Bolnikovi gostje
•mlii bolezen me je položila na posteljo in snirtna sveča je vže gorola > mojem vzglavji, da mi posveti na daljno pot v vežnost. Ali prebolel ¦iii in polagoma okrcval. Skozi okno se je videlo na sosodov vrt, čegar vno listje ae je kopalo v svitlorumenib. žarkih majnikovega solnca. Ko soiii poprej še zdrav zaležal časi jutro in je solnčni žarek vže obsijal rob ob mojej postelji, tedaj mi je od nenavadne sile veselo vztrcpetalo telo, in duša je vzplamtela; ali zdaj sem vse drugače gledal ta blesk in svit, ne požoljivo, kakor prosjakov otrok v graščinski vrt, nego hladno, žeš, dan ne svoti meni in senca se ne pogrinja za mene. Telesne in dušne sile je potlafila bolezen. časi 8em, prebudivži se iz spanja, dolgo dolgo zrl na v steklo risano podobo, visečo ob zidu nad mojo posteljo. Sveti Izidor je v senei visocih jelk na mabovitej skali klečal blizu svoje 6rede tcr molil k Bogu, a nad njim je blesketalo letensko nebn. Sam sebe seiu utopil v to sliko, in pobožen pogled 90 je zvil do visoke nebesne modrine, preplul jo ter se znašel v raji sredi zlatenine in srebrnine v društvu lelmokrilih angelov. Dela jc bilo fakvat na polji v izobilji in moja mati, odpravljajoč se po kosilu na polje, postavili so na mizico tik moje poatelje steklenieo vode, poprašali rae, kako mi je, in ali kaj želini? Ouvši
12*
180
moj odgovor, da ne želim ničesar ter se počutim bolje od poprej, zmuzmli so se z rosnim očesom tiho stopajoč na prste iz sobe. Kadar sem bil alab, zopern mi je bil vsak šura, vsako brenčanje. Ali kadar sem se boljsega iu trdnejšega počutil, rado mi jo o!;o begalo za muho frčeČo iz kota v kot in njeno žužanje mi je zvenclo na iiho, kakor vzpavajoča trudna peson. V tacib trenotkib sein 81 celo želel družbe, da se malo poi"azgovorim, malo nasmejetu. Primeri se neki dan o poludne, da so mati, ostavivši me samega, vrata le priprii. Jaz se obrneiu na stran ter zaspira. Ko se vzdramini, začnjem, kako se nekaj bo-jazJjiro ghsi v dnrih. Pogledani proti zijim ter ridim, hiko se izza iyih v sobo poraalja knrja glaviea z obe&enim grebonoiu. Zahajajoče soluce j« svoj blesk po ouiari v kotu progrnilo in po njem je cnakomeruo se vrtel prah. Zaspano, nekako otožno iu tilio so je glasil ta ,,k6 ko" iu glavica j« vedno zgibala se in rujavo oeesce jc oprezno kukalo v sobo. Vtakuem roki pod glavo in takisto niilo po bolniško rečom: nkak6, kako praviš pi^ka. da mi je? Ej slabo je biti bolan. No ue boj se, pridi k meni." Kokoši je to vabilo moralo biti nepritakovano, ker uajbrŽ ni slutila žive stvari v sobi. Dala jo to na znanje s tem, da je glasno zakokotala in vzpotegnila se popolBem za duri. Ali dva trenotka poteiu je glava zopet uagibnla se izztv duri, tudi vrat se je prikazal, duri so se inalo zganile in prednje kokošje truplo se je priplazjlo v sobo. Oesno nogo je krivila. a ua Ievpj je stala ter nfiprestauo poglodavala po strani, kakor ueodloČna baba, kadar pride v kak tuj stan, pa pri vratih obstane, uevedoč, ali bi stopila naprej ali ae. nPiška!" šepncm vabljivo. To je pomagalo; tiuli njen rep se je obvil ob durih in kura jo stopila za korak naprej, ali prestala ui previdno glodati po sobi z rujavim oeoscein iu potresavati sroj 2'udeei greben. Oillnšciin. od zidu košček apiia ter ga vrlem sredi sobe. Kara stete za njim, kljune v pcsok, da se razpraši po tleh, nato sg počasi korakajoč upogne pod peč; razbrska oudu prah, potolee ob tlak, vziuabnc ae na skrinjo, ozre se zopet na mene, aakokodaka in sfrfoČe na tla. Potera. premeri sobo navprek, obstoji pred mizo, krivi vrat, meri, kako visoka je, vzleti na njo, kjer so komaj vjame na ogalu. Prekoraei mizo, počene na njen rob, položi gJavo ob vrat in zameži, čeS, poskusirao tukaj jedno no^ predre-mati. Ali zdajci poči skrinja ob steni. kokoš vztrepeta, plane k viSku, vzklokoče in plašno skoči z mize, pribeži do vrat ter sc skozi odprtiuo zmuza v vežo. Druzega dne sem prosil mater, da so pustili vrata priprta in so priaesli malo pšeničnega zrnja, nadejajoe se, da me zopot kokos obišče. Pod vočer ne je kokoška res pripiaziJa zopct v sobo, ali nc vec ooako plaho, ali vender še zmirom jako previilno. Ko sem prvi« vrgel nekoliko zruic ua tla, privzdignUa je saino glavo ter rae živo pogledala. Ko sem drugit* vrgel nckoliko 2mie, planila je za zrnjem iu obrnivši rep proti pcči jela je urno zobati pšenico. JS:i še pobrala polovice, ko se na veži začuje mocno kokodakanje, bliža se duriin in žarko oko se prisveti izpod poiiosnega, rujnega peteliuovega greboua v durili. Smelo stopa iu junaško gleda na okoli, čež, ktio je meni kos. Ali njegov nemirni pogled. ujegoTO zdaj pojemajoee, zdaj motnejže vzkokotavanje in pregibaujo vratu, vse to ji? kazalo, da se mož le pripravlja. dela poguniocga, v resniei pa, da se mu srce trese od strahu. Prikorači h kokosi, pogrebe po tleh, sklone se. pregnivši nogi v koleuu, iu kavsnc aekolikokrati po zrnji. Nato vsklokoC-e, prikrije jedno nogo v perji terse naprari proti durim.  Ozre
181
se, če caplja za njim tudi kokoS in videč, da ga sluša, obstane pn dnrm na strani, pusti njo prvo zniuzati se skozi vrata. zakroži svoje lepo, temno-zoleno repno perje, in nato tudi sam izgine. Pogledal sem na tla, ondu je še ru-menelo nekaj pšeniee in srcc se mi je gorko nasmijalo. nAj te, petehneek, vem, zakaj ti je tako gorel greben in sc ti ognjilo oko iu zakaj se ti je tako mudilo iz sobe; bal si se, ecš, da ne bi putka koga raje iinela od tebe.J Da-si me sta zapnstila pntka in petelinček, vender uisera dolgo ostal saui- kroalu po materinem oilbod«, sredi po puludneva, pritiliobipilo sc je nokaj skozi pri-prla vrata t soho, priplazilo so do raoje postelje in obsedelo na prednjin šapicah. Bila je naža domata mueka. Njeno zeleno oko se je proseče upirnlo name. nNo, mucka, kako ti kaj gre?" Nairu-godila je. srarček, pokazala tenke, ostre zobe in žalostno zamijavkala, feS, čo iinaš kaj, vrzi nu urno. Koko sem stegnil na mizico, kjer je na pladniku na pol oglodano pikaneevo stegno lcžalo, vzel sem ga in »rgel raaMd pred nogo. Urno je hlastnua po njem in plazeS so nizko ob tleli, pobegnila iz sobe. — Urugi in tretji dan potem DJsem imel iiobftno prave družbe v sobi. Dan je bii megJcn iu dez je rosu po malern na zemljo. To je privabilo nekaj muh v suho sobor ki so leno pobrenfavaie okolo poi-i; easi ae je katera zanesla k steni, da pogleda skozi okno, ee se ni uže zuuaj vreme razvedrilo. Pajek si je v kotu ob zidu ravno nad mojo glavo napredel omrcžen stan in iz kotička prežal, kdaj se kaka mnlia zavozli T njegovo visočo rarežo. (Je jc vctor potveael okno^ taku, da 3e je zazibala pajCevina, tedaj je strastno prihitel iz zasede in video, ila se je prcvaril, žalostno se pomaknil zopet nazaj. Zdravjc se mi je boljšalo vsaki dan, večkrat sem po cele ure prebiral kako knjigo, ali kadar s<"^ poskusu hoditi, zanažala mo je noga, klocali ste mi kolcni in po glavi mi j^ Sninelo. Po kosilu sera navadno zaspal. Ko sem neeega dne zopet nekoJiko zadremal, zazdclo se mi je, da mi nokaj po nogali kobaca in žgače. Odpi'<™ ocl m glej! naša mueka mi leži na vznožji, in po rjuhi, s katero som bil odet, lde rni proti glavi Pisto miado maie aive dlake z rujavimi in črniiai progami po lirbtn, s kolobarci jednake barve po repu in čadasto progo mra110 desnega ušesa. V prvo sc začudim, nato nasmclinem ter skušam dobiti *"ga '}a"ez' njivika v svoji roki. Previdno Tlečem desnieo izpod odeje, mneka me osnpelo gleda (baje Se ni videla filoveško prikazui), razširi O(?i in se poSasi unuKa. Ko pa roko potegncm izpod odeje ter sc jej pazljivo blizam, naffl1'?0"1 g0"^*' zapiha in zbeži k materi v zavetje. Macka jo dvigne ter sk(Hv'i na *'a' a iuucka je obstala ob robn moje postelje ter zgibala vrat, kakor da bi pregie-davala, je H ni previsoko za njo. Zarnigam s: palcem na nogi blizu nje m mucka prbDe v obupncm skoku na tk. V skleili ua mizici je ieiei kosec razmočenega kruha; naglo ga iztresom. Starka je z očmi pazljivo sledila, kam da pade; tiirli mlada murka je stekla za materjo. Počenc na prednji šapici, oprezno priUkne gobcek li kvubu. potegnc kosec k sebi, ugnzne ga in jame otrcsavati z glavo, pri čenier so jej priinigavala tenka uSesca. Zdajci pomefem svojiraa gostoma vse ostanke od kosila in mačka je skrbola za to, da se ni kaka droblink-a izgabila. kajti mucka je lc bolj drobila in ^e ^0- r je požvet-ila, pogoltnila s težavo. Jsato leže mačka na tla, pomoli reP 0(" sebe» a mucka jame skakati okolo matere in se zalotavati Tanjo. Zdaj zamalinc starka z repom po tleb,  roucka se pripravi kakor na skok za miško, pozene
182
se za repom, prime ga in potrcse ž DJiru. Ko se naveliča to igre, začne s šapieama objeDiati starko okolo vratii, pogleda jej smelo v oči, potogne jo za uho, na kar se starka zvali na lu*bot ter mucki z nogojedno na vrat primaže, to se zna, da lehno. — Dan za dnevom me je obiskovala ta Ijubeznjiva dvojica in nie razveseljevala, kar sem jima skušal poplačati % ostanki svojega koaila.
Necega dne se mucka sama prirauza v sobo, obstoji poleg postelje ter se zagleda vame. nA\i ai gladno, revfie?" Mucka je zamijftvkala. Vržem jej nekaj jedi, in bodi si, da je bilo protrdo za ujo, bodi si, da me je z drugega namena obiskala, niucka so je le jualo easa otresala pri teh ostankih. Vlekla je repek po tleh in capljala proti durini, da bi odšla, ali prehitel sem jo jaz planivši iz postelje ter joj zaprl duri pred uosom. Poeasi se vrne k jedi, poskuža razgrizavati, poeene tik postelje, oprši se na prednji šapici ter nekaj časa tibo tako sedi. Tu zamijavka starka na veži tako žalostuo in glasno, da bi člorok rekel, dero jo ktlo iz kožo. Mucka sraukne k durim, mijavkne, da mi jc ta risoki glas neprijetno letel skozi ušesi, poatavi se ua zadnji šapici a s prednjima se vzpno na vrata, pa jili skuša odpii-ati b žapicama in % gob-eekoro. Vae zaman, vrata so btla trduo zaprta. Vrne se k meni nazaj in po-Čenivži, kakor poprej, proseče ia tožno mijavka. Jaz se jej vsolej zasmejem, in to jej izvabi še žalostnejšo prosnjo. BU sein ta trenotek nagajiv (znamenje povrnivžega se zdravja), pa nisem liotel izpustiti mucke. Mueka je uganila mojo trdovratnost iz smehu, pa je &Ia zopet proc od raene, a zdaj ne vee k durim, nego k omari v kot. Vzpne se, češ, to je tudi durim podobno in morda se tukaj lehko uide, ter zacne kakor poprej odpirati vrata, To se zna, da zaraš-n. Zdaj se vzpraska po metli Da podoknik, povzdigne glavo ter pokuka skozi šipo, ali okco je bilo zaprto. Sko5i na tfo, beži preko sobe ter spleza na skrinjo, skljuci se ter je v skoku na mizi. Starka se je zadirala ves čas, a muoka je tem bolj hitela, da bi priSla k njej. Zdaj se zopet obrne k meni, zamijavka tako silno, kakor da bi me nekaj zaprosila, ali jaz se jej zopet nasmejem gosto in krc-evito, da se mi   \e  potresalo  vse  telo od radosti.   In          
vender so one velike oft zeleno blisketale, odsevala jc v njih vsa divjina ma6je         
naturc. Z mize prhne na podokuik. okno je biJo le priprto, s Šapieo odinakne          
jedno krilo in — v okuu je bila. Zdaj zleze na rob okoa, vzgrbi se in vrat gi-         
baje meri, kako globoko je do tal.   Bilo je najmanj dva metra višinft.   Ozira          
se na levo, na desno, je ]i ni kje kake deske, kamor bi se obesila, ali kak hodnik, kamor bi skouila. NiS tacega ni bilo. Naravnost na tla ali nazaj! Na-gajivosti in trdovratuosti je bilo v tem trenotki lep kos v raeni, ali trdosrč-nosti nikakor ue. Sree mi je^jelo drhteti. ko sem videl, kako se iiapravija na obupea skok, kako zgiba s tnfplom iu pomalja vrat. Zdaj«i Jjubeznjivo šapnem npat, muc! mue!"; mucka se obrnc, pribeži k meui iu skozi odprte duri veselo smukne na vežo.
Drugo jutro sem uže popolnem ozdravel in stal na dvorišČi. Hlapec je uprpgal konjiv v voz, na beki pod plotom pa je niafka svojo macko u6ila plezati. Vzkolebam se na voz. priinem vajeti, poženera konja in zdrdrali smo po gladkem poti. Ka okolo je sijalo aolnce, blestela je rosa, prsa so mi ra-dostno stipla in sree, kakor pverojeno od sladke sreče, smijalo se mi je tiho, kakor ae more smijati jedino le si-ce mladega dečka, ki je prebolel hudo bo-lezen, pa jo je v tem treaotku vže popolnem pozabil.               Jos. Gradačan