223. številka Ljubljana, v petek 29. septembra. XXVI. leto, 1893. Izhaja vsak dan »večer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za * vu t r o-o ge r sk e deželo za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za vse leto 13 gld., za Četrt leta :i gld, kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuj e dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkvat tiska, po f> kr,, če se dvakrat, in jio 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. DopiBi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —- Uredništvo in upravu iStvo je na Kongresnem trgu St. 12. U p ra v n i 11 v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Korak za korakom. „Ui'ber Enes muss man sich UI a r st-in: die Zeit der gevviUtthatigen deutscheu IlerrHchaft, der German<8ation von regierungsvvenen ist defiuitiv vorbei" — te besed« čitamo v jionedeljskem trobilu mi-nisterskega predsednika, v Dunajski „Moutagsrevue", in sicer v članku, ki resnobno razvila to načelo kot nekako Raslo sedanjega sistema. Nam je to svečano zatr)evanje izvabilo samo ironičen usmev na ustni, ker u hm je izkušnja izučila, da je mej vladnimi besedami in njenimi dejanji isto tolik razloček, kakor mej čifutBkim uradnikom rečene«* linta in miniBter-skim predsednikom grofom ' I" -; • 11.....i i Dokazov za to imamo toliko in tako raznovrstnih, da je težko izbirati, a imamo jih ne samo iz krajev, kjer je slovenski živelj v manjšini ali zapostavljen, imamo jih tudi iz središča narodovega, iz bele Ljubljane. Tukajšnje učiteljišče ima namen, vzgajati slovenske učitel]e in učiteljice za slovenske ljudske šole. Vzlic temu je osnovano utrakvistično, to je, večina predmetov se poučuje v nemškem jeziku in le nekateri postranski predmeti v slovenskem. Saj ni treba, da bi si slovenski učitelj do dobrega prisvojil zuanje učuega jezika, slovenski se lahko nauči pri hlapcih in deklah, ali blaženo nemščino, ta krasni jezik, mora znati korenito kakor vsak germanist, ker znanje nemščine ucepljati slovenski deci, to je po vladnih nazorih prva dolžnost slovenskega učitelja. Toda tn so znane pritožbe, katerih tukaj ne nameravamo pogrevati, saj je absurdnost sedanje učne uredbe na učiteljišču tako jasno dokazana, da bi bila v tem ozou vsaka beseda odveč. Toda slavni vladi niti to ne zadošča. Proces raznarodovanja se |ej tudi sedaj še vrši preveč počasno in oeividuo je, da hoče n|ega normalni razvoj po mogočnosti pospešiti „administrativnim potem". Tekom minolega šolskega leta umrl je dolgoletni ravnatelj Ljubljanskih učiteljišč, Blaž llrovath, hud nasprotnik naše narodnosti. Po njegovi smrti prevzel je vodstvo učiteljišč po službenih letih najstarejši profesor g. Linhart. Tega je že več mesecev. Služba je b la razpisana, dež. šolski svet je formuloval svoje predloge, prošnje kompetentov so se odposlale na naučno miiiisterstvo, a dasi se je začelo že novo šolsko leto, se Se vedno ni imenoval novi ravnatelj, Se vedno vodi ta važna učna zavoda politično kompromitiran strankHr, mož, ki ni na glasu kol dober pedagog in o katerem se dobro v6, da ni zmežen izpregovoriti dvajset besed v korektni slovenščin', kamoli da bi mogel nadzorovati pouk v tistih predmetih, kateri se uče v slovenskem jeziku. Koliko škodi zavodu, Če nima defiuitivnega vodjo, tti uvidi vsak lajik, o tem ni treba razpravljati, a naše učiteljišče trpi dvojno škodo, ker uima dttini-tivnega vodje in nesposobnega, urnega jezika precej nezmožnega začasnega vodjo. Sumim ), da hoče vlada po hi I i spraviti g. Linharta na ravnateljsko mesto, iu ker to ni bilo mogoče naravnim potem, pustila ga bo nekaj časa, da provizorii'no upravlja ravua-tel|stvo, potem pa se bo reklo Bdet Mann bat Bieh bevviihrt" in Blovenščine nezadostno zmožni veliko-nemški politik g. Linhart poBt ;i direktor. Mož bu bo gotovo hvaležnega izkazal iu deloval po svojih močeh, da Be bo pouk v slovenščini zajezil kar največ mogoč*?. Toda slavna vlada nima samo namena, izročiti ravnateljstvo učiteljišča trdemu nemškutarju, ona skrbi tudi z očetovsko brižnostjo, da se bodoči uči-teli in učiteljice čimmeojnauić s'ovenskega jezika. Ž1 tekom launkega šolskega l^ta izgubilo je učiteljišče profesorja slovenščine. Tedaj je namesto njega za pouk iz slovenščine neusposobljeni katehet in Mahničevec g. Kržič učil slovensko slovnico in seveda po svoje tolmačil slovensko literaturo in nje pregrešne tendence. Tako se je posredno delovalo na to, da se je gojencem in goienkam omrzila slovenska knjig*, prikupda pa nemška. Tudi letos Še n m a zavod profesorja slovenskega jezika in slovenske literature, prav kakor da ta disciplina nima nikake važnosti. Te nenormalne razmere so nad vse škodljive razvoiu našega učiteljišča. Kakšni bodo učitelji, ki pridejo iz takt ga zavoda? Ali bodo zamogli ustrezati težavnim svojim stanovskim dolžnostim? I ■ i jeni, da so te razmere kvarne in nezdrave, opo-zinamo nanje naše poslance, žeteč, da bi so energično oglasili, ako jim je splob še pri srci u Buda slovenskega šolstva. Po 1 i ti eni razgled. UotranJe dežele« V Ljubljani, 29. septembra. Mlatločehi na rampotfti, Staročeški list „ Mor a v skd Orlice" priobčil je predvčerHjšnjim poročilo o pogovoru, kateri je imel jeden njegovih urednikov z nekim odličnim <■ '-kun politikom o sedan|i Bituvaciji sploh, /la-ti pa o razmerah v inladočeški stranki. Dotični politi k je rekel, da bo bili za včeraj sklicaui zaupni možje staročeške stranke, da pa se je to znpet opustilo, ker se ž" itak sumi, da hočejo Staročehi izkoristiti sedanje iz|emuo stanje. Razmerje mej Staročehi in veleposestniki je tako, kakor je bilo; ni boljše ni slabše. — MiadočeSka stranka je sedaj na razpotju in *e bo morala izjaviti za politiko načel. Na električni udarec z due 12. septembra bode treba iz stranko izločiti vse elemente, ki vanjo ne upada o. Zmerni elementi imajo v mladočeškem klubu večino in bodo od pata oi II tistih 14 jakobincev, ki delajo zgago ter je obsodili na smrt. Takisto se bodo tudi realisti očistili in kar bo oBtalo, ta nova stranka, bo Bkušala urediti najprej svoje razmerje s staro-češko stranko. — Kakor rečeno, javlja to staročeški liBt in po njem smo posneli ta izvajanja le ker so zanimljiva, zakaj resnična se uam nič posebno ne vidijo in zato smo jih zabeležili z vso reservo. l*oslctnec Suess. Odličen član združene nunske levice, poslanec Suess, poročal je te dni na volilskem shodu na Dunaji o svojem in strankinem političnem delovauju, kar so židovski njegovi volilo poslušali z običajnim navdušenjem ter mu za to seveda izrekli zahvalo iu prizuanje. Dasi je Suess jako Ugleden parlamentarec, moramo vender reči, da ae to pot njegov govor ni jtovzpel nad niveau vsakdanjosti. Govoril je sicer o jako raznovrstnih rečeh, o minolosti in o bodočnosti, ali nove ideje, nove misli ni lztazil nobene in celo o tistih dveh vprašanjih, ki sta sedaj naj pereče &i, okolu katerih se suče vsa notraDJejiolitiška situva-cija, o izjemnem stanju v Pragi iu o splošni volilski pravici, ni vedel Suess ničesar povedati. Glede izjemnega stanja v Pragi je najprej bridko obžaloval, da se je izdala dotična naredba, potem pa z dipio-matiškimi frazami ta vladni korak opravičeval — prav lasno se je videlo, da so levičarski glasovi na prodaj. Glede splošnega volilskega prava se je Suess izrekel za zastopstvo interesov in kast in odločno zojier podeljeni« volilske jiravice tudi delavskemu stanu, češ, da bi to uuičdo — meščanstvo ! — S tako jiuhlimi razlogi, s kakeršnimi je jireko me.a LISTEK. Nevesta našega časa. (Čcfiki spisal Ford. Se bul z; preložil Vinko.) (Dah» Njena mati, gospa Sidonija, je lahko zado voljno in veselo gledala na svoje delo. Kako neznatne v primeri s tem krasnim uspehom bo bile skrbi, s katerimi si je njen soprog belil glavo zaradi plačevanja dolgov! Morali so skrbeti za-se, dokler ni pošlo tistih par Hto, s katerimi so bili prišli v Prago. Skrbeti se mora i nadalje, ako naj se Leonota vzdrži na višini, katero je že doaegla v Praški družbi. Vse ostale znaue obitelji s hčerami, pri katerih se o kaki krasoti in prirojeni mičnosti uiti govoriti ne more, trosijo za svojo vuanjost in za upravo svoje domačnosti čedalje večje uvote, druga hoče drugo prekositi, kadarkoli se vnovič pokažejo v javnosti, obračajo na-se pozornost, vzbujajo Btrmenje s čim novim, posebnim iu dragocenim. V tem splošnem tekmovanji v gizdavosti in eleganci, v tej neprestani vojui na polji mode iu ukusa ne sme zaostati še tako lepa devojka, ako hoče, da je druge ne prekote, iz osjiredja jiotisnejo iu v stran porinejo. Zategadelj je gospa Sidouija imela za neizogibno, omisliti Leonori ekipužvi in vtakniti Jeana v livrejo z velikimi svetlimi gombi na suknji, segajoči doli do gležnjev, s črno kokardo na cilindru, z belo zavratnico iu z rokovicami po najnovejši modi. Pogajala se je sama z lastnikom iijukarjev, da bode imel zanjo vsak čas na razpolaganje jako lepo urc-jeuo ekpažo. Ko se je bila sojiroga uverila o potrebi novih stroškov, ni jih omejila s m » na vožnjo v gledališče, marveč je hotela od njih imeti še večji sijaj. Z Vaclasskega trga na Prikope ali oa Nabrežje sta ao sedaj vozili; tam, kjer je bilo usjveč občinstva, je gospa Sidoiuja z L*onoro izstopita, Jeau je moral iti Štiri korake za ujima iu ekipsža je počasi sledila v taki daljavi, da jo moral vsakdo uvideti, da je njiju. Tudi v deželnem parku v Bubenči lita se sedaj lahko udeleževali |>oludanskih voženj, ob de lavnikili s jilenstvum, ob nedeljah pa z imovitimi pivovarji, mi-arji, peki iu goatiluičarji Praškimi. A tudi vee to še ni bilo dovolj gospo Sidonijt in Leonori, katera si jo bila žu popolnoma prisvojila življeuska načela materina. Dasi je bila njena nekdanja šolska naobrazba tako nedostatua in slab«, da je bila s pravopisom in slovnico lastnega materinega jezika o najmanjši priliki v nepomirljivom kregu, dasi Že nekaj let ni imela nobene knjige v roki iu jej literatura celega sveta ni bila bolj znana kot pokrajiue na drugi strani meseca, odločila se je z materjo, da se prične učiti francoskega jezika. Kajpada ne doma, marveč v slovečem zavodu na Ferdinandovi cesti. Fijakar jo je tja vozil in čakal pred hišo nanjo, da jo je peljal domov. Krasne toalete, sama svila in baršun, v katerih je prihajala vselej o jioludauskem času k j>re-davanju o francuski slovnici, prirejenemu navlašČ zanjo, niti Jeau z veliko krasno, usnjeno mapo, katero je nosil za njo j>rav do učilne sobe, vse to ni kar nič poviševalo ujenega jezikovnega talenta ter ni k njenemu napredovanju v francoščini jirispevalo več, kot prcvozuik, ta čas celo uro kimajoč na kozlu. Gosjia Sidonija se ni varala. Teh par mesecev, v katerib si bode lastnik ekipa že zaznamoval v knjigo, kolikokrat je peljal Leonoro, pomnoži se sicer njih dolg za nekaj stu goldinarjev, jiotisue pa se odločitev o budočnoati Lnouorioi za velik kos n u prej. Tovarnar — zove se Eraest Lippmann — je C2—f za šolsko leto 1893/94. Cena 60 kr. Dobiva se pri g. An t. Zagorjan u in pri druzih knjigotržcih. >»»»>x«<<«<<*. F Konjak. =S Konjak, kateri ae pri nas prodaja, jo navadno KldovNkl, zdravju škodljiv ladelek. Kdor želi kupiti res finj iz čistega vina dobljeni konjak vpraša naj za naslov prodajalčev v upravni Atvn .,Slovein»U«-i;i* NnrodH". 5S£B| 1J"<* Ti-m »<•-.■ Al. *J. |E£55 priporoča J. Soklič. I OU>«lMl»Hl4«> ulice «1. «. T- Leveč l64) trgovina z deželnimi pridelki fcj v Ljubljani, pri mesarskem mostu Kupuje vsakovrstni rastline, semena, ko-renine.rožo za zdravila, kakor Arniko\o rože, bentjanževe koreninice, lude kresnice, čeiminova zrnja, smrekovo st ute v) trsljikovo lubje, rfcene režičke in druge Z\ Ki p«»ljMk»* pridelke. Seno sh konie in go- k* g vejo živino v večjih množin.\h. Trgovina B M z raki. Blago kupuje po :iaj višjih cenah. K . (hW - — _ ^« . ^ ^ ■ . ^ » »^..^T.« . 1U>IIIIIII» Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval (66> lastnega izdelka za dame, gospodo in otroke je vedno na izbere. Vsaker&na naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznauienujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. Mllllllllllll FRAN S. BARAGA *p slikar (406>1 na Emonski cesti št. 10 priporoča bo p. n. občinstvu in visoko-častiti duhovščini za slikanje cerkva, znamenj, novih stavb, sob, »a barvanje hift Bgrafito, za firmo in dekoracije po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah. g * * jMl* * ****** * **** Jos. Stadler stavbeni in galanterijski klepar in uradno potrjeni vodovodni instalater lin Sliirein I e^u Nt. 1 n priporoča se za vsa v njegovo stroko spadajoča stavbinska dela v mestu in na deželi, kakor tudi za popravila. Vodo* rodne naprave vsake vrste prevzem-Ije ter z vso natančnostjo in poroštvom izvršuje. — Troškovniki pošiljajo se na zahtev ;i n 11' /.asi on j. (lil) BILINA & KASCH Židovske ulice št. 1 priporočata svojo bogato zalogo vseh vrst roko vio, tako od usnja (lasten izdelek), kakor tudi od družeča blaga. Klrurgldne obveze (lo lasten izdo lek), jamoeno nai boljše vrste, z raznimi kirurgičiiiini nripravami. Velika izbera kravat, hlačnlkov, krtač, glavnikov, mila iti parfumov. Vse po naj-n /iili cenah. i Bjra/fca Sb@rl % V Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. (f m & i Slikarja napisov, £ L ■tavblnska in pohiatzena pleskarja. J ;B Tovarna za oljnate barve, lak w a in pokost. 146) :- r" Glavni zastop Bartbol Ujetega ori- ^ P* ginalnetca karboliueja. Maščoba ]E za konjska kopita in usnje. i R. Ranzinger špediter na Dunajski cesti štev. 15 prevzema vsakovrstne i z vožnje in do vožnje na c. kr. državni in c. kr. priv. južni železnici z zagotovilom točne in cene izvršbe. i66j 1 fe' J. J. NAGLAS /STr.3 jI tovarna pohištva v LJubljani, Turjaški trg it. 7 in T Gospodske ulloo (Knežji dvoreo). Zaloga jednostavnega in najtiuejega le-^3 »enega in oblazinjenega pohištva, zrcal, strugarskega in pozlatarskega blaga, pohištvene robe, zaves, odej, preprog, za-[.* stiral na valjcih, polkuov (žabizij). Otro- v tq Ski vozički, železna in vrtua oprava, ne- S ' pregorne blagajnice. (69) tfrt»JegMMSMSMe v rito strojev za lesoreznioe ln žage. (144) Prevumo celu iikpmva in oikrliiijn |inrnMri>|i' in k«>llep<> n:ijl.olj*i salitri, »lućajiio lurlilne in \Oll(lll liOlt-MH. m\e\ „Pri Slonu" t I. vrate v sredi mesta in v bližini c. kr. poštnega in brzojavnega urada. Bobe od 70 kr. naprej. Restavracija iu kavarna »ta v hi&i, Železna ln parna kopelj urejena po Franeovih kopelib po c. kr. vladnem svetniku g. prof. dr. pl. Valeiiti. j stavbeni klepar, konc. vodovodni instalateur 1 Ljubljanu (142) M UunaJMka ('»'»in nt. 7 In 14 fi priporoča svojo bogato zalogo klepar-J skega dela. [zdelajo vsa v njegov 9 obrt Kpndojoča (lila v mestu in na M (lezel i. Izvrsevatelj lesenih, oomont- 2 nih in klojnlh streh. Zaloga .-i n-s % ne^a laka, l< sne^a ceinenta iu kleja. Na ^ prasitelj strelovodov po novi sistemi. 4 Uran Sc Večaj ► ww WV*W1 ffOVOOlI J. Hafner-jeva pivarna Ljubljana, sv. Petra cesta st. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstna restavracija z veliko dvorsuo is koncerte itd. iu lepim vrtom. = Kegljišče je na razpolago. = Uhod je tudi iz Poljskih u'ic. Vi žitnice s tirmo priporoča „Narodna Tiskarna". Pivovarna J. Auer-ja Gledališke ulice. Uvrslno »Ivo laNlne^a isilvlka. 1'ri-stiin «l«>lenJMka, krvtttaka iu irnii iHlrMku vina, Pri/.nano dobra Jedil«. Velik, zraeen vrt s Ntekletiim salonom iu kegl|lN«em. Točna iu cena uoitrelb *. (404) 1 T. ^4.-u.er, pivovsr Ivan Somnitz (prej Fr. Pettauer) urar o. kr. priv. Južne železnice Ljubljana, sv. Petra cesta št. 18 ef priporoča svojo veliko zalogo ur. Poprav« ae IsvrAaJeJo hitro ln dobro. («;.]) za c. kr. drž. uradnike, UllOrHie uradnike c. kr. dri. železnic, privat. železnic, kakor tudi za e. in in kr. vojsko izdelujo pod-pisaucc po najpovoljnejsih conah; tudi preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor ttab!je, tuece, klobuke sa parado, zlate obrobke itd. Civilne oprave izdelujejo se po najnovejši fagoui. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladi&ču. F. Casermann (15U) krojač za civilne oprave in uniforme. 9 Podobe umrlih urednikov „Slovenskoga Naroda" (Ant.Tomšič, Jos. Jurčič, Ivan Zeleznikar) dobivajo se na karton-papirii tlafcauo ;komad po 2O kr. v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan u in pri druzih knjigo-tržcih. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NoIIi. Lastnina in tisk .N&rodae Tiskarne". naše države znani fraseur Suess zagovarjal krivico, ae že dolgo ni nihče prostituira!. Trenti nuka avtonomija. Tako staro, kakor nade ustavno življenje, je tudi gibanje trentiuskih Italijanov za narodno avtonomijo. Leta 1848 se je prvič pojavilo, raslo in raslo ter naposled prikipelo do viška. Znano je, da so italii&nski deželni poslanci izstopili iz deželnega zbora in da 8e nečejo povrniti, dokler jirn vlada ne zajamči administrativne samostalnosti Tndenta. Danes pride velikanska deputacija treutinakih Italijanov prost c saru, naj privoli v administrativno izločitev Tieutma. Zanimivo je zlasti zasledovati, s kakimi razlogi se podpiia ta tirjatev tako z italijanske kakor z nemške struni, zau mivo sosebno zategadelj, ker ae zahtevaoje tridentskih Italijanov ne snuje na kako državno pravo ali na stare privilegije, ampak satno in lediuo na pnncij) narodne avtonomije. Ker to, kar vel|a za Trident, velja doslovno tudi za slovenski Staje r, sodimo, da ni neumestno, ako navedemo glas odličnega lista: „Alto Adige" pravi: Vprašanje, kukor je uaše, se ue da pokopati, ker naturuega glasu nt moči udušiti. Dveb vsega spoštovanja vrednih narodov, ki se razločujeta po jeBiktt, navadab in potrebah, ni moči po jednakih načelih vladati niti glede d t-ž. uprave. Kolikor boli spoznavata oba naroda svoje potrebe, kolikor bolj se približujeta svojemu cilju, kolikor bolj napredujeta duševno in gonpo Jarsko, toliko bol) uvidevuta, da imata različne javne interese, katere treba organsko individualizirati. Trentinci ne zahtevajo zgolj iz trmoglavosti posebne deželne uprave, ampak da znmorejo v mejah zakonov razviti vso tisto energično Bilo, katero jim je dala božja previdnost in katero vzdržujejo r krepko voljo. Ko biTrentinci toliko onemogli, da bi se no mogli več bojevati iu bi s** momli udati, tako bi tudi ta mir ne trajal dolgo. Nove potrebe, obnovlieue izkušn|e in stari problemi bi zopet obu dih Trentinsko vprašanja, katero ne bo rešeno, dokler se ne ustanovi avtonomija. % iiauje države. Srbske vest L Posebni poročevalec našega lista v Belemgradu nam piše: Tukajšnji politični krogi strme! Mej avstro-ogerskim poslanikom baronom Thotnmelom in avstro-ogerskim generalnim konzulom gosp. Sufa-nijem na*tal je rezek konti kt. Uzroki niso prav znani. Oba diplomata dobila sta z Dunaja ukaz, da izročita vodstvo svojih uradov prideljenima jtma tajnikoma iu nemudoma zapustita B-digrad. Nobeden teh dveh gospodov se ne vrne na svoje mesto, a kitr obuja največjo senzacijo, je to, da se ne imenujeta naslednika. V Belemgradu živeči Avstrijci smo prav veseli, da sta ta dva gospoda odpravljena, zaka| to lahko rečemo z mirno vestjo, da nista delala časti zastopani državi, koristila pa jej tudi nista nič. Tu je mnogo Avstrijcev, ki so postali srbski državljani, le ker niso hoteli imeti ničesar optaviti s tema — diplomatoma. Sicer pa ae tukaj splošno sodi, da so Duuajnki mogotci nekam vznemirjeni iu ni.o zadovoljni z razmerami v Srbiji. Jedui trde, da radi državnega preobrata kralja Aleksandra, drugi da radi tega, ker v dan pred cenarjevim rojstnim dnem mnogi ministri in kraljevi pobočniki niso naredili obične vizite pri poslaniku Thbinmelu. Težko je reči, kaj je resnica, a sodi se, da je miuisterski predaednik Dokić, ki je že podal demisijo, storil to ne toliko iz ozirov na svoje zdravje, kakor zato, ker 17. avguBta pri Thbmmelu ni naredil vizite. Naslednik Dokičev bode brez dvoma sedanji voini minister general Sava Grujič — Kar pišejo Dunajski 1 i h ti o zatoženih bivših liberalnih ministrih, je povsem neresnično. Avaku-mović in Hibarac nista kar nič priljubljena in zato njijina obsodba ne ho imela nikakega pomena za v Leonoro vsak dan bolj zaljubljen in jej dvori že vidno in javno. Naj se ona prikaže kjerkoli, on jej je vedno blizu ter — kot pravi gospa Sidonija z zadovoljstvom — nanjo pogleduje tako sladkosnedno, da se je vsak čas nadejati njegovega odkritja. Gotovo je i njemu po volji, da ima Leonora vse po gosposko urejeno in da se v tem zna vesti kot kakšna rojena aristokratka . . . Izreči pa se bode moral prav kmalu, dolzega odlašanja in občudovanja gospa Sidonija ne bode trpela ... Za dolga znanatva devojke tega stoletja nimajo časa t . . . Več kot jeden ples v bližajočem se predpustu mu z Leonoro kot svobodno ne dovoli. Naj jo vzame, potem pa lahko bodi z njo na ples če hoče vsak dan. »A sedaj to stane Se naš denar," govorila je sama pri sebi, .in zanj je sedaj zopet sila trda." Po obedu je sedla v svojo spalnico ter razmišljala, odkod bi dobila denarja za božične praznike, ki so bili že pred durmi. Vzela je iz žepa denarnico, odprla jo, hlastno preiskala vse predale — če ni, pa ni. Zjutraj je izdala poslednja dva goldinarja za nabavo obeda. Ako Svitak ne prinese denarja, s čim naj danes kupi večerjo? (Dalje prih.) notranjo politiko. Kakov bo utis zunaj države, to je Beveda drugo vprašanje, a posebno slab menda tudi ne, ker razven hvala Bogu odišlega barona Thu n-mela ae ni pri srbski vladi noben diplomat poteg nI za obtožene ministre. Sicer pa je preiskava izaesla toliko novih lopovščin na dan, da ne bo nihče obžaloval obsojenih ministrov. Tako ae je mej drugim pokazalo, da je bivša liberalna vlada imela jako sumne zveze s Thfimmelom, v katere je bil tudi Riatić zapleten. Ministri se glede teh zvez in tajnih pogajanj izgovarjajo na Riat ca, češ, da jim jo to on kot regent ukazal, in Rist e potrjuje to, da reši ministre vsaj obtožbe, da so hoteli prodati domovino, kajti njemu kot regentu ni moči priti do živega. Turčija in Rusija. Ustanovitev ruskega brodovjs v Sredozemskem morju ni turških politiškib krogov kar nič vzuenii-rilo. Bili so ua to že davno pripravljeni, ker baje ruika politika že od nekdaj na to strmi, zagotoviti hi Upliv tudi tam, k|er nuna Rusija ničesar iskati. Turčija sodi, da bo Rusija sredozemsko svoie brodovje sčasoma še izdatno pomnožila. Tuičip je to samo všeč, ker ve, da bi rusko brodovje ne imelo posebnega jiumena, ko bi se imelo boriti z angleškim, italijanskim in turškim, da pa bi vender nekaj izdalo, ako bi Anglija ali Italija hoteli kaj storiti zoper Turčijo. Dopisi. Z Vrlinik«* 28. septembra. [Izv. dop ] (Izjemno stanje.) Z odkritosrčno indignacijo zabeležili ste v št. 210 „SI Naroda" pri nas dogodivše se pobalinstvo, da so bili namreč v noči od petka na soboto zamazani cesarski orli uad sodiščem, davčnim uradom in tabačni zalogi, ter v naprej pro-testovali, da bi se ta obžalovanja vredni čin tolmačil kot politična demonstracija. Č):taje vašo notico, odobravali smo vsi nje tendenco, dasi smo se precej čudili trditvi, da so bili zamazani trije cesarski orli. Ko pa smo čitali veleoficijozno izjavo v uradni „Laibaeher Zeitung", smo strmeli, zakaj tudi tu ae trdi, da so bili zamazani cesarski orli. Iz tega je vidno, da u ste bili samo vi slabo informirani, ampak tudi visoka dež. vlada, zakaj notica v „Ldbacheriei" je bila očividno spisana ne v Kolodvorskih ulicah, ampak na Turjaškem trgu. Ker ima stvar vse drugačno lice, nego ste vi in tudi uradni list pisali, bodi tukaj primerno pojasnjena. Resnica je to-le: V noči od petka na soboto zamazal je nepoznan zlikovec pri »slovenskem" županu gosp. Gabrijelu Jelovšeku kot založniku tabaka tablico s snmonemškim napisom „k. k. Tabak-Verlag". Zamazal je te beBede s čopičem, narejenim najbrž iz turščnih peres. Cesarskega o r I a — to se je poznalo — se zaraazovalec ni dotaknil s čopičem, ker ni bil zamazan, le neke kapljice dotičnikovega črnila so očividno slučajno brliz-gnile na orla. I to tako tudi pri sodišču ni bil zamazan cesarski orel, nego samo slovenski napis pod orlom — nemškega napisa nad orlom se mazaČ ni dotaknil — in tudi orel ni bil zamazan, ker so bo le na repu poznale neke kapljice črne tekočine. Nadalje je bil zamazan pri davčnem uradu samo slovenski in nemški napis pod orlom, ne pa orel sam. Zamazovalec je s svojo tekočino zamazal tudi nemški napis „Tiachler-Fassbiuder", potem „Gast-baus zur Stadt Maotua" in nemški napis Karla M y'>rja, ni se pa dotaknil orla na deski, viseči na drugi strani Karla Maverja hiše, niti povsem nizko visečega orla na pošti in pri liuančui straži. Iz tega je vidno, da predrzni zamazovalec ni imel namena blatiti cesarske orle, nego samo razne napise. Ako so pri tem brlizgnile nekatere kaplje na orle, tako vender še ne gre trditi, da so bili orli zamazani. Naš župan, preznačajni g. Gabrijel Je lovšek, je pa to ponekod trdil na polna uata in se celo predrznil nekje kvasiti nekaj o radikalali, za kar mu je dež. poslanec gosp. Leuarčič dal primerno lekcijo v seji obč. sveta. Gosp. Lenarčič je tudi v isti seji konstatira I resnico glede zamazanih napisov in prav zato smo bili jako presenečeni, čitaje v uradnem listu, da so bili orli zamazani. Kdo je to natvezil dotičnomu pisalcu notice MExcess in Oberlaibach* ne vemo, neresnična pa je in za to želimo in pričakujemo, da se bo popravila. Pri nas vlada sedaj pravo pravcato izjemno stanje, a Vrh ničani se zato ne pritožujemo kar nič, vsaj nismo več izpoBtavljeni predrzni ošabnoati vladajoče nem-čursko-klerikalne stranke in to je mnogo vredno. Obč. svet je dovolil 200 kron nagrade tistemu, ki zasledi zamazovalca napisov, nad katoliško slovenski Gabrijel pa je iz svojega žepa dodal še 100 kron. To je sicer jako lepo in hvalevredno, a s to svotico g. Jelovšek še ne bo izbrisal madeža, kateri je pri tej af&ri padel nanj zato, ker je po Ljubljani raz-našal neresnično vest, da so bili pri nas orli zamazani. Gosp. Gabrijel Julovšek je pač ledini Župan v habsburški monarhiji, ki opravlja lastno svojo občino. Domače stvari. — (Koroški in Štajerski'hujskači v K o če v j i.) Mršava Beljaška »Allg. Ztg." potrjuje našo včerajšnio vest, da res misli osrečiti novootvorjeno našo dolenjsko železnico in Kočevsko mesto nekaj najbolj znanih kričaČev in hujskačev koroških iu štajerskih, ali kakor imenovani list evfemietično pravi „Nemci iz Koroške in Štajerske". Za nameravani posebni vlak do Ljubljane pa baje ni neslo. — Mi sicer gostoljubno vzpr^jmemo na svoji zemlji tudi vsakega nemškega turista in popotnika, čigar neposreden namen ni, hujskati naše redkosejane nemške sodeželane zoper opravičeno narodno teženje ogromne večme kranjskega prebivalstva. A taki mirni izletniki ti napove-lani gostje ne bodo, pripeljal se bode marveč v nedeljo v Kočevje cvet krvnikov naših koroških in štajerskih bratov hoteč pomagati na noge naši sedaj že nekoliko imaginarni paugermanski stranki, kateri je glavna opora le še Kočevje. No, uverjeui nuj bodo,, da v tem smislu tudi oni ne bodo zabelili Kočevakega zelja in da ga ne bodo zgradili nemškega mostu do Kočevja. — Od Kočevcev sumih pa pričakujemu, da v nedeljo v svojem „uavdu^enji" ne bodo pozabili vsaj na najprimitivnejše zahteve olike in dostojnosti. — (Odbor „Rad o go j a" ) poalal je mecenu jugoslovanskemu, pre vzvišenemu vladiki dru. Josipu Juriju Strossmavru, nastopno p smo: „Vaša pre-vzvišenostl — Odbor „Radogoja" spolnjuje častno nalogo, da se v imenu narodnega naraščaja udaoo zahvaljuje Vaši prevzvišeuusti za vzprejetih 1200 kron. Iskrena hvala za prelepe ho .ede, katere so spremljale velikodušno darilo. Odmevale so in odmevale bodo v narodu. Prvega našega jugoslovanskega rodoljuba besede so narodu našemu dokaz, da je „Radogoj" na pravi, na dobri poti, Vaše prevzvišeuusti darežljivost vzgled posnemanja — blagoslov pa zagotovilo uspešnega delovanja. — Hvala za Čast, da je Vaša prevzvišenost blagovolila prevzeti mesto častnega člana „Radogojau. — Odbor „Radogoja" udano obljubuje, da hoče delovati v smislu Vaših besed — v smislu Vaših nazorov za vzgojo značajnega naraščaja milega nam naroda slovenskega. V trdni nadi, da Vaša prevzvišenost Svojo veledušno naklonjenost ohrani napram našemu društvu tudi za naprej, se priporoča z globokim spoštovanjem — odbor „Radogoja". — (Izlet „Sokola* v Ribnico in Kočevje.) Zadnji letošnji društveni izlet priredil je .Sokol" z ozirom na novo odprto železniško progo za bodočo nedeljo v prijazno narodno Ribnico in mimogrede ogledati si hočejo člani in izletniki tudi Kočevsko mesto. Iz popisa zanimivostij te nove proge, ki smo ga priobčili včeraj, je razvidno, da ponuja ta proga vsem udeležencem izleta nekaj povsem novega, da se bode marsikomu odprl popolnoma nov neznan svet. Odbor skrbel je za to, da bode izlet kolikor mogoče živahen in najel Domžalsko godbo, ki bode spremljala Sokole. Poleteli bodo Sokoli in prijatelji društva na mejo slovenske zemlje, da podajo bratovuko roko rojakom, ki so bili duzdaj nekako zapuščeni v trdem boji za ohranjeoje svoje slovenske narodnosti proti navalom tujstva. Nova občila sklenila bodo tesneje zvezo mej središčem in mej dolenjskimi pokrajinami, večkrat budemo lahko občevali drug z drugim in se bodrili, da nihče ne opeša v svetem boji za narodove pravice. Ker se je tudi nebo zjasnilo in je vreme postalo prav lepo in ugodno, nadejati se je, da se mnogo Ljubljanskih rodoljubov pridruži v nedeljo vrlemu „Sokolu" in z njim skupno izleti na Dolenjsko. — (Sokolski „j o u r - f i \ e,") ki je bil včeraj zvečer v vrtnem salonu g. Fer lin Če ve gostilne, bil je prav živahen in se ga je udeležilo lepo število članov. Dolenjska železnica pripeljala nam je več dražih gostov, katere je prav iskreno pozdravil starosta Hribar. Imenujemo posebno vrla narodnjaka iz Kočevskega, to sta župan g. T u r k in učitelj gosp. Andolsek iz Drage, katerima so nazdravljali še drugi govorniki, dalje g. odv, kand. dr. Podobnika, pristava g. dr Škoiiea. Po daljši odsotnosti udeležil se je tudi bivši tajnik dr. T e k a v -čič, živahno pozdravljen. 0. Andolsek odzdra- vil je in poudarjal, kako težavno stališče imajo slovenski narodnjaki v Kočevskem ozemlj'. Razgo-varjalo se je potem o r*zoib društvenih zadevah in se je videlo, da je za izlet v Rihnico in Kočevje mej člani .Sokola" prav Živo zanimanje. Govorili in poročali so o raznih druŠtvenib zadevah podstaro8ta dr. Vilfan, tunik dr. Kušar in drugi iu se je ukrenilo potrebno gb d* streljanja v zimski dobi, za ureditev telovadbe po odhodu društvenega zaslužnega telovadnega učitelja in so razni člani imeli priliko izražati svoje želje in nasvete. Zt zabavni del večera skrbel je prav izborno društveni tamburaški zbor, brez katerega si Bkoro živahnega sokolskega večera ni mogoče misliti. Posebno burno je bila vzprejeta podoknica iz »Teharskih pleraičev", katero je potem ua splošno zahtevanje zapel gospod J. No lli s 8premljevaojem tamburašev. Razšli so sh vsi udeležuiki večera prav zadovoljni s klicem: Na svidenje v nedeljo v Ribnici! — (Osobne vesti.) Odvetniški kandidat g. dr. Fran T e k a v č i č naredil je te dni odvetniški izuit v Trstu ter se zopet povrnil v L ubijano. Čestitamo! Na mesto upokojenega g. Ivana Krušiča prida začasno kot profesor veronauka ua Oljsko gimnazijo č. g. dr, Fran Janežič. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvo našega lista spreielo je kot k r o u i u dur iz B r e ž i c 7 5 kron 36 vin., katere sta poslula gg And. Leva k, predsednik, iu C Gregorič, blagajnik tamošnje podružnice; daro vuli so: g Martin Ogorevc, narodni ttgovec v Konjicah 10 kron, od nabiranja 29 kron 36 vin. in od letuikov 36 kron. Živili rodoljubni darovalci in njih nas eduiki ! — (S lav nos t vinske trgatve,) združene s plesnim venčkoin, priredi občno deluvsko izobraževalno, pra,vo-varstveno in podporno društvo v Ljubljani, dne 1. oktobra v kazinskem steklenem salonu iu v stranskih prostorih s prijaznim sodelovanjem vojaške godbe c. in kr. p'špolka Leopold II, kralj belgijski štev. 27. Blagajna se odpre ob 7. uri, začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo: Prej kupljene vstopnice 30 kr., pri blagajni 40 kr., udje prosti Vstopnice prodajajo se iz prijaznosti v glavni trafiki in v trafiki v čitalniškem poslopji do 7 ure zvečer. — ( I' r ii ni r n a ti n i koncerti) vojaške godbe 27. pešpolka bodo pri ugodnem vremenu vsako nedeljo (1, 8., 15, 22. in 29. oktobra) ob polu jed-najeti uri zjutraj v glasbenem paviljonu v »Zvezdi", kakor nam javlja vojno mestno poveljništvo. — (Vozne c e n h na novo odprti Dolenjski železnici.) Ustrezajoč večstransko izrečeni želji prijavljamo še jedenkrat vozne cene na novi progi Ljubljaua-Grosupl j e -K oče v j e. V III. razredu: V Lavrico od južnega kolodvora 15 kr., od Zelenega hriba 10 kr.; v Šk(tiiico 18 kr., (oziroma 12 kr.); v Šmarje 27 kr., (oz. 21 kr.); v Grosuplje 33 kr, (oz. 26 kr.); v Predolje 42 kr., (oz. 36 kr.); v Čušperk 48 kr., (oz 42 kr.); v D.ibrepnlje 60 kr., (oz. 53 kr); v Velike Lašče 69 kr., (oz. 63 kr.); v Ortnek 83 kr., (oz. 75 kr); v Ribnico 93 kr., (oz. 86 kr.); v Staro Cerkev gld 110, (oz. gld. 104); v Kočevje g!d 114, (oz. gld. 108). Za H. razred bh navedene cene podvoje, za I. razred se navedene cene potro,o. — (Nov rimski napis) se je našel te dui v hiši gospoda mizaria Karla Krimerja št. 4 na Marije Terezije cesti in se je daroval deželnemu muzeju. Na juh je bd namenjen neki matroni imenom Vi bo nn ia Grobišče je bilo petdeset čevljev dolgo in osemindvajset čevljev široko — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 17; do 23. septembra. Novorojencev je bilo 21 (=r 34 32 %•)» mrtvorojenec 1,' umrlih 15 (=24 44%o)t meJ njimi so umrli za jetiko 1, za želodčnim katarom 5, vsled starostne oslabelosti 2, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 6. Mej umrlimi bila nt a tujca 2 (= 13 3°/,), iz zavodov 6 (=40%). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: za ošpicami 2, za tifusom 2, za grižo 2, za oslovskim (dušljivim) kašljem 3. — (Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu) konča Šolsko leto koncem oktobra t. 1. Prihodnje šolsko leto prične 3. novembra. Plačiijoči učenci se vzpre-jemajo še do 20. oktobra t. I., ker je obrok sa vlaganje prošenj podaljšan od veleslavnega deželnega odbora. — (Shod za ustanovitev posojilnice za Kostanjeviški okraj) vršil se bode dne 2. oktobra 1893 popoluine ob 3 uri v Kostanjevici v šolskem poslopji. Vse posestnike in iste, ki h- za posojilnico zamrnajo, vabi k shodu najuljudi.ee začasni odbor. — (Županstvi v Cerkniei in na Planini) dobili sta od c. kr. okrajnega glavarstva v Logatci pismeno zahvalo za tru lapolno njijino delovanje za časa vojuških vaj v teh občinah. Okrajni glavar pravi v dotičnem dopisu, da ho bili v Cerkniški in Planinski občini zbrani domobranci, tako častniki kakor moštvo, jako zadovoljni s hrano in stanovanji ter izreka zategadelj županoma in podžupanom svo|o posebno priznanje. I mi smo čuli, da je bil nadvojvoda Rajner jako zadovoljen ter se izrazil, da se bodo domobranske vaje tudi prihodnje leto vršile v tnh občinah. — (Postojinsko god beno društvo) napravi v nedeljo 1. oktobra v prostorih g. nadZupana M. Vi čiča koncert z obširnim programom« Začetek ob 61/« uri zvečer. Vstopnina 50 kr. K obilni udeležbi vabi ude in prijatelje društva odnor. — (V o 1 i 1 s k i s h o d v S 1 o v e n j e m G r a d c i.) Dne 24 t. m. vršil se je v Slovenjem Gradci voli!-ski shod, kateri je sklical državni in dež. poslanec g. It o bič. Kakor čujemo, pojasnjeval je poslanec tudi politiški poloisj in se odločno izrekel soper eventuvalni izstoj) slovenskih poslancev iz II >ben-vvartovega kluba, češ, da bi bilo to zoper državne interese. Obširnejše poročilo o tem shodu nam je obljubljeno. — (Tudi znamenje časa.) Iz C" lovca se Utim poroča, da se je za tamošnje semenišče letos oglasilo zopst do 30 prosilcev iz Č^ške, mej njimi nekateri odličnjuki, a škof Kalin ni sprejel niti jednoga (»kann meht brauchen".) S tem je storil veliko uslugo deželnemu ; n edseduiku in bo-deta oba skupaj skrbela za to, da se bodo Nemci »učili" (lucua a non lucendo !) slovenščine. In taki Nemci se bodo potem nastavljali kot germanisatorji po slovenskih krajih v šole, kakor tudi po župnijah. Po sedanjem recejitu menda puneinčevame koroških Slovencev vender še ne napreduje dovolj hitro in zato skušajo vedno z novimi eksperimenti. Bolj ko kedaj treba uam je narodnega poguma in odločnosti. Klin s klinom! — (Toča.) Predvčerajšoiim padala je v raznih primorskih krajih toča in naredila zlasti v vinogradih, ki so letos kaj dobro kazali, velikansko škodo. — (Nova brzojavna iu poštna postaja.) V Matu I ji h (kolodvor) odprla se je dne 26. t. m. brzojavna postaja z omejeno Blužbo, zvezana s poštnim uradom. — (Hrvatske novice.) V Zagrebu se bode odprla poslovnica za gledališče in koncerte, ki bode posredovala mej umetniki in gledališči in se posebno ozirala na slovanske dežele in slovanske umetuike. Ako to podjetje pride v sposobne roke, moglo bi dosti koristiti naš ni umetniškim razmeram. — »Hrvatski Sokol" priredi v soboto 30. t. m. javno telovadbo v društveni dvoraui. Telovadba bode obsegala proste vaje in se bode telovadilo na raznih orodjih. Po telovadbi zabava s koncertom vojaške godbe. — V Zagrebu se je uvedla po ulicah nova plinova razsvetljava z Auerjeviml svetilkami. — V vasi Vitojevci v okraji Ruma umrli sta dve osebi za kolero. To je drugikrat, da se je kolera prikazala na Hrvatskem. — Na Reki ustanovilo se ju delniško društvo, ki ima namen ustanavliati zdra vilišča v Kvarnerskem zalivu in na Avstro-Ogerskem. Društveni kapital znaša 2 milijona kron, ki sta se takoj vplačala. V Lovrani pri Opatiji je društvo nakupilo ie zemljišča in prične tam graditi velik hotel. — (Razpisane službe.) Na jednoraz redni ljudski šoli v Prežganji razpisano je učiteljsko mesto z letno plačo 450 gld., funkcijsko pri-klado 30 gld. in prostim stanovanjem Prošnje je vložiti do dne 5 oktobra pri okrajuem šolskem svetu v Litiji. — Na dvorazrednici v Starem trgu pri Poljanah izpraznjeuo je mesto nadučitelia z letno plačo 500 gld., vodstveuo priklado 50 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje do dne 18. t. m. pri okrajnem šolskem svetu v Crnomlji. Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! Razne vesti. * (Zola mladi gos piči.) Mlada gospica iz Galaca, ki je letos dovršila svoje naobraževanje v penzijonalu sester »Sacre Coeui w v Parizu, obrnila se je do pisatelja Zole vprašaje ga, ji li priporoča, da čita niegova dela. Slavni pisatelj ]i je odgovoril : „UoBpica! Dokler mlado dekle ni še omožeuo, je pod varstvom svojih roditeljev; Če je pa omoženo, pa stori dobro, da vpraša svojega soproga za svet. Moje mnenje je, da lahko čitate moja dela, če Vam to dovolijo V«ši roditelji ali Vaš soprog." * (Pre rov p u ti Nevo.) Vodstvo javnih zgradb na Hu krm namerava narediti velik prerov pod Nevo, ki hod" velikanskega jiomena za promet ruske prestolnice. Z* Peterburg bil bi ta prerov to, kar je prerov jiod Tainižo za Loudon, kateremu bode tudi podoben v svojih podrobnostih. D >lg bode 185 metrov in imel 15 metrov v presežku, visok i,i štiri nadstropja. Prva etaža bode za električne kable, druga za pešce, tretja najširša za vozove in <<•■ trta za tramvaj. Stroški proračunjeui M na 3.300 000 rublje v. * (Ženski klobuki in Pariška opera) Parižanke so jako razburjene, kajti oddej ne bodo smele več šopiriti se s svojimi ekscentričnim! visokimi ali širokokrajnimi prikrivali po parketu Pariške Opere. Vodstvo se je po večletnih pritožbah občinstva vender ohrabrilo in izdalo odredbo, tla tudi ženske v parketu ne smejo Imeti mej predstavo klobukov na glavi in tako krstiti razgleda na oder zadej sedečim osebam To je jako pametna odredba, ki je posnemanja vredna. * ( V e I i k a n s k sod ) Neka velika trgovina z vinom v V111 franci v Kataloniji na Španskem dala je naredili sod, ki mer 700.000 litrov. * (Anarhistična smrtna obsodba.) Iz« vrševalni odsek anarhistične zveze amerikanske obsodil je zakonnko dvojico R^hsh v PittsburgU na smrt, ker je gospa R^s-ih vedela za najvažnejše tajnosti zveze. Dva auarbista izvršila sta to obsodbo te dni. Zona je bila umorjena, mož njen j>a smrtno ranjen. Morilca zasač la s j oblsstvs, ko sta hotela pobegniti v Kanado *(Na amerikanskih železnicah.) Iz Novega Jorka *e poroča, da »t> oblastva v Kansas-City, St Josefu in Cnnr.il Vluftsu zvedeli, da nameravajo roparji nnjmsti železniški vlak. Na videz se je torej odpeljal vlak, v katerem ie bilo 16 oboroženih redarjev. Dve milji pred sv. Josefom res napade š"Ht ošemljenih roparjev vlak. Po hudem boji bili so ustreljeni trije roparji, dva sta bila uieta, jeden pa i«* pobegnil. * (Moder sodnik.) ('udno sodbo izrekel je neki sodnik v Msnuriu v Ameriki. Necega človeka, ki ni znal pisati in Čitat1, obBodil je zaradi lahkega prestopka za tak*o dolgo v za|>or, dokler se ne nauči čitati in pisati. Druzega obtoženca, ki je umel oboje, pa je obsodil, da mora tako dolgo ostati v zaporu, dokler ne nauči prvega čitati in pisati, (>z tri tedne rešila sta oba svojo nalogo prav povoljno in sodnik ju je izpustil. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 29. septembra. Poročilo poljskih listov, da vstopita v ministcrstvo dva nova Slana, mej njima načelnik poljskega kluba Ja-\vorski, je popolnoma neosnovano. Praga 29. septembra. »Pl ženski O b z o ru javlja, da namerava vlada zaustaviti izdavanje »Narodnih Listov". Inomost 29. septembra. Cesar in na-vzočni nadvojvode odpeljali se danes zjutraj ob polosmih na goro Isel k strelnim vajam. Najprej streljalo moštvo, katero je cesar opetovano pohvalil, potem častniki, mej njimi nadvojvoda Josip Ferdinand, in naposled Passeierski strelci. Cesar si po streljanju iz nova ogledal Hoferjev spomenik. Zbrano ljudstvo pozdravljalo cesarja pri prihodu kakor pri odhodu jako živahno. Prebivalstvo je jako zadovoljno « uspehom slavnostij, veselo udeležbe iz italijanskih krajev in srečno, da je cesar bil zadovoljen. Inomost 29. avgusta. Grof Taaffe se je danes zjutraj ob 7. uri 15 min. odpeljal na Dunaj. Zagreb 29. septembra. Orožniki ujeli v Gradiški iz Banjeluke uteklega vodjo on-dotnih hajdukov, Nikolića, in ga izročili sodišču. Budimpešta 29. septembra. Zadnje dnf razširili so anarhisti veliko tisoč revolucionarnih oklicev, tiskanih očividno v tajni tiskarni. Policiji se doslej še ni posrečilo, zaslediti tiskarja in razširjevalce. Zbeganost velika. Pariz 29. septembra. General Boideffre imenovau začasnim načelnikom generalnega štaba. K odaBj 29. septembra. Cesar Viljem napovedal svoj prihod v Fredensborg, kjer se mudi sedaj ruski car. Bratje Sofroli l Ii5let v Ribnico in Kočevje bodu v nedeljo dne 1. oktobra. Sokoli ae zbirajo ob 6. uri zjutraj na južnem kolodvoru in odpeljejo točno ob 1 a7. uri. Vlak spremlja Domžalska godba. Vse člane in druge vrle rodoljube vabi k prav obilni udeležbi Na zdar! odbor. „LJDBLJANSK sa vse Isto 4 gid. 60 kr*; za pol leta 2 gld. 30 kr.; ?.a četrt leta 1 gld. 15 kr. 1 27. septembra« Pri Mniici t Bohatsob, Gertl z Dunaja — Loser, Carni« Coloiobieio, Hoffmao, Kramer iz Trsta« — Bogad, stofiek \t Brna. Bittermitn, iz Gradca, — L let. — Jožef rVzdir, zidar, 36 let. 127. Septembra? Jernej It as, n; 8« C si. zab. 0 00 um. X B\ t». zvečer 731» 4 .iiin. 9 8'' G al. zah. jasno 1 1 IDririajska boiza due" 29 septembra t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 97 05 — gld. 97'15 Srebrna renta.....„ 9« 90 _ , 9670 Zlata r^nta...... „ Ilirih — „ 11985 4°/0 kronska renta ... „ 96 HO — „ 9« 60 Akcije narodne banke . . „ 986 — — B 98«— Kreditne akcije .... „ 888 — — „ 338 95 Lordon....... „ 12620 — „ 12820 Napol........„ 10-03 — „ 1003»/, C. k r. cekini..... „ —'— — „ —'— Nemške marke .... „ 6205 — „ 62071/, Italijanske lire.....„ 44'75 — „ —•— Papirnati rubelj . ... „ P8IV4 — „ —'— Dne 28. septembra t I. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 146 gld. 60 kr. Državno srečke iz I. 1864 po 100 gld. . . 19f> „ 60 „ OgCiako zlata renta 4°/0.......— „ — „ Dunava reg. srećke f>°/0 po 100 gld. . . 127 „ 25 „ Zemij. obč. tivstr. 4%/m*U zlati zast. listi. . 122 „ 75 „ Kreditne srečke po lUO gld......195 „ — „ Rudollove srečko po 10 gld......23 „ — „ Akcije auglo-avst. banke po 200 gld. . . 150 , 75 „ TrniuNnv-duist. velj. 170 gld. a. v.....249 „ — „ spretnega v notarskih poslih in v^sfe^a alovenskemu in neo'škemu jezika, \ z prejme m takoj. Plačilo po dogovoru. — Ponudbe ua) no pošljejo ne« muduma pod mojim n ihIovoiii. (989—M Emil Orožen, c. kr. notar, začasno v Ribnici. Srednja temperatura I0-8°, za 30' pod nonnalom. Zahvala. "1 Podpisanec si šteje v dolžnost, spoštovanim prebivalcem mesta Kamnika in Mekinj, zlasti pa Kamniški prostovoljni požarni hrambi za njih dobrodušno, marljivo delovanje pri vodni katastrofi dne 25. t. in. izrekati svojo najtoplejšo in najsrčnejšo zahvalo. F. D. Bernhard (985) restavrater v zdravilni!!. Zdravilišče Kamniško j/> dne 127. septembra 1893 Krasen s 13 spremeni, jedno leto rabljen in za izvrstnega sooznan, proda Me lakoj za 200 fr,l # Mi knjigotržec v Ljubljani, v Zvezdi št 7. m m m. Knjiae za ljudske šole Ju J iz lastnega založništva, kakor: Abecednik, sestavila A. Razinger iu A. Zumer; Prvo berilo in v prva slovnica, sestavila A. Razinger in A. Zumer; Prva nemška slovnica in prvo nemško berilo, sestavili A. Fraprotnik, A. Razinger in A. Zumer; islotako VSe v nasi kronovini uvedene ČOlske knjige c. kr. založništva šolskih knjig- imava v bogatem številu na skladišču in razpošiljava z obratno pošto. Iff. pl. Kleinmayr&Fed. Bamberg založna knjigotržnica v Ljubljani. 1'rekupovalcein iu takim, ki vzamejo več na jedenkrat, dajemo popust. {U27—10) ... Inomostske srečke a Glavni dobitek » 50.000 ^ floldinarjev. t931-8) © Sar©6iK© a SO' kr. priporoča O9- a, M^irEI^. Izdajatelj in odgovorni utedoik: Jouip Nolli. LaBtaina in tisk aNdrodoe Tiskarne".