^eto 1888.
460
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXIX. — Izdan in razposlan dne 21. julija 1888.
ISt.
Zakon od 17. junija 1888,
Pomeni dogovora s kranjskim deželnim zasto-p°m od 29. aprila 1876 (Drž. zak. št. 72) v oziru na kranjski zemljišno-razbremenilni zalog, dalje o davnih ugodnostih ki naj se dodelé o povodu Preobrnenja zemljišno-razbremenilnega dolga voj-Vot)ine kranjske v deželen zajem za 4,000.000 gl. največ.
, S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora "Zujern takö:
§. 1.
Državni upravi se daje oblast, izprerninjaje do-ijOvor § kranjskim deželnim zastopoin od 29. aprila ^6 (Drž. zak. št. 72) skleniti v prilogi navedeni Û0V> dogovor.
g. 2.
Obligacijam, ki se izdado o ])ovodu preobrnenja ^bljišno-razbremenilnega dolga Moje vojvodine ^atljske v nov, na podlogi deželno-zbornega sklepa januvarja 1888, odobrenega z Mojo odloko 1 0 junija 1888 vzprijeti se imajoč, obresti po 4 1 ' sbj nesoč deželen dolg za 4,000.000 gl. največ, ^'derega bode v 40 letih odplačati, dotičnim kupola tri, po tein nagodbenim in drugim listinam, ki jih a,1jski deželni odbor naredi gledč tega, dodeljuje
Se kolk.
ovna in pristojbinska prostost,
§• 3.
Obresti novega zaj ma ostanejo proste od doho-darine, kakor tudi od vsakega novega davka, ki bi se utegnil z bodočimi zakoni na njeno mesto vvesti, pod tem uvetom, da dežela kranjska dâ polno nadomestilo državni blagajni za dohodarino, kar bi je šlo od kranjskih zemljišno-razbremenilnih obligacij, kolikor jih še gre med ljudmi, ako bi se po črteži razdolžile (odplačale).
Kako naj se odrine ta davek, določi se v dogovoru, ki ga je ukreniti po §. 1.
§- 4.
Obligacije novega deželnega zajma smejo se uporabljati za koristonosno nalaganje glavnic od ustanovili, od zavodov stoječih pod javnim nadzorom, po tem otročjih (pupilarnih), fidejkomisnih in hranilnih (depozitnih) novcev in pa po borsni ceni, vendar ne čez imensko (nominalno) vrednost, za službene in poslovne položnine (kavcije).
§. 5.
Ta zakon pride v moč z dnem razglašenja in zvšiti ga je naročeno Mojim ministrom za notranje reči, finance in pravosodje.
V Budim-Pešti, dne 17. junija 1888.
Franc Jožef s. r.
Tautfe s. r.	Dimajewski s. r.
1‘ražiik s. r.
1) o g o v o r
med c. kr. ministerstvom za finance v imenu c. kr. državne uprave in deželnim odborom za vojvodino kranjsko v imenu ondukajšnjega deželnega zastopa o premeni dogovora od 29. aprila 1876 (Drž. zak. št. 72) gledé kranjskega zemljišno-razbremenil-nega zaloga.
1.	V točki 2 dogovora od 29. aprila 1876 (Drž. zak. št. 72) omenjeni brezobrestni dolg dežele za 1,037.811 gl. 46 kr., in pa oni iznosi, ki jih dežela kranjska dolguje državi na glavnici in obrestih za obrestne državne ponapredščine po točki 4 istega dogovora prejete od leta 1875 sem, postavljajo sé naproti dajatvam, ki bi na podlogi tega dogovora zadevale državo še do leta 1895, ter se obračunjajo na 1. dan januvarja 1888 pod obojestranskim odbitkovanjem po obrestni ineri od 5 odstotkov.
2.	Imovini države za 743.995 gl. 18 kr., kakor se pokaže odtod, došteti je pet odstotkov obresti za osemletno vračilno dobo, po čemer ta imovina doseza vsoto od 892.794 gl. 21 kr.
3.	Ta iznos se vrne z odbitkom od vsote za 1,910.616 gl., ki jo ima država v letih 1888 do 1895 plačati kranjskemu zemljišno-razbremenil-ncmu zalogu v imenu državne podporščine (točka I dogovora od 29. aprila 1876) in v imenu lavdemi-jalne odškodbe, tako, da dežela kranjska v tej dobi iz imenovanih naslovov prejme zdaj po 127.227 gl. av. v. prispevka na leto.
4.	One iznose, ki jih je dežela kranjska v letu 1888 v imenu državne podporščine, lavdemijalne odškodbe in obrestnih državnih ponapredščin že potegnila, treba je, kolikor prcsezajo zgornji iznos od 127.227 gl., v gotovih novcih vrniti posebej državni blagajni z obrestmi po pet od sto vred od dne, katerega so bile obrestne državne ponapredščine med njimi prejete, čim bode dogovor podpisan.
5.	Določila toček 3 in sl. v dogovoru od 29. aprila 1876 postajajo — brezpredmetna z ozirom na to, da se kranjski zemljišno-razbremenilni dolg preobrne v deželen dolg, za katerega država ni porok.
6.	Ker se obrestim tega deželnega zajma oprostitev od dohodarine dodeljuje pod uvetom, da dežela kranjska državni biagajni nadomesti iznos dohodarine, ki bi od še kolujočih kranjskih zeinljišno-razbremenilnih obligacij šel, ako bi se po črteži odplačale, naj se dotični iznosi davka odbijajo od
127.227 gl. letnega prispevka, katerega bode p° točki 3 pričujočega dogovora država plačevala deželi kranjski.
7.	Ta dogovor izdaje se v dveh soglasnih nekol* kovanih, po finančnem ministru, dalje po deželne® glavarji in dveh deželnih odbornikih podpisanih primerkih, katerih enega hrani c. kr. ministerstvo za finance, a drugega deželni zastop vojvodine kranjske.
Od deželnega odbora vojvodine kranjske.
V	Ljubljani, dne 21. junija 1888.
(L. S.) Grof Gustav Tiram s. r.,
deželni glavar.
Janez Murnik s. r.,
prisednik deželnega odbora.
Karl Desclimann s. r.,
prisednik deželnega odbora.
Na Dunaji, dne 10. julija 1888.
C. kr. minister za finance:
(L. S.) Dunajewski s. r.
1««.
Razglas ministerstva za finance od 19. julija 1888,
ki obseza opis in očrt uradnih znamk zapornic za cuker.
V	porazuinu s kraljevsko ogerskim ministe*' stvom za finance razglaša se z odnosom na §• ‘ zvršitvenega propisa od 9. julija 1888 (Drž. zak. št. 111) k zakonu od 20. junija 1888 (Drž. zak-št. 97), o davku od cukra, s katerim je ustanovljen0» kakö gre uporabljati uradne znamke zapornice, P" §. 26 v misel vzetega zakona propisane za čuke*' ki je od njega plačan davek, ali kateri prihaja e-kake vnanje dežele, naslednji opis teh zap°rI" znamk.
Uradne avstrijske zapornice za cuker so, kako* je videti iz niže stoječega očrta, 56 mm visoke 54 mm široke. Tiskane so na tenkem papirji v dv barvah ter je ospodje, v primeri k podobi zna® nekaj v polnem tonu, nekaj zvezdasto, z 11101'' barvo izvedeno, a podoba znamke sama s črno.
Podobo znamke oklepa ozek okvir (šibica j bisernica), v katerem se biseri po polnem ospodji Rdijo rudeči ter je ploskev te podobe 53 mm visoka 111 50 mm široka.
Podoba znamke sestoji najpred iz prečnega ^čita sè zvitimi k višku traki na obeh straneh, ki *bia na črnem dnu iz belopuščenih pismen besedo
»Zucker“.
Nad prečnim ščitom, in med zvitimi trakmi 'n dvema na obe strani držečima arabeskama biva 5 hojno črto omejeno krogovito polje, ki počiva na Prečnem ščitu ter se dotika gornje bisernice. V tem Polji vidi se c. kr. orel tenko načrtan.
Pod prečnim ščitom in s tem zvezan z vrvča-stimi ukrasi vidi se drug trak tudi sč zvitimi konci v podobi loka, ki nosi besedo „Verschlussmarke“ iz rinih olepotičenih pismen ali črk.
Vso podobo završuje pod obločastim trakom klobuk (gomolja) cukra v navadnem ovijalu, vendar brez pokrovčka z belo konico.
Štiri koli okvirja ukrašeni so z arabeskami. Uradne zapornice za cuker dela c. kr. dvorna in državna tisk arnica ter jih opravlja z lepivom.
Ogerske zapornice za cuker razlikujejo se od avstrijskih samo s tem, da vidimo na njih namesto c. kr. orla kraljevsko ogerski grb in namesto besed :
„Zucker“
„ V erschlussmarke “
besedi :
„Czukor“
„Zdrjegy“.
Dunajewski s. r.