čutim do njega. Obrnila sem se vstran in gledala zahajajoče sonce. Ru- menkasto oranžna barva se je razlivala po vodi. Na nebu je bila še bolj rdeča in žareča barva, ki se je mešala s sivo modrimi oblaki. Položil je roko na mojo ra- mo. Nisem je umaknila; le ča- kala sem, kaj se bo zgodilo. »Poslušaj, Diana,« je rekel. »Suza mi je povedala, da sem ti všeč.« Odrinila sem ga stran in besno odvrnila. »Kaj je re- kla? To ni fer. To je moja stvar.« »Pusti me pri miru in pojdi povedat svojim prijateljem, kako se je spet ena več zaljubi- la vate.« Po licu so se mi vlile solze. Bila sem užaljena. »Sovražim jo,« sem še rekla in stekla stran. On pa za mano. »Diana, glej, všeč si mi. Ne bodi iezna na Suzo. Že dolgo sva prijatelja in vesel sem, da mi je povedala. Drugače bi za- man čakal, da bi se me usmili- la in spregovorila z menoj.« Ustavila sem se. »To ne more biti res,« sem pomislila. »Všeč sem mu? Naj mu verjamem?« Pritekel je do mene in me prijel za roko. Pogledala sem ga in čutila sem, da ne laže. Potegnila sem ga in z roko v roki sva odšla do neke skale. Opazovala sva morje in nebo, na katerem ni bilo več rdečka- stega žara. »Sonce je zatonilo,« sem za- šepetala. »Rad imam sončni zahod in rad imam tebe,« mi je odvrnil in me objel. BARBAPAPA (Cancer) Vladajoči planet: Mesec Element: voda Barva: srebmosiva Rože: predvsem bele rože Živali: bitja z oklepi Državi: Škotska, Nizo- zemska Od 22. junija do 22. julija, ko se od dvojčkov preseli v zna- menje raka, stoji sonce naj- višje. Začenja se poletje, kO narava dozoreva. Ljudje te- ga znamenja so skrivnostne narave; včasih so vedri kot sončen poletni dan, drugič pa spet muhasti kot luna, ki nenehno spreminja svojo po- dobo. Raki so čustveno do- jemljivi za razna spoznanja. Zlahka sprejemajo vtise, če- prav so zaprti do okolja. Večkrat so neodločni in za- vrti, po drugi strani pa spet samozavestni. Kritike skoraj ne prenašajo, hvala pa jim pomeni le tisto, kar so že ta- ko ali tako sami vedeli. Jezo sicer običajno požrejo, ven- dar pa jih to razžira. Rak - ženska Nedvomno boste že na za- četku v dvomih, ali je vaša izbranka mesečeva vila ali nezanesljiva ptica prismo- jenka. Tudi ob koncu vaša uganka ne bo razrešena. V deževnih razdobjih vas bo utapljala v svojih tego- bah. Ko pa bo izza oblakov pokukalo sonce, vas bo pre- plavila s sproščenim, malce divjim smehom, ki se mu ne morete upreti. Prav gotovo pa vam ne bo treba ves čas zehati; preveč se bo dogaja- lo. Tako je pač z rakicami. Poleg tega, da so malo nore, rahlo otožne Ln imajo izjem- no domišljijo, so tudi prave mojstrice za ravnanje z de- narjem. Sramežljivost je v njenem srcu zapisana z veliko začet- nico. Zapravljalska mrzlica se je poloti le, kadar je vzemir- jena ali pa ranjena. Večino njenega življenja bodo pri- hodki presegali odhodke. Sicer pa obstajata dva po- polnoma različna tipa rakic. Prva bo zaljubljena nežno in sramežljivo, druga pa zna biti precej težka. Noben znak ni popoln, ampak rakica ima še naj- manj stvari, ki bi lahko mo- tile. Kljub temu pa obstaja nekaj prepovedi, tri stvari, ki vam morajo ostati v spo- minu. Ne smete je kritizirati, zelo jo rani posmehovanje in ne prenaša zavrnitve na lju- bezenskem področju. Rak - moški To je tihi mojster zavlače- vanja in pravi strokovnjak v molčanju. Od njega nikar ne pričakujte, da vam bo ob prvem srečanju razgalil svo- jo dušo. Raki nikoli ne za- upajo tujcem in so stvari, ki jih ne vedo niti njihovi naj- boljši prijatelji. Kakor je lahko muhast in omahljiv, tako zmore biti rak tudi zvest in občutljiv. Lahko je tudi vljuden, vite- ški in uglajen kot priročnik za mednarodni bonton. Skratka - rakovo razpolože- nje se spreminja kot vreme. Vendar pa ga morate posku- siti razumeti; ne gre namreč za osebnostne spremembe, temveč le za vplive Lune, ki se v enem mesecu popolno- ma spremeni in obnovi. Rak je vedno zvest svoji podobi, pa čeprav se drugim zdi spremenjen. Njegova narava nikoli ne odstopa od osnov- nega kalupa, kljub izraznim spremembam. Zato si vedno zapomnite, da v globini skri- va mehko srce, tako polno čustev, da je stalno ranljiv za okolico, čeprav se vam zdi njegovo vedenje še tako vzvišeno in naduto. Šele v svoji lupini (ki jo vedno vlači s seboj) se čuti dovolj varnega pred tem, da bi ga lastna čustva pogubila. Sreča 501 Odločitev je v vaših rokah! Zakorakali smo v svet počit- nic. Nekateri tako, drugi dru- gače. Mi smo to storili zelo sla- bo; najslabše do sedaj. Vse nam gre narobe. Pa vendar: ne bom zdaj nakladala o tem. Za- kaj? Ker me spravlja v slabo voljo. V dobro voljo pa me je spra- vila sobotna oddaja Teen-va- la; še posebej odziv poslušal- cev na temo o kavbojkah. Ugo- tovili smo, da to niso samo hlače, temveč tudi način živ- ljenja - tako mladih kot starih. Prve kavbojke, današnje 501, so se zagozdile v življenje in na noge ljudi po celem svetu. In po mojem mnenju bodo tam tudi ostale. Upam pa, da ne bodo teena- gerji, ki nas kličejo, samo tisti, ki so ravno v prvi fazi puberte- te, temveč tudi tisti, ki se s pu- berteto že prav pošteno spopa- dajo. Torej, najstniki, kje ste? Morda mislite, da ste že pre- stari, da bi klicali v našo odda- jo. In sploh: na kaj pravzaprav mislite? Jaz trenutno na nič. Študi- ram samo na to, kako bom preživela letošnje počitnice. Če bodo potekale tako slabo, kot so se začele, jih bom pre- spala. Zanimivo, a ne? Lahko se zgledujete po meni ali po počenjate kaj bolj atraktivne- ga. Odločitev je v vaših rokah. Vsekakor pa vam želim več sreče, kot je imamo trenutno mi, in vas obveščam, da boste nekaj naslednjih oddaj Teen- vala poslušali samo mene. Si- mona in Nene namreč nekaj časa ne bo. TINA HUREMOVIČ Iščem prijateljico? če greš tudi ti letos v 1. letnik Gimnazije Celje in še nimaš prave prijateljice, mi piši Pomagala ti bom pri učenju nemščine, angleščine ali latinščine, ti pa meni pri učenju slovenščine. Torej odpiši: Simona Mlakar, Ziegvvebersberg 2 a, 42799 Leichiingen, Nemčija. Faith No More Epic Can you feel it, see it, hear it today? If you can't, then it doesen't matter anyway You will never understand it cuz it happens too fast And it feels so good, it's like walking on glass It's so cool, it's so hip, it's alright It's so groovy, it's outta sight You can touch it, smeli it, taste it so sweet But it makes no difference cuz it knocks you off your feet You want it aH but you can't have it It's cryin', bleedin; lying on the floor So you lay down on it nad you do it some more You've got to share it, so you dare it Then you bare it and you tear it You want it aH but you can't have it It's in your face but you can 't grab it It's alive, afraid, a lie, a sin It's magic, it's tragic, it's a loss, it's a win It's dark, it's moist, it's a bitterpain It's sad it happened and it's a shame You want it aH but you can't have it IVs in your face but you can't grab it What is it? Ifsit What is it? Z NT&RC V Gardaland Izžrebanci sobotnega Teen-vala so: Lili Puhner, Pod lipami 24, Celje; Brigita Jug, Svetinova 10, Šentjur; Marko Baumkirher, Brdo 4/a, Planina pri Sevnici Št. 25 - 24. junij 1993 27 TRJA življenja: Slovenija, vinorodna dežela Piše: Drago Medved ; 31. nadaljevanje In kaj je torej narejeno: da je moštu dodan sladkor, če bog ni dal dovolj sonca, ker brez sladkorja ni alkohola, brez njega pa vino ni obstojno; da vino filtrirajo; da v laboratori- ju določijo, kako bodo vplivali na različne sestavine v vinu, torej odstranili odvečne belja- kovine in vse tisto, kar ne sodi vanj; da ga stabilizirajo in ga pripravijo na staranje tudi v steklenici. Tudi pri nas že uporabljajo najsodobnejšo tehnologijo, recimo z mikro- filtri... Torej se pojavi ne izključu- jejo, le znanje je treba prizna- ti. Afere kot je bila tista v Av- striji z umetno in kemično škodljivo narejeno »pozno tr- gatvijo« ali pa z dodajanjem v trgovini kupljenih umetnih arom, ne morejo izničiti tiste- ga znanja, ki gre v vinarski stroki v smeri pridelave vr- hunskega vina. Ne morem končati tega raz- mišljanja, ne da bi omenil slo- vensko vinsko zakonodajo, ki je v zadnjih letih tudi zaslužna za vse več reda tudi na tem področju; po njej se je Sloveni- ja še v nekdanji Jugoslaviji ra- zlikovala od drugih republik. Zlasti slovenske štajerske vi- nogradnike je motilo, ko so za- čeli med prvo in drugo svetov- no vojno nekateri kupovati grozdje iz drugih republik in ga mešati z odličnimi sortami podravskega vinorodnega ra- jona; to so počeli predvsem vinski trgovci. Zato je že leta 1935 Vinarsko društvo Mari- bor sprožilo vprašanje o zašči- ti vina Ljutomerčan. Šele slo- venskim vinogradnikom, združeni v Poslovni skupnosti Styria, ki se danes imenuje Po- slovna skupnost vinogradni- štva in vinarstva Slovenije, je uspelo z zaščitno znamko slo- venskih vin postaviti na noge sistem zavarovanja tega ple- menitega pridelka. Morda bi bil še popolnejši, če bi bili v njem upoštevani tudi zasebniki, a glede tega so še dileme. Tudi take, ki zavra- čajo zasebnike, češ, da nimajo po sedanjih kriterijih dovolj vinogradniških površin za ustrezno količino steklenic v seriji, do takih, ki sami noče- jo v tak sistem zaščite. Kakor- koli že, zaščitna znamka slo- venskih vin je do danes v več kot dvajsetih letih opravila izredno pomembno vlogo in ustvarila zaupanje v kakovost slovenskih vin. Res pa je tudi, da so v zad- njih letih tudi medsebojna tre- nja med nekaterimi večjimi kletmi in Poslovno skupnostjo oziroma ocenjevalnima komi- sijama za Štajersko in Primor- sko. Prva je drugi očitala, da preveč radodarno podeljuje zlate zaščitne znamke. Neka- teri so mnenja, da bi morala biti štajerska vina, točneje vi- na iz podravskega vinorodne- ga rajona, posebej zaščitena, in da bi morala biti za podelje- vanje zaščitne znamke le ena komisija z enotnimi meriU za vso Slovenijo. A ta problem bodo brez dvoma rešili pristoj- ni organi Skupnosti in vinarji, mi pa se vrnimo k vinski kul- turi. Nikakor ni namen tega pisa- nja podati definicijo o vinski kulturi, zdi se mi pa potrebno opozoriti na nekatere doseda- nje poglede na ta sklop vpra- šanj in na nekatere možne poti iskanja odgovorov, ki jih ter- jajo izzivi časa. Preden lahko kdo oblikuje »dokončne« misli na tem področju, bo moral vsekakor počakati na nekatere raziskave, ki jih bo morala opraviti družboslovna zna- nost. Tako bo potrebno pred- vsem zaradi tega, da bi ustva- rili objektivnejše in širše po- glede na ta vsebinski sklop znotraj sintagme vinska kul- tura ali kultura odnosov na re- laciji človek-vino-država. Neraziunevanje bistva te sintagme lahko pripelje do hu- dih nesporazumov, ki dolgo- ročno škodujejo pridelavi vina in razumevanju njegove vloge v našem življenju. Takšen dra- stični primer poznajo v ZDA, ko so hoteU s prohibicijo »uki- niti« alkoholizem, niso pa do- segli drugega kot to, da je pro- izvodnja alkohola ušla državni kontroli in je postala področje kriminala. Zakon o prohibiciji pa je domala uničil kalifornij- sko vinogradništvo, ki si je opomoglo šele po drugi sve- tovni vojni. Sicer pa je že Do- micijan {vladal je od 81 do 96) prepovedal sajenje vinske trte, a cesar Probus (se še sponmite vina Probusove solze iz ptuj- ske kleti) jo je v 3. stoletju spet dovolil. Kitajski primer iz davnine smo že omenili. Temu so se pred leti hoteli izogniti v nekdanji Sovjetski zvezi, pa so pospeševali nastajanje no- vih vinogradniških površin. A ker je to bila značilna kam- panjska akcija, se ni posrečila, na katastrofalne pojave alko- holizma pa so vplivali drugi, predvsem socialni dejavniki. Oba skrajna primera nas dovolj zgovorno opozarjata, da vinograd in vino nista sraj- ca, ki bi ju menjavali vsak dan ali zametavali in kupovali vsa- ko leto na novo, nista tudi vrt- na greda za solato, ki jo lahko menjavamo po mili volji. Vinograd sta določena lega in določeno podnebje, so tla in vremenske razmere tiste in okoliške lokalitete. Vino pa je pridelek mnogih faz, odvisnih od naravnih danosti do člove- kovih posegov. Njegova vpe- tost v vsakdanje oblike življe- nja ima več oblik in nekatere poznamo bolj, druge manj. Kadar danes govorimo o vi- nu, se navadno zadržimo na tej ravni, da povemo, kako pleme- nita pijača je to, da seveda tu- di škoduje, če je ne uživamo z mero, nekaj zapišemo še o kozarcih in o tem, kako je treba zaznavati vse lastnosti vina. Od tod dalje se mi zdi, da bo morala ravno družboslovna znanost narediti odločilne ko- rake, da ne bodo etnologi osta- jali osamljeni pri tistem, kar so hvale vrednega storili že doslej - no, ne samo oni, pa vendar so storili več kot drugi. Mislim, da bodo morale vin- sko kulturo ob globalnih pose- gih države na ekonomsko-so- cialnem segmentu nadaljevati in mnogo bolj z občutkom go- jiti vinogradniška in vinarska podjetja, morala pa se bodo tudi odzivati na spoznanja družboslovne znanosti. Ta bo morala najprej dopolniti svoje raziskave (ob etnologih še so- ciologi, psihologi, zgodovinar- ji, arhitekti in urbanisti in drugi) tam, kjer so že opravlje- ne za vinogradništvo, vinar- stvo pa še ne. Odgovoriti bo treba torej na izzive in vpraša- nja, ki jih ponuja vinologija, saj kot sinkretična znanost na- ravnost zahteva primerjavo različnih zornih kotov, strok in mnenj. Veliko pojasnjevanja in šir- jenja vednosti o vinski kulturi čaka ravno publicistiko. Na našem trgu informacij so na tem področju še velike sive li- se. Avtorji, ki so se doslej uk- varjali s tem (Dionizij Amfora - Branko Avsenak, Slavica Ši- kovec, Anton Skaza, Dražigost Pokom, Jože Colnarič, Ivo Zu- panič, Stojan Vrabl, Ivan Sko- čir in še kdo), so prispevali marsikatero dragocenost k boljšemu poznavanju poj- mov, kot so vinogradništvo in vinarstvo ter vino, vendar pa nas njihova dela opozarjajo tudi na to, da bi bilo treba seči še dlje, širiti njihove misli in jih dopolnjevati tam, kjer do- ločene znanosti z raziskavami aktualizirajo dogajanje. Na našem knjižnem in sploh informacijskem trgu manjka predvsem pestrost tovrstnih informacij, kjer bi z različnimi žanri seznanjali sebe in tujce s tem, kakšna vinska dežela je Slovenija, opravlja to poslan- stvo, ki so ji ga položili v zibel že naši antični predniki. Manjka nam predvsem sprotnih informacij o novostih na vinskem trgu in vinski se- jem enkrat na leto je premalo. Nadaljevanje prihodnjič Gobarjenje je konjiček, ki ga ceni lepo število Slovencev posebej tistih, ki so preobremenjeni s hitrim tempom življenja. Gobarjenje pomeni sprehod v naravi in je združeno z nemajh- nim izzivom, ki ga prinaša potreba po poznavanju večjega ali manjšega števila gobjih vrst, od katerih so nekatere tudi hudo strupene. Majhen delček velikega sveta gliv so tudi GOBANI. Rod šteje nekaj deset vrst. Med gobarji bi težko našli takšnega, ki ne bi poznal vsaj dve ali tri vrste, saj so gobani nedvomno najbolj nabirane gobe. Malo je gobarjev, ki so v svojem življenju srečali vse pri nas rastoče gobane, saj so nekateri zelo redki. V pričujo- čem prispevku bomo predstavili bralcem vse naše gobane. Ven- dar naj takoj povemo, da jih ne bomo opisovali kot jih opisuje obstoječa Uteratura, temveč bomo predstavili KLJUČ, po kate- rem jih boste lahko bolj ali manj natančno določili. To bomo poskušali narediti čimbolj poljudno, brez hudega teoretiziranja, čeprav brez osnovnega poznavanja pravil igre tudi tu ne bo šlo. Določanje gob s pomočjo ključa ni nobena novost. Kot vsi, ki se ukvarjajo z živalskim ali rastlinskim svetom, tako tudi razi- skovalci gobjega sveta ne morejo brez njega. Prednosti določa- nja gob po ključu pridejo še bolj do izraza, če ga uporabljamo ljubiteljski gobarji. Primerjava gob s slikami v knjigi ali s pomanjkljivimi (včasih celo dvoumnimi) opisi, je lahko uspešna le slučajno. Pri določa- nju gob s ključem pa že po nekaj primerjavah, brez dileme, izključimo cele skupine (rede, razrede, družine itd.) gob. Klju- čev za določanje gob je več. Lahko rečemo, da ima skoraj vsak mikolog svojega. Tudi mi bomo uporabili poseben ključ in sicer takšnega, ki gobane po treh vprašanjih razporedi v 8 skupin, nato pa znotraj vsake skupine določi vrsto. Ključ je, v glavnem, sestavljen z upoštevanjem že znanih pravil. Gobe določamo (determiniramo) na več načinov. Največkrat si jih ogledamo, okusimo košček mesa, ugotovimo vonj, premerimo, stehtamo in vse primerjamo z že znanimi podatki. Temu določanju pravimo makroskopsko. Cesto pa so si gobe tako podobne, da moramo seči po mikroskopu ali po posebnih kemikalijah. Gobe dolo- čamo torej tudi mikroskopsko in kemično. Pri našem ključu ne bomo potrebovali ne mikroskopa ne kemikalij. Zaradi tega bo določanje nekaterih vrst nekoliko težje, vendar še vedno uspešno, vsaj v praktičnem smislu. Ce podatke, dobljene s takšnim ali drugačnim pregledom gob, sortiramo v grupe (npr. vse podatke o površini beta sortiramo v eno grupo), potem jih lahko med sabo kadarkoli primerjamo. Sistematično iskanje in primerjanje podatkov v več grupah omogoči dokaj natančno določitev vrste gobe. Lahko pa podatke prikažemo v obliki vprašanja in sicer tako, da sta možna le dva odgovora - je goba takšna ali ni. Od tega ali je odgovor pritrdilen ali ne zavisi, kakšno bo naslednje vprašanje. In to je že bistvo našega ključa. Poglejmo primer. Na prijetnem sprehodu po gozdu ste nabrali polno košaro različnih gob. Nekatere poznate, drugih ne. Če je med njimi kakšen goban, lahko ugotovite po sledečem ključu: l.ima goba jasno izražen bet in na njem klobuk? - če je odgovor »DA« - pojdite na vprašanje 2. - če je odgovor »NE« - ta goba ni goban. (pojasnilo vprašanja: Ugotavljamo če so gobe prostotrosnice. Vsi gobani so v tej skupini in ena od značilnosti prostotrosnic je, da imajo jasno izražen klobuk in bet). 2. so na spodnjem delu klobuka cevke (luknjice)? - če je odgovor »DA« - pojdite na vprašanje 3. - če je odgovor »NE« - ta goba ni goban. (pojasnilo vprašanja: Ugotavljamo, če je goba cevarka. Za te je najbolj značilno to, da imajo na spodnjem delu klobuka cevke, kar odlikuje tudi vse gobane). 3. ali lahko cevke brez težav odluščite od beta? - če je odgovor »DA« - pojdite na vprašanje 4. - če je odgovor »NE« - ta goba ni goban. (pojasnilo vprašanja: vsem gobanom lahko brez težav odluš- čimo cevke od klobuka, ker se ga le držijo, niso pa z njim zraščene. To pa je tudi značilno za vse rodove med gobanov- kami). 4. ali je bet pri mladem primerku debel vsaj 2 cm, pri večjem pa več, tako da cela goba deluje masivno? - če je odgovor »DA« - pred sabo imate gobana. - če je odgovor »NE« - ta goba ni goban. (pojasnilo vprašanja: med gobanovkami je več rodov - dedki, polstenke, ljupljivke itd. Nekateri imajo vrste, ki so gobanom zelo slične, zato je odgovor na postavljeno vprašanje težji. Na splošno so gobani masivne, težke gobe z relativno debelimi beti, tudi ko je goba še mlada.) Tako smo določili ROD GOBANOV. S tem še nismo določili vrste gobana, to bomo storili kasneje. Gk)mji primer določanja rodu izgleda enostavno. Zaplete pa se, če imamo pred sabo IZJEME. Te bodo pri našem določanju nastopale bolj ali manj pogosto. Pri izjemah ne gre drugače, kot da jih spoznamo in si jih zapomnimo. Za primer navajam Žolčastega grenivca ki je, ko je mlad, gobanom povsem sličen. Že po zgornjem ključu bi ga lahko uvrstili med njih. Tako si moramo pač zapomniti, da ima Žolčasti grenivec grenko meso in rahleje ali močneje rožnato obarvane pore (luknjice cevk), ko je odrasel. Včasih naletimo na dedke, turke ali tudi polstenke, ki so dosegli izjemno velikost. V takih premerih imajo tudi bete dokaj debele, vendar gobe v celoti niso tako masivne (nabite), kot gobani. Na drugi strani pa je tudi med gobani najti vrste, ki imajo lahko relativno tanke bete. Spoznali jih bomo kasneje. Še na nekaj vas moramo opozoriti. Gobe so le sadeži »"drevesa«, ki ga ne vidimo, ker raste v zemlji. Hitro propadejo, zato niso hvale- žen objekt raziskovanja. So tudi izjemno raznolike, tako po barvi kot po obliki, zato si raziskovalci gob še danes niso enotni v poimenovanjih, celo pri znanstvenih imenih ne. Naj vas to ne moti. Za začetek je dovolj spoznati osnovne razlike, kasneje pa boste lahko vse raziskali podrobneje, seveda če boste hoteli. Vsi, ki želite o gobah zvedeti še kaj več ali bi radi odgovore na čisto določena vprašanja, lahko vprašanja pošljete na uredni- štvo Novega tednika, Trg V. kongresa 3a, 63 000 Celje, s pripi- som »Gobe«. Splošno o gobanih Rekli smo že, da so gobani naše najbolj iskane gobe. Vzrokov za to priljubljenost je več. So veliki in težki (Borov goban zraste do 45 cm v premeru klobuka), najdejo jih lahko tudi nevešči iskalci. Med njimi je, ^udi po kuhanju, strupena le ena vrsta (Vražji goban), pa še ta ni smrtno nevarna. Nekateri gobani so -5\irovi strupeni, po kuhanju pa izjemno okusni, nekateri pa so grenki in neužitni. Užitne vrste uvrščamo v najvišji gatronom- ski razred, obenem pa so primerni za vse vrste konzerviranja. Lahko jih vlagamo v kis ali slanico, lahko pa jih tudi sušimo. Pri nas rastejo gobani od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Tudi to je eden od razlogov za njihovo priljubljenost. Prvi Borovi gobani pokukajo na piano že sredi aprila in ista vrsta raste še koncem novembra. Seveda ne vedno in ne v velikih količinah. Vmes, predvsem pa junija, julija, septembra in okto- bra, pa lahko nabiramo druge različne vrste in to dokaj pogosto. TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE AVTOTEHNIKACEUE d.o.o. Trgovsko in proizvodno podjetje TPP AVTOTEHNIKA Celje d.o.o. Bežigrajska c. 13 objavlja na podlagi statuta in pravilnika o delovnih razmerjih prosto delovno mesto VODJA OBRAČUNSKE ENOTE - poslovodja Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev po Zako- nu o delovnih razmerjih izpolnjevati še naslednje: - da ima končano najmanj VI. ali V. stopnjo strokovne izobrazbe z osnovnim poklicem trgovec, - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, - da je državljan Republike Slovenije Delo se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z vsemi dokazili v 8 dneh po objavi na naslov TPP AVTOTEHNIKA Celje d.o.o. Beži- grajska C. 13, splošni sektor. O izbiri b>odo kandidati obveš- čeni v 15 dneh po izteku razpisnega roka.__ Št. 25 - 24. junij 1993 28 št. 25 - 24. junij 1993 291 št. 25 - 24. junij 1993 130 Cilj ekskurzij in motiv za analizo Radijci smo iskreno veseli, če nas obiskuje vse več osnov- nošolcev. Tu pa tam bi si želeli morda tudi kakšen obisk sred- nješolcev, še posebej, če bi se z njimi uspeli dogovoriti za konkretno sodelovanje. No, pa zdaj so počitnice, od jeseni pa spet po šolsko naprej. Sicer pa za slovo od pravkar minulega šolskega leta, ob kar najboljših željah za prijetne počitnice, vsaj še dva zapisa s pohvalo. Prejšnji teden nas je s prijet- nim obiskom presenetil novi- narski krožek ID. osnovne šole iz Celja. Da bi obisk potekal kar najbolj imenitno, so s sabo pripeljali še svojo »fotorepor- terko« g. učiteljico Kumikovo, medtem ko je ves ansambel v radijsko hišo pripeljala g.u- čiteljica Lednikova, ki je tudi sicer mentorica. Menda so bili krožkarji za- dovoljni z obiskom, za delovni dogovor pa smo se zmenili spet septembra. K uspešnim obi- skom pripomorejo tudi naši tehniki, Id znajo nazorno ra- zložiti vsaj bistvene skrivnosti oddajanja radijskega progra- ma. Med njimi nedvomno prednjači tehnik Janez Klan- šek, kar je razvidno tudi iz pri- ložene fotografije. Za zaključek šolskega leta pa nam je izročila prav imenit- no analizo o razvoju Radia Ce- lje raziskovalna skupina Os- novne šole Franja Roša iz Ce- lja. Pod mentorskim vodstvom učiteljic Melanije Hace in Lu- cije Lešnik so se pod študijo v okviru naloge za gibanje znanost mladini podpisali tile nadebudni mladi raziskovalci: Luka Cmič, Jurij Dolenšek, Igor Feketija, Urša Grabar, Maja Gorjanc, Urša Hace, Mirjana Jovanovič, Maja Kne- ževič in Blaž Ogorevc. In kako smo se jim oddolžili mi? V ponedeljek, 21. junija so si za nagrado in na stroške Radia Celje lahko pošteno ogledali Radio Slovenija v Ljubljani, na hitro pa so si ogledali še TV Slovenija od znotraj. O izsledkih analize pa več v prihodnjem NT. UM REVIZIJA RUMENEGA CE Kaj pripravlja modri Janez?! Piše Bojan Kranjc V politiki je pač tako, da te lahko zapustijo tudi najbolj zvesti navijači. In navijačice, predvsem. Zato bi jim bilo tre- ba odvzeti volivno pravico, je zadnjič modrovala prijazna gospa. Res, politika modrih oči in sumljivih brčic je najbolj očiten ženski prispevek k so- dobni slovenski blaznosti. Kajti trend podalpskega ma- čizma je lani še narekoval kombinacijo umirjenega očeta naroda plus ekonomskega ge- nijalca z diplomatskimi refe- rencami. S plakati štrleči zdravi zob- je nekega črnookega lepotca, denimo, niso prepričali kon- servativnih gospodinj. Če bi šlo za kakšno novo zobno pa- sto, morda že, toda v boju za oblast je treba zob^ stiskati, ne pa jih sončiti. Drnovšek jih vedno stiska, tudi ko govori. Zato se potem težko smeje in ljudje mislijo, da je v stiski. V bistvu pa je kriv položaj čeljusti, ki je za- radi pritiska zlepljena s pod- bradkom in kakšna hitra reak- cija bi lahko bila precej ko- mična: izpah čeljusti, ne na le- vo ali desno, temveč na bolje, bi predsedniku popolnoma spačil obraz. Si predstavljate, da bi izgledal kot kakšen War- ren Christopher? Janša je pravo nasprotje. Ko pokaže tiste zdrave šestice, popokajo plombe še tako za- gretemu socialdemokratu. Še posebej, odkar je napravil čistko v stranki. In prav mogo- če je, da ga bo v kratkem na vrata ordinacije obesil kakšen humorist med stomatologi. In pripisal: karies je tegoba, toda skupaj bomo zmogli. Janez Drnovšek med poslu- šalci Rumenega CE uživa ne- kaj več kot polovično naklo- njenost. Kar pomeni, da pro- jekt destabilizacije političnih razmer slabo napreduje. Jan- ša, Bavčar in Podobnik, ide- olog in oba frontmena funda- mentalne sekcije noveda De- mosa, sodeč po Barometru Ru- CE - precej dobro stojijo. Pod- pira jih namreč slaba polovica poslušalstva: in to bolj na ra- čun revolucionarnih hipotek kot pa zaradi najnovejših pod- vigov v zvezi z razkrinkava- njem udbomafije in Hitovih muz. Torej, kaj razmišlja (prvi)- modri Janez? Predvsem to, ka- ko na krmilu ostati danes. In kaj spletkah (drugi) modri Ja- nez? Recimo: kako na oblast priti danes. Ali pa jutri zjutraj. Oba sta dovolj modra, da vlečeta poteze, ki jih sprva ne razumemo, ali pa so tako pro- zorne, da si mislimo, oh, saj ne more biti res. In oba sta dovolj močna, da v morebitnem pre- stižnem spopadu za škarje in platno za sabo pustita pravo razdeianie. Če bi povprašali Drnovška, ali namerava zamenjati Janšo, bo najprej na suho zakašljal, se nato zaskrbljeno skremžil in potem končno izsutil: ja, le- tos nam ga je spet zagodlo vreme. radijski spored od 24. do 30. junija RADIO CELJE četrtek, 24.6.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje,6.30 Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obve- stila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.15 Minute za zdravje, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 11.05 Glasbeni center pred- stavlja, 11.45 Sredozemske igre, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 13.30 Turistični kažipot, 14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Disco glasba, 19.00 Zaključek sporeda. Petek, 25.6.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje, '6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 11.45 Sre- dozemske igre, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13- tih (prenos RaS), 13.30 Šport ob koncu tedna, 14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Rumeni CE (Bojan Krajnc), 19.00 Zaključek spo- reda. Sobota, 26.6.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (prenos RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, 11.45 Sredo- zemske igre, 12.00 Novice, 12.10 Teen-val, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Lestvici zabavnih melodij - LZM, 19.30 Večerni program - o ženski urejenosti, koktajl želja, časovni stroj 22.00 Zrcalo dneva (prenos RaS), 23.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 27.6.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Horo- skop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 11.45 Sredozemske igre, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Čestitke in pozdravi. Ponedeljek, 28.6.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.15 Za lepše okolje, 10.00 Novice, 10.30 Športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Domača glasba (Tone VrabI), 19.00 Zaključek sporeda. Torek, 29.6.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Mahbor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Zimzelene melodije, 19.00 Zaključek sporeda. Sreda, 30.6.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.15 S knjižnega trga, 10.00 Novice, 10.30 Pokličite in vprašajte, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pop loto, 18.00 Brane Rončel na Radiu Celje, 19.00 Zaključek sporeda. Radio Celje oddaja od 5.40 do 19.00 od ponedeljka do petka, ob sobotah do 22.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 17.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo. Radio Celje na konju Konjičani imajo v svojem grbu mesta za simbol konja. Zato še malo ne čudi, če se konjereja za šport in turizem zdaj vrača v mesto ob Dravi- nji, kjer so v hotelu z istim imenom in s konjeniškeim klu- bom Golič prišli na misel, da bi vožnjo s kočijo vključili v turistično ponudbo kraja. Rečeno, storjeno. Turističnih znamenitosti, starih kmečkih jedi, predvsem pa prvovrstnega vina, je v teh krajih na pretek in vožnja s staro kočijo po rodovitnih Škalcah ali pa malo daljša pot do žičke kartuzije s konjsko vprego, za skromnih 500 tolar- jev za krajšo vožnjo, je zares atrakcija. In tam, kjer je kaj zanimive- ga, hoče biti zlasti poleti tudi naš radovedni val. Tako smo prejšnji teden pljusknili v Slo- venske Konjice, kočijaž Jože Kovše iz Zreč, ljubitelj konjev in prijeten sogovornik, nas je s konjema, mati in hči sta Zora in Beba, popeljal čez mestne semaforje v gričevnat svet, kjer se pno nasadi vinogradov kamor seže oko. Jože je spoto- ma v mikrofon pripovedoval, da sta konja pasme norik že navajena domačih in tujih go- stov in da se jima tudi avtomo- bili spoštljivo umikajo. »Gaj- žle nikoli ne uporabim«, se pohvali kmet Jože. »Na kočiji pa mora biti. Je kot del obvez- ne opreme na tej stari kočiji, ki sem jo prenovil. Nekoč pa je imela luči še na karbit. Hi, ko- njiča, hi...« Morda ste njim topot po makadamu in najin klepet ujeli prek radijskih va- lov, za kar je mojstrsko poskr- bel tehnik Sašo Matelič. Če pa ne, je sliko o tem radijskem dopoldnevu s fotografijo do- polnil fotoreporter Edo Ein- spieler. To pa je tudi naš na- mig, kam za konec tedna! MP Na sobotnem zaslišanju minister za kulturo - gospod Pelhan z veliko hitrostjo in v hudi vročini smo prirajžali v polet- je, za vse šolnike pa so s polet- jem prišle tudi počitnice, ki so nedvomno najlepše obdobje šolanja. Vsem želimo čim več užitkov in dobre glasbe. Nekaj dni pred zaključkom pouka, sem obiskala učence 3. C razreda na osnovni šoli Trnovo v Ljubljani. Skupaj smo preživeli nepozabno uri- co, glasbeno seveda, spomnili pa smo se tudi poslušalcev na- še oddaje Glasba je življenje in posebej za njih so učenci zape- li himno Prav lepa je trnovska fara, ter izdali nekaj svojih misli o glasbi. Če boste z nami to soboto, vam bodo prav go- tovo popestrili nekaj minut. Poleg učencev pa bomo v oddaji gostili tudi ministra za kulturo, gospoda Pelhana. Spraševali ga bomo vse mogo- če v zvezi z glasbo, med dru- gim tudi, kam zaide, kadar si zaželi dobre glasbe, kakšno mnenje ima o Pandurjevi Car- men, zakaj Slovenci skorajda nimamo musicalov... Objavljamo pa tudi imena izžrebancev v nagradni igri, kjer ste ugotavljali, kdo sta pevca v musicalu o Adamu in Evi. Prišli so v glavnem sami pravilni odgovori, to je: Simo- na in Rifle. Razdelili smo pet nagrad Petrola in Liqui Mo- lya, žreb pa je določil tako: 1. nagrada pripada Boštjanu Baša, Melinci 3b iz Beltincev, 2. nagrado prejme Albina Br- denik, Smlednik 34, Smlednik, 3. nagrado Vida Kavčič, Fran- kovo naselje 78, Škofia Loka, 4. nagrado Ivanka Stefančič, Krivoglavice 7, Gradac, in 5. nagrado Renata Somrak, Kuzarjev kal 2, Novo mesto. Veselimo se srečanja z vami v sobotni oddaji Glasba je živ- ljenje! Čav, čav! SIMONA HjO^ Dan odprtega radia Odprli bomo radio! Tudi letos se bo to zgodilo na Dan slovenske državnosti, 25.junija. Tisti, ki ste lani doživeli prvi Dan odprtega radia, že veste, kako to izgleda: osrednji mestni trg, torej Tomšičev trg, se bo na omenjeni dan spremenil v popoln studio Radia Celje. Od tam bo neposredno v eter tekel ves program. Hkrati pa boste v živo lahko spremljali tudi njegovo nastajanje in izvajanje: od poročil do nagradnih iger in kontaktnih oddaj, vmes pa, seveda, tudi nastope glasbenikov na odru. Pridite, postanite del radia! Vabimo vas radijci! Št. 25 - 24. junij 1993 31 dežurstva trgovin Celie Potrošnikova samopostrež- na trgovina Soča v Stanetovi 14 in diskont na Cankarjevi 1 sta ob sobotah odprta do 17. ure, slednji je odprt tudi ob nedeljah od 8. do 12. ure. Ob nedeljah so od Potrošnikevih trgovin od 7.30 do 11. ure od- prte naslednje prodajalne: ži- vilski oddelek v blagovnici Nova vas, marketi na Ljub- ljanski cesti, Dolgem polju. Zgornji Hudinji, Vojniku, Što- rah in na Ostrožnem, samopo- strežne trgovine v Gaberjah, Pod gradom, Tmovljah, Te- harjah, Frankolovem, na Sve- tini, na Ljubečni, Polulah, v Šmartnem v Rožni doUni, Škofji vasi in Novi cerkvi ter stojnica na celjski tržnici. Ob nedeljah je odprt tudi kiosk pri celjski bolnišnici in sicer od 12. do 15. ure. Klasje Celje ima odprte pro- dajalne kruha Štručko, Ado in Pekarno v Štorah ob sobotah od 7. do 13. ure, Štručka je od- prta tudi od nedeljah od 7. do 11. ure, kiosk na Hudinji pa ob sobotah od 6. do 15. ure. Dežurna je tudi trgovina Gala trade na Mariborski 128, ki je odprta ob sobotah od 7. do 15. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Od Centrovih prodajaln so- ob sobotah od 7.30 do 15. ure odprte samopostrežne trgovi- ne: Center, Rio, Otok, Voglaj- na. Logarska, Sedmica, Soli- darnost in Ložnica. Nakupni center Lava je odprt od 7. do 15. ure. Samopostrežna trgovi- na Savica je odprta od 7.30 do 17. ure. Ob nedeljah pa je de- lovni čas Centrovih prodajaln naslednji: od 7. do 11. ure je odprta samopostrežna trgovi- na Ložnica, Solidarnost od 7.30 do 11. in Otok od 8.do 11.30 ure. Ob sobotah od 7. do 14. ure in ob nedeljah od 7. do 11. ure vam je na voljo celjska tržnica. Poleg celjske tržnice v Rim- Ijanki na Savinovi 3 je vsako soboto od 6. do 13. ure in nede- ljo, od 7. do 11. ure odprta Pe- kama in Mesnica Prekoršek iz Vojnika. V Vojniku pa je nji- hova Mesnica odprta od 7. do 12. ure. Vsak dan je od 7.3do 23. ure odprta trgovina Drag- stor na Mariborski 119, mini market Gaj v Ozki ulici vsak dan od 8.30 do 22. ure, ob ne- deljah in praznikih od 8. do 22. ure, trgovina Plemič Te- harje - sobote od 7. do 14. ure, nedelje od 8. do 11. ure, trgovi- na Figec Štore - sobote od 7.30 do 20. ure, ob nedeljah od 8. do 12., trgovina Mini shop Jereb Teharje ob sobotah od 7. do 19. ure, ob nedeljah od 8. do 11. ure, mini market Čebelica v Novi vasi ob sobotah in ne- deljah od 8. do 21. ure, Skan market na Mariborski 181 v Celju ob sobotah od 7. do 22. in ob nedeljah od 8. do 22. ure, odprta pa je tudi trgo- vina Nadi v Šmarjeti pri Celju in sicer vsak dan od 8. do 20. ure. Od 7.30 do 15. ure je ob sobotah odprta tudi Mercator- jeva trgovina na Hudinji, ku- pujete pa lahko tudi v trgov- skem podjetju Ponudba na Dobojski cesti v Celju in sicer ob sobotah od 7. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. ure. Laško Odprti sta trgovini Trgov- skega podjetja Izbira: samo- postrežna v Debra in Market Živila v Rimskih TopUcah in sicer ob sobotah od 7.30 do 14. ure in ob nedeljah od 7.30 do 11.30 ure. Odprta je trgovi- na Rogač pri železniški postaji ob sobotah od 7. do 17. ure in ob nedeljah od 7. do 12. ure, Market Zlatorog ob sobotah od 7. do 15. ure in ob nedeljah od 7. do 12. ure ter prodajalna Ježek ob sobotah od 7. do 16. in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Na Brezah nad Laškim je ob sobotah od 7.30 do 13.30 in ob nedeljah od 8. do 11. ure odprta trgovina z mešanim blagom Kocman, na Vrhu pa trgovina Deželak ob sobotah od 8.30 do 12. ure, ob nedeljah pa od 9. doli. ure. Šentlur Ob sobotah od 7. do 12. ure in ob nedeljah od 7. do 10.30 ure je odprta Delikatesa Klanjšek Mesarstva Jurij v Efenkovi uUci, ob nedeljah od 8. do 11. ure je odprt živil- ski oddelek Blagovnice Resev- na, prodajalne Lipe Šentjur so ob sobotah odprte od 7. do 12. ure, ob nedeljah pa proda- jalne v Gorici pri Slivnici, Pre- vorju in Loki pri Žusmu od 9. do 12. ure, na Planini pri Sevnici od 8. do 13. ure in na Ponikvi od 8.30 do 11.30 ure. Odprta je prodajalna Močnik v Vrbnem pri Šentjurju v so- boto od 8. do 17. ure, ob nede- ljah pa od 8. do 12.30. Žalec Trgovska družba Savinjski magazin Žalec ima ob nede- ljah od 8. do 12. ure odprte na- slednje trgovine: blagovnice Savinjka Žalec, Šempeter, Polzela in Prebold ter samopo- strežbe Cankarjeva Žalec, Vransko, Pirešica, Liboje in Tabor. Trgovina RR je ob so- botah in nedeljah odprta non- stop od 7. do 22. ure, market Eni ob sobotah od 8. do 17., ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. ure, Potrošnikova po- slovalnica Marelica v Prebol- du ob nedeljah od 7.30 do 11. ure, Minimarket Špela v ulici Florjana Pohlina 3 v Žalcu ob sobotah od 7. do 17.ure in ob nedeljah od 8. do 12., prodajalna Gala v Šempe- tru v Savinjski dolini ob sobo- tah od 8. do 13. ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Ob sobotah od 7.30 do 16. in ob nedeljah od 8. do 12. ure je odprta tudi sa- mopostrežna trgovina in bife Kmetijske zadruge Petrovče. Mozirle Ob sobotah od 7.do 14.ure in ob nedeljah od 8. do 10. ure je dežuma Blagovnica Savinja na Trgu osvobodilne fronte 3. Velenle v tem mesecu je odprta tr- govina Era - Nežka na Cankar- jevi 2 in sicer ob sobotah od 7. do 19. ure. Ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. Odprta je tudi samopostrežna trgovina KK Ptuj na velenjski tržnici, ki je ob sobotah odprta od 7. do 14., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. Slovenske Konjice v Slovenskih Konjicah sta odprta Merxov Market ob so- botah od 7. do 15., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure ter Diskont Dravinjskega doma ob sobo- tah od 8. do 13., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. Isti delovni čas imata tudi samopostrežni tr- govini Pohorje v Zrečah in Dravinja v Ločah pri Sloven- skih Konjicah. Odprt je tudi živilski oddelek v blagovnici Vitanje in sicer ob nedeljah od 7.30 do 11. ure. Šmarle pri Jelšah Ob sobotah so vse posloval- nice Jelše Šmarje odprte do 12. ure, ob nedeljah pa so de- žume naslednje: Oskrba Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar- ket Podčetrtek od 8. do 11. ure in Atomska vas od 8. do 12. ure. V Rogaški Slatini je vsako nedeljo od 8.do ll.vure izmenično odprt Market Ra- tanska vas ali Prehrana, prav tako pa so odprti gostinski obrati Grad Rogatec in Hram v Šmarju pri Jelšah. DEŽURSTVA LEKARN . CELJE: Redni delovni čas Lekarne na Stanetovi ulici v Celju je od ponedeljka do petka od 7. do 20. lu-e, ob sobo- tah od 7. do 13., od 13. ure da- lje v soboto, do ponedeljka do 7. ure zjutraj pa je organizira- no neprekinjeno dežurstvo. Enako velja tudi za praznike. ŠENTJUR: Redni delovni čas lekarne je od 7. do 18.ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. LAŠKO: Lekarna je odprta od ponedeljka do petka od 7.30 do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. MOZIRJE: Redni delovni čas je od 7. do 19. ure, ob sobo- tah pa je lekarna odprta od 7. do 12. ure. SLOVENSKE KONJICE je med tednom odprta od 7.30 do 13. ure in od 14. do 20., ob so- botah od 7.30 do 13. ure, ob nedeljah pa redno dežurstvo traja od 9. do 12. ure. VELENJE: Od ponedeljka do petka je lekama odprta od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 14. ure, ob nedeljah in praznikih pa imajo organizi- rano dežurstvo, z enoumo pre- kinitvijo od 12. do 13. ure. ŠMARJE PRI JELŠAH: Redni delovni čas med tednom je od 7.30 do 18.30 ure, ob so- botah od 7.30 do 13. ure. ŽALEC: Redni delovni čas med tednom je od 7.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 7.30 do 14. ure, vsako nedeljo pa je lekama dežuma od 8. do 11. ture. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENIH DOMOV ZDRAVSTVENI DOM CE- LJE: Zdravstvena služba je organizirana v dopoldanskih in j>opoldanskih ordinacijah, prav tako imajo organizirano neprekinjeno 24-umo dežur- stvo. Dežuma ambulanta dela ob delavnikih od 13. do 7. ure naslednjega dne, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa ne- prekinjeno 24 ur. Zdravnika za obisk na domu lahko naro- čite kadarkoU, vendar bodo nenujni hišni obiski ob delav- nikih opravljeni po 13. uri. V primeru življenjske ogro- ženosti kličite telefonsko šte- vilko 94, sicer je telefon 441- 142 aU 27-721, za nujne inter- vence pa 94. ZDRAVSTVENI DOM MO- ZIRJE: V Mozirju je organizi- rano redno ambulantno delo od 7. do 13. ure, popoldan od 13. do 20. ure pa imata vsak dan redno delo po dve ambu- lanti in sicer ob ponedeljkih Mozirje in Ljubno, v torek Na- zarje in Gomji Grad, v sredo Luče in Nazarje, četrtek Mo- zirje in Nazarje, ob petkih pa le Mozirje. Telefon v Mozirju 831-421. ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR: Redni delovni čas ordinacij med tednom je od 7. do 19. ure, od 19. ure dalje do 7. ure zjutraj pa je organizi- rano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 741-511. ZDRAVSTVENI DOM VE- LENJE: Redno obratovanje ordinacij je od 7. do 20. ure, od 20. ure do 7. ure zjutraj nasled- njega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon 856-711. ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE: Delovni čas med tednom je čez dan od 7. ure do 21., zatem pa je od 21. ure da- lje do 7. ure zjutraj organizira- no nočno dežurstvo. Dežuma služba je organizirana tudi v Rogaški Slatini, izmenoma pa je po tedenskem razporedu organizirana dežuma služba tudi v Bistrici ob Soth, Koz- jem in Podčetrtku. Telefon v Šmarju je 821-021. ZDRAVSTVENI DOM ŽA- LEC: Redni ambulantni de- lovni čas je vsak dan od 7.30 do 13.30 ure, neprekinjeno de- žurstvo pa je organizirano od 15. do 7.30 ure naslednjega dne. Telefon 711-251. POROKE Velenje Poročili so se: Zoran NJE- ŽIČ iz Hrastovca in Dobrila RADOJEVIČ iz Mladenovca, Vojko BERLAK in Stanislava ZAGORIČNIK iz Velenja, Si- mon LEDINEK in Stanka BE- RIČNIK, oba iz Lokovice, Ja- nez BIZJAK iz Paske vasi in Aleksandra POCAJT iz Skor- nega, Roman PUŠNIK iz Koz- jaka in Bemarda ANDREJO iz Velenja, Tomislav KROŠEL in Alenka STROPNIK, oba iz Spodnjih Razbor, Srečko ŠI- MUNKOVIČ in Alenka KO- VAČIČ, oba iz Velenja. Šmarje pri Jelšah Poročil so se: Rado JUG iz Prelaskega in Marjeta LATIN iz Hrastja ob Bistrici, Boris ZAPUŠEK iz Grobehiega in Brigita VOUK iz Tratne pri Grobehiem, Miroslav GOBEC iz Zadrž in Marija ŠELIGO iz Belovega, Boris DROFENIK iz Rogatca in Anica BUT iz Zg. Gabemika. Šentjur pri Celju Umrli so: Ljudmila POL- ŠAK, 73 let iz Žegra, Marija Margareta MLAKAR, 56 let iz Stopč, Jakob ŽVEGLER, 79 let iz Vodruža in Vinko PE- PERKO, 64 let iz Loke pri Žusmu. Velenje UmrU so: Albin DROFE- NIK, 65 let iz Plat, Ana HO- FER, 87 let iz Šoštanja, Ljud- mila HRIBERŠEK, 64 let iz Hrastovca, Ivana VIŠČEK, 53 let iz Velenja. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Konrad ROJC, 64 let iz Platinovca, Anton SOK, 69 let iz Kozjega in JcUiez SU- PER, 62 let iz Celja. VETERINARSKA DEŽURSTVA VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar- jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu- lanta za male živaU je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure, sicer pa je dežuma služba za nujne primere organizirana v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233. VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od 7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo od 15.do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo- varne, tel.: 731-121. VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni delovni čcis veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji: 754-166. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas veterinarjev je od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je tudi ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji: 714-144. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje, 27. junija bo dežural dr. vet. med. Drago Zagožen, telefon 841- 769, od 28. junija dalje pa dr. vet. med. Ciril Kralj, telefon 841- 410. VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Od jutri, p)etka, 25. junija dalje bo dežural dr. vet. med. Franci Zapušek, telefon 741-935. borza dela Informacije o prostih delovnih mestih objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje, na območni enoti Celje, dne 21.06.1993. Pojasnila o pogojih za siclenitev delovnega razmerja dobijo fcandidati pri organizacijah ali delodajalcih. Št. 25 - 24. junij 1993 32 Pri naših zahodnih sosedih ima posebno vlogo polenta in ostali izdelki iz koruzne moke oziroma zdroba. Običajno kuhajo polento v bakrenem kotličku in je ne smejo rezati z nožem, temveč z vrvico. Čeprav se to nekoliko čudno sliši, je potrebno za do- bro polento, da jo kuhamo prav v bakrenem kotličku in jo mešamo z leseno lopatico, s ti- sto za mešanje polente. Za kuhanje polente moramo zavreti takšno količino slane vode, ki ustreza količini moke, pri tem pa moramo imeti pri- pravljeno še nekaj kipeče vo- de, če bi bila polenta pretrda. Pomembno je, da stresemo moko v vodo tako, da se ne delajo grudice. Izbrati mora- mo debelo zrnato koruzno mo- ko, ki jo moramo sicer dalj ča- sa kuhati, a je bolj okusna. Pri kuhanju polente jo je po- trebno ves čas mešati, od tre- nutka, ko vsujemo moko v vo- do, do tedaj, ko jo odnesemo na mizo. In mešati moramo v krogu vedno v isti smeri. Pri polenti je zanimivo še nekaj: dalj jo kuhamo, boljša bo in lažje prebavljiva. Polen- ta se običajno kuha eno uro. Polenta je odlična sama, lahko pa jo zabelimo z mesno ali ribjo omako, ali s sirom ali s surovim maslom. PoUvke imajo nešteto različic in to je odvisno le od kuharja, ki oma- ke pripravlja. Za kuhanje polente je za vsakih 100 g moke potrebno 3 del vode. Ko se polenta kuha kakšne pol ure, začenja odsto- pati od kotlička, toda Italijani jo mešajo še pol ure, da je po- lenta res odlična. Babičin puding iz polente Potrebujemo: 300 g koruzne moke, 150 g masla, 4 jajca, 100 g naribanega parmezana, 1500 ml mleka, drobtine in sol. V kotličku segrejemo mleko, ga solimo in skuhamo srednje trdo polento. Ko je čez uro ku- hana, jo odstavimo z ognja in pustimo, da nekaj časa počiva. V skledi stepemo 3 rumenja- ke in celo jajce skupaj s par- mezanom in to mešanico vme- šamo v polento, prav tako vmešamo približno 100 g suro- vega masla, ki smo ga narezali v kosmiče. Model za kolače namažemo s preostalim surovim maslom, potresemo z drobtinami in vanj natlačimo polentno me- šanico. Nato model pokrijemo in pečemo v srednje vroči peči- ci vsaj 20 minut. Ko je puding pečen, počakamo nekaj minut in ga zvrnemo na krožnik. K babičinem pudingu ponudi- mo še mesno omako in nastr- gan sir. Osnovni recept za Iculianje polente Potrebujemo: 400 g koruzne moke, približno 1,5 1 vode in eno žlico soli. Ko voda zavre, jo posolimo in ko ponovno močno zavre, vsujemo vanjo moko in mešamo s posebno sploščeno leseno palico. Meša- mo približno eno uro, v krogu in temeljito do dna kotlička. Če postaja polenta preveč tr- da, dodamo nekoliko vrele vo- de ah mleka. Ko je kuhana, jo zvrnemo na posebno desko ali krožnik, jo lepo oblikujemo in razrežemo toplo z nitko. Ponekod uporabljajo za ku- hanje polente samo mleko, to pride v poštev za razne sladi- ce. Zanimiva je tudi mešanica iz polovice belega vina in vo- de, v katero zakuhajo polento. Tehnika transcendentalne medltaclle Tehnika Transcendentalne meditacije je enostavna in lahka tehnika globokega po- čitka, pravi učitelj Predrag Kezele. Omogo- ča umirjanje mentalnih aktivnosti, kar na ravni telesa daje globok počitek. Danes je potrjena z več kot 500 znanstve- nimi raziskavami in izkušnjami več kot 5 milijonov ljudi po vsem svetu. Mnogi lju- dje potem ko se je naučijo, poročajo o zmanjšanju psihosomatskih težav, (ner- voze, glavoboli in napetost). Ko se ti stresi s TM odstranijo, se odrešimo vzrokov mno- gih bolezni. Tehniko TM lahko vadi vsak in ne zahte- va sprememb v načinu življenja. Je eno- stavna, in jo izvajamo dvakrat dnevno od 15 do 20 minut, udobno zleknjeni in zapr- tih oči. Velja za eno najbolj iskanih in cenjenih za razvoj potenciala vsakega človeka in nevtralizacijo negativnih učinkov moder- nega načina življenja. Lahko se je naučite na tečaju, ki bo trajal šest dni (vsak dan eno uro) in se bo začel z uvodnim predavanjem v četrtek in petek, 24. in 25. jimija ob 19. uri v Centru interes- nih dejavnosti v Celju. kmetijski nasvet ~~ I Zakaj apnimo tla, zemljo? Apnenje je eden izmed ukre- pov za ohranjanje rodovitnosti tal. Če pregled zemlje pokaže, da so tla kisla, je apnenje nu- jen ukrep za izboljšanje tal. Rastline imajo rade, da se kislost giblje na srednje težkih tleh v območju okrog 6,5 za njive in 5,5 za travnike. Pri pregledu zemlje so, na primer, ugotovili, da ima naša njiva kislost 4,5. To pomeni, da je zemlja izreizito kisla. V tako kislih tleh rastline zelo slabo uspevajo. Izjema so le rastline, ki imajo rade malo kisla tla. Take so krompir, oves in ajda. Te na zelo kislih tleh sicer ne dajo visokih pridelkov, vendar zrase vsaj nekaj. Rastline, kot so detelje, koruza, pesa, pšeni- ca, ječmen, na močno kislih tleh ne morejo uspevati. Da zmanjšamo kislost tal. tla apnimo. Da bi se kislost zmanjšala od 4,5 na 6,5 je po- trebno približno 6 do 10 ton mletega apnenca na en hektar. To je velika količina. Zemlja je v enem samem letu ne more sprejeti. Zato apnimo več let zaporedoma po malem. Za ap- nenje uporabljamo mlet ka- men ali žgano, zidarsko apno. Zidarsko apno je dvakrat bolj učinkovito kot mlet kamen. Lahko trosimo dve toni mlete- ga kamna, apnenca na hektar letno. Namesto mletega ap- nenca lahko uporabimo tudi žgano apno. To je apno, ki se kupi v vrečah in ga uporablja- jo zidarji. Je bolj učinkovito kot mlet apnenec. Zato ga ra- bimo pol manjšo koUčino. Ži- vo apno trosimo le eno tono na en hektar v enem letu. Apniti je treba v jeseni, gno- jiti spomladi. Apno in gnojila se ne prenašajo dobro. Ce smo zamudili apnenje v jeseni, tro- simo apno sedaj. Med apne- njem in gnojenjem mora miniti najmanj mesec dni! Kje lahko kupimo apno za apnenje zem- lje, tal? V Zagorju proizvaja industrija gradbenega materi- ala apnenec, ki se imenuje Kalctnal. V trgovini z gradbe- nim materialom pa dobimo zi- darsko apno. Sami si preraču- namo, kaj je ceneje, dve toni kalcinala ali ena tona zidar- skega apna. Kalcinal učinkuje počasi. Zidarsko apno pa hi- tro, že v tekočem letu. Opozarjamo: nikoli ne sme- mo trositi apna na zelene rast- line! Apno rastline požge. TDA TF.PF.T NOVO, NOVO, NOVO Bistro MARJANCA Ivenca 16, Vojnik fax-tel.: 772-350 Vse vrste pijač, prigrizki... Odprto od 7.30-22.00 Trgovina »IVENCA« z mešanim blagom odprto od 7.30-18.00 sobota od 7.30-16.00 nedelja od 7.30-11.00 Za obisk se priporočata Marjanca in Tone OPREŠNIK Št. 25 - 24. junij 1993 331 Jeseni pripeile goif Icabrioiet Končno je narejen, je bilo med drugim zapisano v nem- ških avtomobilskih revijah. Nemški Volksvvagen je namreč dokončal golfa v kabrioletski različici. Avtomobil bodo uradno predstavili na letošnji frank- furtski avtomobilski razstavi (septembra) in bo nadomestil sedanjega golfa kabriolet, ki se po cestah vozi že vse od leta 1979 -vnespremenjeni podobi. Novi golf kabriolet bo med drugim opremljen z zaščitnim lokom, bo pa seveda konku- renca astri kabriolet, renaultu 19 zgoraj brez, fordu escortu kabrio ipd. Za sedaj naj bi av- tomobil poganjali trije motor- ji, vsi trije bencinski: 1,8-litr- ski štirivaljnik z močjo 76 KM, pa še en 1,8-litrski agregat z močjo 90 KM, najmočnejši pa bo 2,0-litrski motor s 115 KM. Značilnost strehe pri no- vem golfu kabriolet bo tudi ta, da bo zadnje okno, vdelano s platneno streho, stekleno in ogrevano. Streha se bo zložila v prostor med prtljažnikom in zadnjo sedežno klopjo bodisi s pomočjo elektrike (za dopla- čilo) ali pa ročno. Pri nemškem Volkswagnu računajo, da bo prodaja tega kabrioleta stekla oktobra, do tedaj pa bodo izračunali tudi ceno. V Nemči- ji pravijo, da vsaj osnovna ra- zličica ne bi smela stati več kot 37 tisoč mark. Od tega pa bo tako ali tako odvisno, ali bo avto uspešen, zelo uspešen ali pa čisto povprečen v tržnem smislu. Na sliki: golf kabri- olet. Renault twlngo za 16 tisoč mark Po napovedih novomeškega Revoza naj bi prodaja renaulta twingo pri nas stekla že julija ali vsaj konec avgusta. Twingo bo v tem času naprodaj tudi na nemškem avtomobilskem trgu, je pa že znano, koliko naj bi malček, ki mu kljub recesiji napovedujejo bleščečo kari- ero, stal. Twingo bo Nemcem na voljo za točno 16 tisoč mark. Kdor si bo omislil plat- neno streho, bo moral dopla- čati še 740 mark, medtem ko bo klima naprodaj za dodatnih 2.200 mark. Podobne naj bi bi- la cene twinga pri nas, kajti Revoz bo moral avtomobil uvrstiti na cenik med najdraž- jim R-5 in najcenejšim cliom (to je z 1,2-litrskim motorjem). Ce bi naredili primerjavo ta trenutek, potem twingo ne bi smel stati več kot 16.500 mark, saj bi se v nasprotnem primeru podrla vsa cenovna razmerja. S tolikšno ceno lahko Revoz računa na dobro prodajo. Ce pa je filozofija drugačna — twingo je avto, ki mora stati nekaj več, čeprav je manjši — bodo morala biti drugačna tudi tržna pričakovanja. BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Tudi zadnji sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju je vzbudil veliko zanimanje. Na parkiriščih je bilo naprodaj preko 900 vozil, prodali pa so jih 56. Cene vozil so v nemških markah in so le okvirne. Bo novi renault 21 symbol? Med vsemi avtomobili, ki jih ima renault v programu, je renault 21 vse doslej ostal nekako ob strani. Sedaj se je francoska tovarna lotila tudi tega avtomobila in mu sešila povsem novo karoserijsko obleko. Po napovedih bodo avto- mobil predstavili še letošnjo jesen, prodaja pa naj bi ste- kla februarja prihodnje leto. Za začetek bo renault 21 - v mislih imajo tudi novo ime, in sicer symbol — na vo- ljo le v karoserij ski obliki kombi limuzine s skupno dolžino 450 centimetrov. Nos bo skoraj značilno rena- ultovski, zadek pa precej po- doben safranovemu. Leto kasneje, torej 1995, si bodo omislili še nevado, to je ka- navansko različico avtomo- bila, medtem ko o limuzinski izvedenki menda sploh ne razmišljajo. Znani so tudi motorji: dva dizelska (88 in 115 KM) ter štirje bencinski (z močjo od 90 do 167 KM). Povsem nov bo bencinski pe- tvaljnik, ki ga bodo dobili pri švedskem Volvu in bo zmogel 140 KM pri gibni prostornini 2,5-litra. Serij- sko bo avtomobil opremljen z zavornim sistemom ABS in zračno varnostno blazino, pa seveda z zategovalniki var- nostnih pasov in posebnimi jeklenimi palicami v vratih. Cene so zavite v precej nedo- ločljive kalkulacije, vendar pa naj bi bila osnovna razli- čica novega renaulta 21 z 90 KM motorjem na voljo že za 28.000 mark. Na sliki: novi, nekoliko zamaskirani rena- ult 21. Novosti pri BMVV In Tehnounionu Ljubljanski Tehnoimion se nad letošnjo prodajo beemvejev vsekakor ne more prito- ževati (v štirih mesecih 294 avtomobilov), pri čemer je v zadnjem času še nekoliko popestril ponudbo. Stekla je prodaja novega kabrioleta 325i, ki je naprodaj za konsigna- cijskih 49.228 mark (plus 53-odstotne daja- tve). Avtomobil bo v resnici dobavljiv proti koncu poletja, vprašanje pa je, koliko se bo avto zgoraj brez priljubil slovenskemu avto- mobilskemu občinstvu. Precej več si pri ljubljanskem prodajalcu oziroma zastopni- ku obetajo od dveh avtomobilov z dizelskim motorjem. BMW je namreč v seriji 3 ob dose- danjem turbodizelskem motorju z oznako td (115 KM) namenil še zmogljivejši turbodi- zelski šestvaljnik, ki zmore 143 KM, in po- nudba avtomobilov v tej seriji se je povečala še za izvedenko 325 tds. Podobno se je zgo- dilo s serijo 5, kajti tam se je na novo pojavil 525 td, torej motor, ki je bil prej naprodaj zgolj v seriji 3. Za BMW 325 tds hočejo pri Tehnounionu 36.293 mark, za 525 td pa 37.054 mark. Med ne tako sveže novosti je treba prišteti tudi dirkalnik z oznako M3 (286 KM) in ceno 62.913 mark, pa tudi 840 Ci, kar pomeni, da gre za znani kupe z 4,0- litrskim motorjem in 286 KM ter avtomat- skim menjalnikom. Ta je na voljo za 101.375 mark, pri čemer drži, da je na ceniku še nekaj dražjih beemvejev. Na sliki: kabriolet 325i. Zamenjava na krmilu Mercedes Benza Konec minulega meseca, na- tančno 27. maja, je nemški Mercedes Benz dobil novega prvega človeka. Prof.Wemer- ja Nieferja, 65-letnika, ki od- haja v pokoj, je zamenjal prav tako Mercedesov človek, to je 53-letni Helmut Werner. Zamenjava na vrhu je bila ta hip zgolj rutinska, kajti no- vi šef svoje posle opravlja že nekaj mesecev. In dela mu ne bo zmanjkalo, še več pa bo problemov, kajti prodaja mer- cedesov se je v letošnjih štirih mesecih na evropskih trgih zmanjšala kar za 30 odstotkov. Prav zaradi tega toliko stavijo na nedavno predstavljeni mer- cedes C (tudi baby mercedes), katerega prodaja je stekla ko- nec tega tedna. V vsakem pri- meru prihaja Helmut Wemer na krmilo nemškega avtomo- bilskega velikana v času, ko so gospodarske razmere neugod- ne - to velja tudi za sloviti stuttgartski MB. Št. 25 - 24. junij 1993 134 št. 25 - 24. junij 1993 351 št. 25 - 24. junij 1993 36 št. 25 - 24. junij 1993 37 št. 25 - 24. junij 1993 138 št. 25 - 24. junij 1993 39 št. 25 - 24. junij 1993 4( TRAČ-nice ZastrupUeni Šentiurčanl Šentjurčani se želijo zne- biti svoje rekordne onesna- ženosti okolja. S pomočjo re- publiškega denarja bi radi posodobljeno Alposovo la- kirnico, pri tem pa zaman tr- kajo na vrata ministrstva, ki naj bi skrbelo za varstvo okolja. Če ne verjamete. vprašajte tiste Šentjurčane, ki so jih lani prepričevali, da konkurirajo s premajhnimi projekti, letos pa, da s preve- likimi ... ¥ mlajši kameni dobi Ko so šentjurski gospodar- stveniki poslušali državnega sekretarja za industrijo, dr. Iva Baniča, mu je Anton Komel iz Bohorja javno po- vedal: »Podobno poslušam že petindvajset let, gospodje gredo, od vsega skupaj pa ni- česar!« Morda pa je dr. Ba- nič preveč dobesedno razu- mel uvodni podatek župana Jurija Malovrha, da se naha- ja v kraju iz mlajše kamene dobe? Rad bi bil brezposeln v časih, ko ima veliko brezposelnih višje prejemke kot del zaposlenih, prejema- jo v gospodarsko šibkih koz- janskih podjetjih vse več ti- hih prošenj zaposlenih, ki si želijo prestopiti to črto. Saj, tisti, ki si privoščijo še stari, dobri fuš, včasih dosegajo že zavidljiv standard... Zaklenjena vrata Ko so poslanci v mozirski skupščini na zadnjem zase- danju uspeli doseči do člove- ka točno dvotretjinsko sklepčnost, se je nekdo za- dri: »Ključ, pa zaklenite vra- ta!«. Podobno bi najbrž lah- ko ravnali še v marsikateri občinski skupščini, seveda pa je velika umetnost najprej priti do zadostnega števila poslancev. Nova stranka za nove časopise? Nekaj tednov po združi- tvenem kongresu SDP v Združeno listo socialnih demokratov smo v uredni- štvo dobili odpoved naročni- ne na naš časopis. Zaenkrat še ugotavljamo, kateri od dveh variantnih razlogov za odpoved bo pravi. Je ZLSD nova stranka za nove časopi- se ali pa smo res - kot nam nekateri očitajo - tako rdeč časopis, da se mu odpovedu- je celo stranka zmerne le- vice? Dobrotnik celjskih otrok Predsednika organizacij- skega odbora za pripravo Celjskih - turističnih dnevov oziroma celotnega programa Poletja v Celju-Knežjem me- stu Mira Gradiča se je v po- nedeljek popoldne oprijel vzdevek dobrotnik celjskih otrok. Za tiste, ki ne vedo, da je Gradiču kljub grožnjam z neba v mesto ob Savinji uspelo pripeljati Čuke, naj povemo le še to, da organiza- torji podobnih prireditev v Žalcu, ki so se nastopu priznanega slovenskega an- sambla odpovedali zaradi cene, že dobivajo čisto dru- gačno etiketo. Morda pojas- nilo, da je vezana na prislo- vično savinjsko skopost, ne bo odveč. Poslovneži pa takšni... Ko so se v predtekmi celj- skega košarkarskega spekta- kla v nedeljo zvečer pomerili proti bivšim športnikom do- mači poslovneži, je bilo med publiko precej ugibanj, kdo je sestavljal obe ekipi. Če nad bivšimi športniki ni bilo posebnih pripomb, pa nam v uredništvu TRAC-nic še vedno ni jasno, kaj so v ekipi poslovnežev iskali: dva pr- vaka celjskih parlamentar- nih strank Željko Cigler in Zvone Utroša ter Miro Ža- berl iz policijskih vrst... Mediji delajo čudeže! če mislite, da gre za fotomontažo - ne bo držalo. Drži pa, da sta se naši novinarki Milena Brečko Poklic in Mateja Podjed kar precej namučili, da sta za trenutek spravili skupaj konjiška zaprisežena nasprotnika župana Jožeta Barago in izvršnika Rudija Petana. Res je k temu malce pripomogel tudi dogodek - odpiranje oglasne agencije NT&RC v konjiškem koncu. A vsem zagotovilom na rob, da bi bila kompozicija fotografije z Matejo na skrajni desnici še boljša, se Petan kljub svoji socialdemokratski usmerjenosti ni hotel pomakniti za kanček bolj v levo... NAJ MUZIKANTI POVEDO Muzikant - čarovnik Ko se je Boris Bizjak s Pol- zele kot osnovnošolec na pr- vi veselici napil mrzle oran- žade, je za teden dni obležal v postelji. Kako tudi ne, saj je vso noč vlekel harmoniko, ki je mu je segala daleč čez kolena in pot je tekel v po- toku. Pa se je Boris kar sprijaz- nil, da mora muzikant veliko delati. Igranja na ohceti so se vrstila, veselja »delati« z ljudmi je imel vedno več. V igre med odmorom vedno pritegne večje število ljudi, tudi po 30, ko si gredo stole umikat. Ljudje pa dobesed- no okamenijo, ko se mlad muzikant spremeni v čarov- nika in prične izpod klobuka prične golobe. »Nikomur ne povem, da sem tudi čarovnik in za ne- katere je pravi šok, ko vidijo, kaj vse znajo moji spretni prsti, ko prebadam glavo, ali koga pripravim do tega da lebdi v zraku. Gre za zabav- no in komično magijo in tudi tukaj vključim poslušalce v igro. Če znaš ob tem še dobro pripovedovati, je stvar še toliko bolj komična, ker namensko zavajaš sodelujo- če. Samo en primer. Poka- žem trik, pokličem gledalca, češ da je trik čisto enostaven ko izgovori magične besede hokus-pokus. Še enkrat: ho- kus-pokus - sosedu naj krava crkne. Gledalca sem mimogrede zavedel in kar precej smeha je potem, ko se zagovori - so- sedu naj krava crkne.« Da je Boris pravi živec, ki mu niso dovolj številna igra- nja in nastopi, priča tudi ze- lo velik razred učencev, ki jih poučuje igranja harmoni- ke in orgel. »Moj program učenja je drugačen kot tisti v klasič- nih glasbenih šolah. Otroke razdelim po sposobnostih in z nekaterimi se pri določeni snovi ustavim tako dolgo, da jo obvlada. Sicer pa ni reče- no, da se mora človek začeti ukvarjati z muziko takoj na začetku osnovne šole, čerav- no je takrat najlažje. Moj najstarejši učenec ima 33 let, najmlajši hodi še v vrtec. Si- cer pa sem se tudi sam vpisal v glasbeno šolo šele v šestem razredu, v sedmem pa sem imel že svoj ansambel.« Borisa Bizjaka bomo lah- ko videli in občudovali tudi v programu na našem pikni- ku v Kalobju 4. julija. Saj pridete, mar ne? EDI MASNEC Ena iz Borisovega rokava v nebesih so se po hudi prometni nesreči srečali Amerika- nec, Nemec in Slovenec in si hiteli pripovedovati kaj se jim je pripetilo. Amerikanec je tožil: »Tri mesece sem delal za cadilaca, nato pa sem se z njim zaletel v drevo in se ubil« Nemec pravi: »Skoraj leto dni sem delal za mercedesa, se zaletel v drevo in...« Slovenec: »Jazpa sem delal za mojo katrco 20 let, se zaletel v drevo in se ubil.« »Potem, ti je pa čisto prav, da te je neslo. Kaj pa si tako drag avtomobil namišljaš«, pravita prva dva. STRAN{KA) ŠALJIVCEV Skoraj 100 muzikantov smo že predstavili na tej strani. Imamo več kot 300 sodelavcev in vsem smo tudi že poslali vabilo za naše srečanje na Kalobju, 4. julija. Seveda ste vabljeni v veselo družbo prav vsi bralci No- vega tednika in poslušalci Radia Celje. Posebni avtobus bo odpeljal z glavne av- tobusne postaje v Celju ob 9.30 uri (prijave sprejema agencija Dober dan - Metro Celje, tel. 26-406). Dopoldan bomo pripravili ne- kaj šaljivih iger. Lahko pa se boste udeležili tudi sv. maše v znani romarski cerkvi v tem kraju. Gostilničar Erjavec nam bo pripravil okusni golaž, popoldne pa bomo zbijali šale, poslušali domače viže, videli skrivnostnega gosta, plesali ob zvokih ansambla Mira Klinca, razglasili častnega člana stranke... Vic prejšnjega tedna je spisala Irena Krampršek iz Loke pri Žusmu. Izžrebali pa smo še Angelo Jovan, Hramše 16, Dobrna. Šala tedna Razlika Učiteljica naroči Janezku, naj vpraša doma mamico, kakšna razlika je med atom in mamo. Mama mu odgovo- ri: »Jaz imam čevlje številka 39, a tek pa 42. Razlika je med nogami." Ubogi Peter »Si žc slišal, da je Petru žena padla v morje?« »Ubogi Peter!« »Ampak neki ribiči so jo rešili, da ni uto- nila.« »Ubogi Peter!« Ribiška Ribič se pozno zvečer vrne domov in pove: »Draga žena, ta mesec ne bomo več kupova- li mesa.« »Ali si ujel toliko rib?« »Ne, ampak vso plačo sem zapih« Janez in Micka Janez je bil pri Micki in se čez dva dni zopet vrnil. Micka ga začudeno pogleda in vpraša: »Janez, ali si kaj pozabil, da si spet prišel?« Janez: »Micka, veš zadnjič, ko sva bila skupaj, sem jaz pri teb' dobil sramne uši.« Micka mu odgovori: »Ja, Janez, kaj si pa mislil, da boš za sto tolarjev purmane dobil« Med ljudožerci Ljudožerci v Afriki so ujeli tri Evropejce. Prvega vprašajo: »Ali si zdrav?« »Zdrav? Seveda sem zdrav.« »Ti boš za v juho.« Drugi je bil debel. Odločijo: »Ti boš za golaž.« Tretji se je začel izgovarjati: »Nisem zdrav, imam sladkorno.« »Imenitno«, so ugotavljali ljudožerci. »Ti boš za čaj in kompot!« Dober nakup Gospodar gre na kmete kupit mladega prašička. Hotel je najmanjšega. Kmet mu je rekel: »Izbira je še velika, lahko vzamete največjega.« Toda kupec je vztrajal pri naj- manjšem. Kmetu se je čudno zdelo in ga je prosil za pojasnilo. Ali hoče najmanjšega zaradi pomanjkanja denarja li česa druge- ga? Kupec mu odgovori: »Ko se je moj brat poročil je vzel tudi najmanjšo in je bila potem največja.« Šale so prispevali: Zlatka BUDNA iz Dobjega, Monika REGORŠEK iz Loč pri Poljčanah, Na- da VOUK in Škofje vasi, Irena KRAMPRŠEK iz Loke pri Žusmu in Slavila TROBIŠ-AVŽ- NER iz Dramelj. Št. 25 - 24. junij 1993