BOD OČNOST Velikanske povodnji državah Ohio in Indiana. Okrog dva tisoč človeških ži¬ vljenj so zahtevale povodnji do srede tekočega tedna v Ohio in Indiani, tisoče in tisoče se jih bori z valovi, ker je voda tako u a naglo pridrla, da se ljudje ni¬ so mogli ob pravem času rešiti. Da se ubranijo preteči smrti, so splezali na strehe, na drevesa, na telegrafične droge, sploh, kamor je kdo mogel. Najhuše so prizaditi prebivalci v dolini reke Miami, Ohio, kjer se nahaja tudi mesto Davton. Tu je središče groze. \ oda stoji po nekaterih delih mesta dva nad- visoko. Samo v tem me- MILVVAUKEE, VVIS., 28. MARCA (MARCH), 1913. VOL. I. v nekaj minutah upostošil velik del mesta. Nad 1200 hiš je podrla razrušil in prenesel. V razvalinah je toilo ranjenih okrog 500 oseb, ubitih pa okrog 200. Po tornadu provzročena škoda se ceni od se¬ dem do deset milionov dolarjev. Pogled na razvaline je naravnost grozen in pretresljiv.. Vihar je pridrvel docela nepri¬ čakovano. Ob omenjenem času so se pripodili kot oglje temni obla¬ ki in kmalu nato' je prihrumel veter z groznim bučanjem. Zrušil, strl in prenesel je vse, kar se mu je stavilo na pot. Na razvalinah je na več krajih nastal ogenj, ki je grozil znatno poslabšati že itak nepopisno žalosten položaj. Ker pa je viharju sledil hud naliv, je bil ogenj pogašen, a nesrečno pre- I bivalstvo je tudi vsled dežja ve- | liko trpelo. ^ c eni število žrtev nad 1000 i Položaj prebivalstva je neziro- pb V dežju in mrazu pričaka-. Nad 50 oo m tisoče ljudi na strehah re-1 D , stropja . 1 « ljudi je brez doma. - 1 se obvar jujejo pred najhuj- izbruhnil še ogenj v trgovskem;"' 1 ' s ? se lias lanili po hotelih in delu mesta in prestrašeno ljud-j' l>a ,)ra s °me.ščaiiih v enem delu stvo beži iz ene strehe na drugo. | h afere mu je tornado pri- Poslopje Beckcl, kjer je bilo po Bolnišnice so prenapol- sodbi veščih oseb, okrog 200 pri- n ' b ni * z ranjenci, vsled česar so bežnikov, je docela razrušeno. I eiiili \eč hotelov v začasne Slična usoda je zadela mnoga [ ' 115ai i 0e - J^ a se bedno stanje ne- druga velika poslopja, kamor so *!• ' nn , rne *’ anov vsa j po možno- ljude pribežali. Nad mestom je'* ' ' )nub - so skoro vsa večja mesta razglašeno obsedno stanje. I">s,,i a denarrm pomoč. Do mimi¬ ki I ega torka zvečer je bilo nabrane- jga nad en milion dolarjev. Ha ute in okolici je šitve. Povrhu vsega tega je pa trgovskem j ljud Druga mesta v državi Ohio so po povodnji zelo prizadeta, so: fVHjnriis ion 1 RO žrtev. Sidrn. 1 }' 100 —150, Strafford 100, Mt. Ver- mon 100, Tiffin 50. Delaware 28, Middletorvn 50—100, Hamilton' 6, Tippecanoe S. Scattering 50— 100 . Ta povodenj je največja v zgo¬ dovini državi Ohio in^nekatcri jo celo smatrajo za največjo, od kar je voda mesto Galveston, Texas, popolnoma razdejala. V Indiani sta najbolj prizadeti mestu Indianapolis in Peru. Ker vlada povsod splošna zmešnjava je nemogoče dohiti zaneslivih po¬ datkov o katastrofi. Položaj je obupen. V Indianapolisu je oni del mesta najbolj prizadet, kjer živijo delavci. Keka \Vhtie in njeni dotoki so izstopili iz strug in njihovi učinki so strahoviti. Mestece Peru, k šteje okrog 15- 000 prebivalcev, je v vodi in veči¬ na njegovega prebivalstva se na¬ haja v zgornjih delih javnih in najzaneslivejših privatnih po¬ slopjih. Pomanjkanje in beda je med prizadetim prebivalstvom je veli¬ ka. Z mnogih krajev prihajajo telegrafična in telefonska poroči¬ la. izražajoč skrajno bedo in tr¬ pljenje nesrečnikov. Rešilno de¬ lo je zelo težavno, po nekaterih krajih docela nemogoče. Ohioski guverner, kakor, tudi Indianski. sta izdala apel za nujno pomoč. Ravno tako tudi predsednik Wil- son. GROZNI VIHARJI. ledina Združenih držav je bila na velikonočno nedeljo, 23. marca, prizorišče strašnih viharjev, ka¬ kršnih malo pomni zgodovina. Rno središče teh viharjev je bilo nresto -Omaha, Ndbraska, drugo pa Terre Haute, Indiana. Najhuj- je prizadeta Omaha, kamor je prihrul vihar, imenovan tornado, v nedeljo ob tri četrt na šest in V Terre postalo okrog petdeset »*«eb žrtev viharjev; tudi škoda je velika, ceni se na nad milion dolarjev. Splošna ženska volilna pravica v Wisconsinu. -Madison. AVis. Senatska zbor¬ nica je brez debate sprejela Glenn-ov predlog,„da se predloži pri novemberskih volitvah volil - cem v državi AA’iscoasin zahteva po splošni ženski volilni pravici. Ako ho večina glasovala za to zahtevo, potem bodo imele ženske v tej državi iste volilne pravice kot jih imajo moški. Sedaj imajo ženske v naši državi volilno pra¬ vico samo v šolskih zadevah. Upanja je dovolj, da ho ta pred¬ log sprejet tudi v spodnji ali po¬ slanski zbornici. “Bodočnost” in Vi. Druga številka “Bodočnosti” prihaja k Vam. Kakor je razvidno iz prvih dveh izišlih številk, se ta list v prvi vrsti zanima za dogod¬ ke v Mihvaukee in AVisconsinu sploh, torej za dogodke, o katerih ste bili do sedaj le deloma, ali sploh nič- poučeni, dasi ste tudi Vi kot someščan in sodržavljan v njih zainteresirani. Zato pa tudi ne more hiti vseeno, ali veste o njih kaj ali nič. Ako se Vi zani¬ mate za dogodke daleč stran od Vas, v Vam nepoznanem svetu, v koliko večji meri se morate Vi zanimati za dogodke v Vaši nepo¬ sredni bližini: v Vašem mestu, v Vašem okraju v Vaši državi., kjer imate priliko, da sodelujete za o- brambo in pospeševanje svojih lastnih koristi. Toda ne samo to! Ali kot tujegovoreči priseljenci imamo sto in sto potreb sami med seboj in se zanje ostala javnost prav malo ali pa nič ne briga, raz- ven tam, kjer pride v poštev naš dolar, kljub temu, da so te potre¬ be in dogodi ja ji največkrat emi¬ nentne važnosti za napredek in življenje naših naselbin. Skup¬ nost jezika in neznanje anglešči¬ ne je tista sila, ki nas združuje v samostojno celoto, iz katere se pojavljajo gospodarske, kulturne in politične potrebe in zahteve. Te pa so danes tako narastle in se pomnožile, da se je na vseh kon Med temi je tudi Mihvaukee s svojimi 2,224 saloni in sicer od leta 1885, ko večina volilcev gla¬ sovala za $200 salonske licence. Ako postane ta predlog zakon, bo nedvomno ena tretjina salonarjev prisiljena pustiti ta posel. Govori se še o marsičem drugem, kar se snuje zoper salonarje v Mihvau¬ kee, a gotovo je dosti pretirava¬ nja. $500 licenca bo pa skoraj go¬ tovo sprejeta, ker so mesta v sti¬ skah za denar. Otroci naj dobe šolske knjige zastonj. To stališče zavzema Mrs. Bese- laek, ki je kandidatinja za v šol¬ ski svet.' Dolžnost vsake matere, kakor vsake zavedne žene, da se poslužuje pravice do glasovanja \ šolskih zadevah. Nihče ni toliko za interesiran v vzgoji otrok ka¬ kor ravno mati, zato naj tudi mati odločuje o izobrazbi svojih otrok. Dalje pravi Mrs. Beselack: “Ne¬ mogoče je otroku kaj dbrega vcepiti v možgane, dokler je otro¬ kov želodec prazen. Zato je po¬ trebno, da se otroke revnih stari- šev, ki pridejo v šolo lačni, haj- preje nasiti in šele potem bodo imeli od pouka tiste koristi, kakor jih imajo otroci bogatejših sta- rišev.” Skupno varuštvo otrok. V poslanski zbornici v Madiso- u nn je prišel na vrsto predlog da cih in krajih kazala očevidna po- j dobi tudi žena oziroma mati pra w... i— • -. x *”- — in - T ' treba po organu, v katerem se bo j vic o do varuštva svojih otrok. Do vse naše narodno življenje osre- sedaj je imel to pravico po posta' dotočevalo, in ki bo nas združeval vi izključeno le mož, oziroma oče. O tem predlogu se je vnela huda debata. Nasprotniki -so hoteli, da Osobni vlak v reki. Telegrafični operatorji Balti¬ more in Ohio železnice so prejeli poročilo, da je osobni vlak iz Loveland, O., namenjen žv -Cin- einati. izginil v reki. ker se je udrl most. Na vlaku je bilo okrog 200 oseb. Ta vest še ni potrjna. Pri primanih volitvah predzad¬ nji torek so bili izbrani naslednji kandidatje za volitve prvega aprila: Za okrožnega sodnika: Carl Runge (n) in Osear M. Fritz fn); za distriktnega sodnika: Oscar Rademaker (s) in George E. Page (n) : za klerka na mest¬ nem sodišču: R. G. Shuffenhauer (s) in J. W. AVoller in); za šolski svet: Henrv C. Raash is), Geo. L. Teu-s (s), Henrv Campbell (s), Frank Gemoll (s), Mrs. Flora M. Beselack (s). AVilliam Pieplou- (n), Geo F. Leuhring (n), C. L. Kissling (n), Lizzie B. Kander (n), Ellen L. Minehan (n). Oni g (s) SO socialdemokratje, z (n) pa nestrankarji. z ostalim svetom. Tak organ je “Bodočnost”. To je naloga in dolžnost lista do Vas in pravico imate od lista to tudi zahtevati. Toda, dragi ei- tateli, kjer so pravice, tam so vse¬ lej tudi dolžnosti. Tako tudi tu, nima samo list dolžnosti do Vas, temveč imate tudi A r i dolžnosti do lista, ki se poteguje in bori za ATiše koristi. Podpirajte list po svojih močeh.Naročujte si ga, pri¬ poročajte ga, agitirajte zanj. Skr¬ bite, da bo naročen nanj A r aš zna¬ nec, A 7 aš sostanovalec, sploh vsak Slovenec. Mnogim se list zdi majhem. Da, res je- to. Tudi mi uvidevamo to, a naša srčna želja je, da se list čim prej poveča. Toda, kakor že v zadnji številki povedamo, uso¬ da lista je v A^aših rokah. Ako bo vsak čitatelj samo eno desetino toliko žrtvoval, kakor smo žrtvo¬ vali mi. smo sigurni, da bomo v kratkem list lahko povečali. Torej na delo in list bo kmalu izhajal v večji obliki. Uredništvo in upravništvo “Bodočnosti” 322 Reed st., Room 6 Saloonerska licenca $500. Senatska zbornica je sprejela predlog, da naj bo najmanjša saloonska licenca v mestih 500 dolarjev. Prvotno je senator Teadsdale hotel, da se sprejme ta predlog tudi za vasi. Ker pa so bili senatorji iz kmečkih okrajev odločno proti, se je predlog ome¬ nil 'samo na mesta. A T eč mest v državi ima že danes $500 licence, toda nekatera se še vedno drže najmanjše postavne svote $200. Najmočnejša turška trd¬ njava v oblasti zaveznikov. Drinopelj je padel po večmeseč¬ ni hrabri hrambi turške posadke v njem. Tudi Čataldža je v rokah zmogovitih Bolgarov, kakor se po¬ roča iz Sofije. Ako so te vesti res¬ nične, potem Turki ne bodo več dolgo v stanu braniti turško glav¬ no mesto Carigrad pred balkan¬ skimi zavezniki, kajti trdnjava Čataldža z celo vrsto trdnjav tvo¬ ri ključ do Carigrada. Branitelj Drinoplja Surki Paša je ; v minulo sredo popoludne izro¬ čil svoj meč vrhovnemu povelj¬ niku bolgarskih, čet, generalu Sa- vftvu. Slhurki Paša je ves čas gro zil, da bo prej porušil sam vso trdnjavo, pr-edno se poda sovraž¬ niku ; svojega načrta pa k sreči ni izvedel. Sprva se je govorilo tu¬ di, da je izvršil samomor, kar se je pa pozneje izkazalo za neres¬ nično. Več dni pred podeem je napad na trdnjavo neprestano trajal. Zgube na tursški strani so ogromne istotako na strani zavez¬ nikov. Srbski sedemnajsti in o- semnajsti bolgarski regiment So Turki pognali v zrak z minami. Panika v trdnjavi je bila nepo¬ pisna. - Vsled podca te najmočnejše turške trdnjave, je konca vojne kmalu pričakovati. Znana angleška bojevnica za žensko volilno pravico Silvija Pankhurst, ki si je svojo slavo pridobila s pobijanjem šip, z bom¬ bami in drugimi enakimi “junaš- se o tem predlogu sploh ne raz- , kimi” čini, je zmagala s svojim pravlja. Večina pa smatra za kri¬ vično ,ako se materi enakih pravic do otrok kakor jih ima oče. O tem predlogu se bo še razpravljalo. Zmešnjava v Mefesiki zopet na¬ rašča. Poleg revolucionarnega gi¬ banja, je nova vlada dobila na glavo obsežen štrajk delavcev v predilni in volneni industriji v državi Vera Cruz. Štrajk je na¬ stal iz simpatije do umorjenega 'predsednika Madero, kojega smrt, je nova vlada zakrivila. Štrajkar- ji pravijo, da je imel Madero na¬ men izboljšati položaj delavcev. Bojijo se, da se štrajk razširi na plantaže. V Aleksi ki torej le šfe ne bo miru. Najprvo so trdili, da je predsednik Diaz kriv nemirov, na to je postal Aladero predsednik, a tudi sedaj nabilo miru. In sedaj je Huerta predsednik in tudi ni miru in ga tudi ne bo, dokler bo meksikansko ljudstvo tako neraz¬ sodno, da se bo dalo raznim pod¬ kupljenim laži-voditeljem izigra¬ vati. Ne bodite sebični in ne obdržite važnih dogodkov zase! Kadar se: kaj važnega zgodi med našimi ro¬ jaki, sporočite “Bodočnosti”, po¬ tom katere zvedeli tudi drugi.: Pridite v naš urad. kjer smo tudi zvečer. Ako ste preveč oddaljeni,: nam sporočite pismeno. Pa gotovo; in brez odlašanja, da stvar ne za¬ stari ! Danes je toliko zavisti na svetil, da bi ljudje ne potrebovali pre¬ moga, ako bi gorela. stradalnm štrajkom. 18. februar¬ ja je namreč bila obsojena na dva meseca ječe, ker je v Londonu za ženske pravice pobijala šipe. Da j prisili oblasti, da jo izpuste iz je¬ če, je odklonila vsako hrano. A r si- ljevali so ji hrano potom posebne cevi, a tio je na njeno zdravje sla¬ bo vplivalo. Ker so se oblasti za¬ čele bati za njeno zdravje, so jo izpustile iz ječe. Štrajk torej pov¬ sod pomaga. Komisija illinoiških senatorjev, ki preiskuje po večjih ameriških mestih razširjenost prostitucije, se je izjavila, da je Pittsburgh, Pa., eno izmed štirih mest, v kate¬ rih prostitucija najbolj cvete. Lju dje, ki s svojo nenasitnostjo in lakomostjo povzročajo prostitu¬ cijo, se zelo vznemirjajo zaradi te izjave. Res čudno. Slovencem na W. Allisu, v Bay- view jn na Fondu Lac! Slovensko delavsko izobraže¬ valno društvo ima veliko lepih in zanimivih knjig, ki čakajo mar¬ ljivih čitateljev. Ker pa ste vi preveč oddaljeni od prostodov te¬ ga društva, bo to društvo ne¬ dvomno rado ustanovilo podruž¬ nice prav v Vaši sredini, ako se zato zglasi zadostno število čla¬ nov ! Zberite se skupaj in sporo¬ čite svoje želje Izobraževalnemu društvu! Prepričani smo, da je med Vami dosti pridnih čitate¬ ljev, ki pa zato ne postanejo čla¬ ni, ker so preveč, oddaljeni. To¬ rej na noge! Izobraževalno druš¬ tvo ima, svoj prostor na : 425 A r ir- ginia Str. / BODOČNOST. List za izobrazbo in napredek slo¬ venskih delavcev v Wisconsinu in po drugih državah Unije. IZHAJA VSAK PETEK. Naročnina: Za Ameriko: Za celo leto.$1.50 Za pol leta.$0.75 Za četrt leta...$0.40 Za Evropo : Za celo leto.$2.00 Za pol leta.$1.00 Za četrt leta...$0.50 Vsa pisma in druge pošiljatve naj se naslovijb na : BODOČNOST 322 Reed St., Milwaukee, Wis. Urednik in izdajatelj: LEO ZAKRAJŠEK. BODOČNOST (THE FUTURE) Slovenian Weekly for Education and Progress. Published every Fridav at 322 Reed ' St.. Mi hvaukee, Wis. Advertising rates on agreement. 31 ALI ŽE IMATE DRŽAVLJAN SKI PAPIR. Vprašanje državljanstva posta¬ ja vsak dan Važnejše za ameriške priseljence. Domačini, kakor tu di že naturalizirani tujci so zače¬ li uvidevati, da je v njihovem in teresu, ako nedržavljani nimajo vseh tistih gospodarskih pravic, kakor oni sami (o političnih pra¬ vicah ni govora na tem mestu, kajti naravno je, da nedržavlja¬ ni ne morejo imeti tistih političnih pravic kakor jih imajo državlja¬ ni). Tako na pr. so bili časi, ko je lahko vsakdo ivrfel 'Sl 1 rrrfftVVit^flki- raje se na državljanstvo. Ameri¬ ški državljani pa so kmalu začeli uvidevati, da je to zanje slabo. Začela se je agitacija za odvzetje te pravice nedržavljanom in da¬ nes menda ni več države v Uniji, kjer bi mogel nedržavljan postav¬ no imeti saloon. Takih in enakih vzgledov bi lahko našteli lepo število. Na drugi strani so pa te omejitve v pravicah privedle ne- državljane do očevidnega spozna¬ nja, da je v njihovo korist, ako ] postanejo državljani. Tako torej vidimo, da so bili najprvo vsakdanje želje po izbolj¬ šanju življenskega položaja tisti vodili cilj, ki so silili priseljence k državljanstvu. Na strogo poli¬ tične pravice se je do zadnjega časa bolj malo gledalo. Te so pri¬ šle v poštev šele tedaj, ko je nase¬ ljenec opustil vsako misel na po¬ vrnitev v staro domovino in ko je ob enem tudi spoznal resnico, da dobi z državljanstvom v svojo oblast moč, s katero lahko upliva na ustvaritev družabnih razmer, v katerih je on sam kot član člo¬ veške družbe prisiljen živeti. V kolikor se nas Slovencev tiče, si moramo pripoznati, da nismo ime¬ li ne enega ne dragega; kajti ma¬ lokdo izmed nas je imel namen za vedno ostati v Ameriki, ko je zapuščal domača tla; ob enem pa- tudi naša samozavest ni bila za¬ dostno vzgojena, da bi zamogli ceniti vrednost političnih pravic državljanstva. Da je to res, to po¬ trjujejo razne statistike o sloven¬ skih naturaliziranih državljanih. Ako primerjamo to število s šte¬ vilom ameriških Slovencev, ne najdemo nikaltega veselega dej¬ stva v tem pogledu. Najžalostnej- še pri vsem tem pa je, da se ne brigajo za državljanstvo oni ro¬ jaki, ki so že opustili vsako misel na povrnitev v domovino. Ti lju¬ dje pač ne pomislijo, da se drža¬ va zanje v kritičnem slučaju ne bo dosti, ali pa celo nič brigala, ako ne bodo državljani. Ravno tako tudi ne pomislijo, da bodo morali tudi še naprej živeti v raz¬ merah. katere jim bodo nareko¬ vali drugi, ne glede na to, če so jim te razmere povolji ani ne; niti protestirati ne morejo z vspe- hom, ker se zanje nihče ne zmeni, ker niso državljani. Slovenski delavci, vsi po držav¬ ljanske papirje. Ako že imate pr¬ vega, glejte, da vzamete tudi dru¬ gega kakor hitro mogoče. Ako še nimate prvega, pojdite ponj ta¬ koj! Vaše živi jenske koristi za¬ htevajo, da postanete čim prej dr¬ žavljan ter tako tudi deležni po¬ litičnih in gospodarskih pravic, ki so združene z istim. Slovenci sicer nismo tako številni, da bi mogli računati na kak političen vspeh, razven v nekaterih manjših na¬ selbinah. Toda važnost politične akcije pa je važna za nas ne toli kot Slovence, temveč kot delavce. Pri nas v Ameriki nimamo narod nostnih bojev, a zato imanič tem hujše razredne boje. Vteli pa mo¬ rajo vsi delavci nastopiti z zdru ženimi močmi, neoziraje se na na rodnost, kajti mi vemQ, da se poljskim, nemškim in drugim de¬ lavcem ravno tako slabo godi, ka¬ kor slovenskim. Zato je dolžnost vsakega delavca, bodisi industrij¬ skega ali farmerskega, da posta¬ ne državljan ter tako more varo¬ vati svoje koristi pred nasprot¬ niki. NAPREDEK ZADRUŽNIŠTVA V WISCONSINU. Ideja zadružništva v Wisconsi ffu prav vrlo napreduje " na” vsej črti. Vsepovsod se snujejo nova zadružna podjetja, bodisi po me¬ stih ali med farmarji. To pokazu- j.e, tla so ljudje začeli uvidevati veliko . vrednost teh podjetij. Do pred kratkem se je mislilo, da Amerika ni polje za zadružno ide¬ jo ; toda, kolikor se življenske razmere slašajo, kolikor hujše pri¬ tiska draginja, tem očevidnejša postaja potreba po zadružništvu, kar je čisto naravno in jasno. Ako je farmar prodal bušel kompirja za 30 centov in ako je mestni od¬ jemalec za isti bušel krompirja bil prisiljen plačati 85 centov ali pa še več, tedaj se je moralo na¬ ravno samo ob sebi pojaviti vpra¬ šanje, kam je šla razlika med ce¬ no, katero je dobil farmar, ter med ceno, katero je plačal odje¬ malec. To ni bilo težko dognati. Oba sta začela misliti, kako se znebiti oderuškega prekupovalca. Potreba za tesnejšo zvezo med farmarji in odjemalci je postala očevidna. Posameznik je bil v tem pogledu brez moči. Treba je bilo to delo organizirati na kak način. V tem slučaju nam je pri¬ šla na pomoč Evropa s svojimi za¬ družnimi organizacijami. Posle¬ dica tega je bila, da so se začela po mestih ustanavljati konsumna društva, med farmarji pa razne farmarskim potrebam odgovarja¬ joče organizacije, k^kor mlekar¬ ne. sirarne, žitni elevetri, razpe- čevalne zveze itd. Lepi vspelii teh podjetij niso izostali, vsled česar je zadružništvo zadobivalo vedno trdnejša tla ter začelo prodirati v ospredje. Država Wisconsin ima danes več in boljše zadružne organizaci¬ je, kakor vsaka druga država v Ameriki, o gre Tveliko tudi na račun dejstva, da je večina Wis- consinskih farmeryev doma iz Evrope, od koder so prinesli ti mi¬ sel na take organizacije večinoma seboj. Državna vlada sama je za čela uvidevati velik gospodarski pomen teh podjetij. Sprejetih je bilo več važnih zakonov za pospe¬ ševanje istih. Guverner McGovern je sam v svojem otvoritvenem go¬ voru podarjal važnost zadružni¬ štva kakor za farme,rje, tako tudi za odjemalce. Minuli ponedeljek pa je celo stavil v zakonodaji predlogo, ki zahteva zakone o za¬ družništvu. enake onim evropskih držav. Ako bo ta zakon sprejet, zato je dovolj upanja, potem bo vdsconsinski farmar rešen števil¬ nih oderuhov in izkoriščevalcev, ki so ga do danes ropali za polo¬ vico sadu njegovega truda. Ob enem bo pa tudi odjemalcem po mestih veliko pomagano, ker bo¬ do ti poljske prideljke dobivali naravnost od farmarjev, pri če¬ mer bo odstranjen ogromni pro¬ fit prekupovalnih špekulantov. To došeci bo tem lažje, ker se snuje velenakupna zveza vseh konsumnih društev, kakor smo zvedeli iz zaneslivih virov. Ta zve¬ za bo kupovala na debelo za svoje člane — posamezne prodajalne. V interesu vsakega posameznika je, da se pridruži taki prodajalni, ako ima le priliko. Kolikor se nas Slovencev tiče, sedaj še nimamo prilike, a pri nas v Mihvaukee ne bo dolgo, ko jo bomo imeli. V Mihvaukee imamo sicer zadružno prodajalno, pod imenom Mihvau¬ kee Co-operative Co., na 199 Ho- well Ave. To podjetje nepričako vano dobro vsneva, četudi obstoji šele od meseca avgusta. Najboljši dokaz za to je, da so odjemalci po prvih štirih mesecih dobili 3% dividende na vso svoto, ki so jo zakupili v tej trgovini, kar je nad vse po voljno, ako upoštevamo ve¬ like stroške, ki so združeni z za¬ četkom podjetja. Kakor se poro¬ ča. bo ta trgovina v kratkem o- tvorila novi podružnici, eno na North side. drugo pa na Mitchell Street. Ta podjetja bodo nedvomno ve¬ liko uplivala na neznosno dragi¬ njo. s katero se zlasti slabo pla¬ čani mestni delavec z največjo te¬ žavo bori. naroda, za napredek delavskega stanu in človeštva sploh. Lepo načelo! Kolikor vem iz lastnih skušenj se v Chicagi n novem listu dobro sodi. Samo ob sebi se pa razume, kalini”, ki so mne- Bodočnost” ubogiji- da se dobijo ‘ nja, da bo - va plesalka,nekaterih diktatorjev. No, pa kdo bi kaj dal na tako in enako govoričenje, kakeršnega je je vedno dovolj, kadar se kaj no¬ vega in dobrega vzbudi v življe¬ nje. Razume se, da se nazadnje tudi taki črnogledi modrijani po¬ tolažijo, ko uvidijo svojo osame¬ lost. Sigurni smo da si bo list kmalu pridobil svojo pot v naro¬ du, ki ima smisel za dobro in po¬ trebno stvar. Kakor hitro pa se narod uviri, da ima v rokah list, ki mu je voditelj in zanesljiv za¬ ščitnik, se ga oprime, se ga bo držal, vanj veroval in ga podpi¬ ral. Slovencem, ki so se “naveličali citati ‘‘stare’ liste, priporočam, da si vzamejo v roke “Bodoč¬ nost”, ki obljublja postati to, kar si vsak za naš napredek vnet ro¬ jak želi, namreč: neodvisen izo- braževalno-gospodarski list, gla¬ silo za izozbrazbo in napredek vnetih Slovencev v Ameriki. S. Milvvaukee in okolica. VESELICA S. P. ZBORA “NAPREJ.” Wis. Veselica Mihvaukee, je za nami in vsekakor je potreb¬ no, da se napiše ocena o njenem izidu, in to tem bolj. ker po vsej pravici lahko smatramo to prire¬ ditev za najpopolnejšo, kar smo jih do sedaj <še imeli Slovenci v Mihvaukee. Daši sem poznal nenavadne spo¬ sobnosti tega zbora kakor tudi posameznih njegovih članov, ven¬ dar sem se bal, da zsbor ne bo koš stavljeni si nalogi. Koncertne toč¬ ke, ki si jih je postavil na pro¬ gram, namreč zahtevajo izurjenih pevcev za točno izvajanje. Nesi- gurni pevci in začetniki pa dožive pri njih katastrofo. To velja zla¬ sti za samospeve, dvospeve in kvartete, kjer mora biti vsak pe¬ vec siguren svoje melodije in se nikakor ne more nanašati na so- pevea. Nedeljski koncert pa je pokazal, da se je naš “Naprej” že zdavnaj otresel di zacet- NOV LIST. Chicago. 111., 2. marca. — Dra gi urednik! Prečital sem prvo šte¬ vilko novega slovenskega lista “Bodočnost”. Prečital sem jo od začetka do konca in priznati mo¬ ram. da je to list, ki mi ugaja, če je tudi majhen. Prepričan sem. da ugaja vsakomur, ki pozna naše razmere in jili trezno in nepri¬ stransko sodi. Ravno tako sem tudi prepričan, da bodo ameriški Slovenci z veseljem in s pridom segali po njem. Koliko je pa veli¬ ka in napredna mihvauška nasel¬ bina pridobila z novim listom, to ve pa samo tisti, ki pozna do dobra tamkajšnje razmere. Potre¬ ba po lastnem glasilu, se je v tej naselbini kazala na vseh koncih in krajih prav oeevidno. Zato sem pa tudi prepričan, da bo mihvauška naselbina znala ceniti svoj list v polni meri. Oe presodimo list iz drugega stališča, si moramo pripoznati. da je bila “Bodočnost” i za širšo slov. javnost v Ameriki potrebna. Kajti izobrazba je tista eoklja, ki nas ovira na poti našega napred¬ ka. Led je prebit. Sedaj je treba samo vstrajnega in pogumnega dela in “Bodočnost” postane to, kar si je zapisala na prapor v svoji številki: za izobrazbo in kulturni napredek slovenskega nikov, obenem pa tudi. da :ma v svoji sredi pevce, ki brez nevar¬ nosti nastopajo kot samostojni pevci, pa ce treba tudi \ samo¬ spevih, dvospevih itd. Tn naša/ kakor cele naselbine želja je, da “Naprej” vstraja na začrtani po¬ ti ter se razvija v sedanji sme¬ ri. Ker pa že govorimo o Naprej- u, bi bilo naše delo nepopolno,- ako bi ne povedali par besed o njegovem pevovodji, ki je glava in duša vsega zbora. Zborovodja Val. Razbornik je tisti gonilna sila, ki omogoča “Naprcju ’ tako ipovoljne vspelie. Temu se pa ni ud iti. ako vpoštevamo njegovo vnetost, požrtovalnost in neumor- nost za lepo petje, godbo in sploh za vsako stvar, ki more pripomo¬ či naselbini do napredka. Mr. Razbornik je rojen pevec in mu¬ zikant. Vsak akord, vsaka melo¬ dija. mu prihaja iz. srca. Kot nje¬ govo posebno vrlino, katere je ta¬ ko malo med nami pevovodji v Ameriki, omenjamo njegov pravi čut za slovensko petje. Zbor. ki ne poje s sočutjem, je podoben lajnarju, ki mehanično vrti svo¬ jo lajno samo zato, da dobi cent. [Le pogumno naprej g. Razbornik. Vspelii vašega zbora so Vaši vspe- hi, ob enem so pa tudi dokaz, da ve naselbina ceniti vaše delo. Pri koncertu so sodelovala tu¬ di druga pevska in tamburaška društva. Slov. pev. klub “Zvon” je nastopil s skladbo: Opomin k Petju. “Zvon” nas je to pot v marsičem presenetil. Tako n. pr. v disciplini in točnem izvajanju. Z mešanim zborom ima “Zvon” dosti več vspeha kakor ga je imel z moškim. Želeli bi samo nekoliko večje harmonije med moškimi in ženskimi glasovi. Moških glasov skoro ni bilo čuti. Ta nedostatek se da z lahkoto odpraviti. Druga stvar pa je, da bi prav radi en¬ krat slišali od “Zvona” kako mo¬ derno skladbo; saj jih ima do¬ volj. Prepričani smo, da bi Zvon • dosegel veliko večji vspeh na ta način. Moderne skladbe niso nič težje kot so stare, a kljub temu je med njimi velikanska razlika. Skladbe kakor Opomin k petju Domovini itd. je skoro vsakdo iz¬ med nas eni že v domovini, zato ne naredijo na-nas več tistega efekta, nas ne ganejo in nas ne zanimajo. Mi hočemo kaj novega, kaj svežega, kaj umetnega. Sodeloval jo tudi Soc. “Damen- chor “Aurora”, ki je dobro iz- vetžban zbor. Tamburaške točke sta proizva¬ jala zbora “Adrija” in “Bratst¬ vo” iz Kenoshe. Oba sta nastopi¬ la s težnimi koncertnimi točkami. Prvi z glasbeno sliko: Moj san! drugi s točko: Turška straža. Obe točki sta vzbudili dovolj pozorno¬ sti in zanimanja, zaradi svojih Ištevilnih in lepih glasbenih varia¬ cij. Kot popolnoma novi na naših prireditvah .sta bili točki: Dvo¬ spev s spremijevanjem klavirja ter violinski duet s spremljevan- jem tamburaškega zbora. Prvo sta proizvajala pianistinja gdčna Gabriela Gabrovec, sopran, ter g. Geo. Šuler. tenor. Točka je vzbu¬ dila splošno pozornost. Njun na- stop je bi! za prvič nepričakova¬ no dober. Oba sta pokazala, da sla izurjena pevca. Za trdno pri¬ čakujemo, da ju zopet vidimo na odru. Pripomnimo pa naj, da je bila skladba previsoka, vsled če¬ sar je navzoče občinstvo ni znalo zadostno ceniti. Upamo, da ju prihodnjič slišimo v lažji in ne lako komplicirani skladbi. Torej na svidenje. I očko: Bela Ljubljana sta v duetu igrala mlada in nadebud¬ na violinista Louis Brenkuš in John Strehar. Spremljal ju Je tamburaški zbor “Adrija”. Njim prvi nastop ni mogel biti boljši kakor je bil zlasti, ako upošteva¬ mo^ da sta oba komaj začetnika. Občinstvo ju je burno aplavdira- lo. Mlada umetnika poživljam®, da neumorno nadaljujeta svoje učenje. “Naprčju” izrekamo še posebno (priznanje, da se je za' n.iu zavzel. Želimo, da ob prvi pri¬ liki zopet nastopita. Toliko o kon¬ certu. Neka j nam pa leži na srcu, če¬ sar nikakor ne moremo zamolča¬ ti, in to je nemir, ki je vladal skoro ves čas med koncertom. To j-e bil vzrok, da koncertne točke niso prišle do polne veljave. Ne¬ kaj so pri tem zakrivili stariši, ker niso pazili, da bi njihovi otro¬ ci mirovali, vsaj K>b času nasto- Po'', nekaj pa je zakrivil tudi ko- o+/vril dfl ni it o 1rpr 3 prendia- To naj zadostuje #1 'trat ^'vselej! t reffovorimo naj še nekaj be- sp .gri: uniforme, ki se je sed °dTala na te -> veseli(>i - Moč P^riTie j e ^ ra ’ v katerl -> e sk °- ' ° irizorib je J»il naravnost izvrsten. Žal, da njegova vloga ni 'vsem odgovarjala njegovemu temperamentu. Frank Ambrož je ime l to pot vlogo, ki je od začet- ta cb konca odgovarjala njego¬ vim« temperamentu. Njegove ži¬ vahne kretnje, njegova govorica, 0 l,enem pa “gentlemanski” na- stop . V se to mu je pomagalo do pravega judovskega agenta. Gde- j, JI. Ermenc nam je v vlogi de¬ kle Lize ugajala. Njej se takoj vi¬ di, da je vajena odra. Nič je ne razburi in ne zn emir i. S svojim mirnim temperamentom je pred- jt a vliala pravi tip kmečke dekle, frank Pnireer je-iz vrstno pogodil „„gu avstrijskega pijanskega in “lr/enpergarskega ’ ’ eksekutarja. Vloga je kot nalašč ustvarjena zanj. Občinski odborniki: John Kalan (župan), A. Revšek (Ko¬ ali), Fr. Hribernik (Slak), John Zajc (Trček) in Goo Šuler (Peč¬ ka) so tvorili dober vaški občin¬ ski svet, katerega vsak član ho¬ če biti najbolj moder. najbolj učen in sploh v vsakem oziru naj¬ boljši. Joe Hrovat bi bil dober nedeljski lovec Žigon, ko bi imel nekoliko več korajže. Ga. Ber¬ gant je kot dekla Jera s svojim starokrajskem cekarjem prav po¬ voljno nastopjia. Žal, da ni imela daljše vloge. Kot nekaki ocvirki na žgancih so bile pevske točke, zvezane z 'dogami. Kakor po vseh odrih, je »o tudi tu dovolj navdušenosti a kuplete. Omenimo naj še, da je bila ha- a lepo okrašena z venci in zasta- Udeležba je kila povoljna. ‘Mvomno pa bi bila hala da kra- j P°lna, (zlasti med predstavo, “"i ravno pred igro hudo deže¬ valo. Omenimo naj še, da je veselico *til zastopnik Kaaperjeve dr- j ae banke v Chicagi rojak A. tost, ki se je pohvalno izrazil ^aprejevi veselici, zlasti igra J e u ^ a jala. Iznenaden je bil ^ošne naprednosti naše Criticus. ff ek uredništva: Naštu- iiji Je velike igre je' stalo 'dlel ku< ^ a ' Zak a.i ne bi imeli ajA 4 kuda kaj koristi Sloven- , en . bklwaukee. Ali bi se ne a toa prirediti na pr. v She- J nu m morda tudi v W-auke- ln Se kje drugod? Apelira- ,mo na igralce, kakor tudi na zbor “Naprej”, da se zavzame za to idejo! Nova department trgovina z imenom Leflys je bila minulo sre¬ do otvorjena na Grand Ave. in Second st. Trgovina je najmoder¬ nejše urejena. Takoj ob otvoritvi je bilo zaposlenih nad 500. Prvi dan je obiskalo 88.700 lj" J ” ‘B O D p G N O S T. Roka vičar ji pri O. C. Hansen Glove Co„ 291 Mihvaukee, st, ki so šli zadnji teden na stavko, so se minuli ponedeljek vrnili na delo, ker j e kompanija ugodilo njihovi zahtevi. Kompanija je hotela u- vesti nov delovni sistem, po kate¬ rem so bili delavci v plačah znat¬ no prikrajšani. Ker vodstvu ni ho¬ telo drugače upoštevati protesta, so bili delavci prisiljeni iti na št.rajk. Štrajkarji, okrog 200 po številu, so organiizrani v uniji, kar jim je znatno pomagalo do zmage. Nasprotnki splošnih ljudskih koristi vedno in vedno pobijajo skupno lastovanje koristnih na¬ prav, kakor železnice, elektrarne itd. TaklOi n. pr. pobijajo zgradbo mestne elektrarne, za katero se je prejšnja mestna vlada zavzela. Pravijo, da ho mesto imelo škodo s tem podjetjem. Istotako govore ti ljudje tam, kjer so vodovodi še v privatnih rokah in morajo od¬ jemalci vodo drago plačevati. V Mihvaukee ima mesto svoj vodo¬ vod in voda je jako po ceni, kljub temu pa bo mesto letos imelo o- krog četrt miliona dobička pri svojem vodovodu, albo se upošte¬ va tudi tista voda, ki jo mesto sa¬ mo porabi. Tako pravi vodni regi- strar Doerfler. Ako bi pa bil Vo¬ dovod v privatnih roTcah, potem bi bila voda gotovo dražja in ves profit bi šel par bogatinom v žep. Ako bi imeli danes mestno plinar¬ no, bi bi‘l plin ali gas gotovo še enkrat ceneje. Tudi kara bi bila cenejša, ako bi bila mestna. Do¬ gnana sttmr je, da bi se lahko po tri cente vozili, in kompanija hi še lahko izhajala. Tako je ljudstvo izkoriščano in oropano pri plinu, pri železnici in sploh povsod samo zato, ker par nenasitnih bogati- n!ov tako želi. Glasovanje po pošti je nova ideja pomožnega mestnega klerka Herman Sclmltza. On je mnenja, da bi volilci ves posel lahko opra¬ vili po pošti. Glasovnice naj bi jim bile dostavljene deset dni pred volitvami. Tak.o hi imeli vo¬ lilci dovolj časa, da dobro premi¬ slijo, koga bodo volili. Na ta na¬ čin bi se dalo odpraviti mnogo stroškov, ki jih ima sedaj mesto z volitvami. Volilna komisija odo¬ brava ta načrt. V Chicagi so zopet eno “po- gruntali”, ki je prav chikaški. To pot se odlikuje ženski spol. Go¬ spa Bish/op zahteva, da naj se da ženskam pravica, da bodo odloče¬ vale, kako naj se moški oblačijo, kako naj se brijejo itd. Po njenem mnenju " bi morali moški pokriti svoje gole brade s tem, da bi pu¬ stili rasti brade. Tudi trde nipškel srajce in visoki ovratniki so ji na potu. Celo plešcev ne pustijo na miru. Pravi, da naj bi vsakdo po¬ kril svojo plešo. Mrs. Bishop ima še več drugih “kapric”, ki ji ne dado mirno spati. Čudno, kaj so se ji moški tako zamerili, da jih je dobila tako na piko. Najbrže je žrtev nesrečne ljubezni! društvo lepih lastnosti Priobčil Blaž Pohlin. Miklavž Peteršiljček je imel Po štiriindvajset ur časa na dan ni sieei takega časa, da je ž> njim razpolagal po vsej svoji prosti vo- .11- Miklavž Peteršiljček je na¬ mreč zadel glavni dobitek pri si tekanju in od takrat je bil sam svoj gospod. Preje se je ukvarjal s peresom v advokatski pisarni, kjer je moral skoraj krvavo za¬ služiti mesečnih osemdeset kro¬ nic. Ko je pa potegnil kot za. ma¬ slo lep kupček tisočakov, obesil lf na kol svoj mukotrpni posel ter zuvel brezskrbno, kolikor je ve¬ del in znal. V tej brezskrbnosti mu je pa postalp, dolgčas in v tem dolgčasu se je porodila v njem velika ide¬ ja- Peteršiljček je bil vsikdar idealist in v svojem najskrajnej¬ šem idealizmu je osnul “Društvo lepih -lastnosti”. Kakor je bil idealen Miklavž Peteršiljček, tako je bilo idealno tudi to društvo. Smoter ali cilj njegov bi bil. da se zatirajo v elanih vse strasti, goje pa samo dobre lastnosti. Vsakdo mora v tem oziru stremiti po čim večji nonolnosti. Ker živimo dandanes v naj več¬ jem navdušenju za društveno živ¬ ljenje in ker smo Slovenci vsik¬ dar zavzeti za vse dobro in ideal¬ no, je tudi Peteršiljekova ideja padla takoj na plodovita tla v ravnokar preorano in prerahljano zemljo, kjer je precej skalila. Miklavž Peteršiljček je hotel, da njegova ideja in njeni blagi nameni prodro čim prej v vse slo¬ je milega nam naroda, zato si je izbral za odbornike osebe iz naj¬ različnejših stanov. Ko se je od¬ bor sestavil, bil je Peteršiljček predsednik, mesar Štefan Čebri¬ ček podpredsednik, tintomaz Blaž Pohlin tajnik, kroiač Juri Zmazek njegov namestnik, po¬ sestnik Damjan Ščurek blagaj¬ nik, učitelj Miha Strah njegov namestnik, odborniki brez port- felja pa branjevec Luka Korun, erkostavec Urh Stiskač in urad¬ nik Jernej Dundek. Do druge odborove seje se je gibalo notranje družtveno življe¬ nje v najlepšem tiru. Pri tej seji so se pa pokazale v medsebojni vzajemnosti, in ciljih društva stra¬ šne razpoke, kakor nam priča ste¬ nograf ieni zapisnik, ki ga prina¬ šamo tu verno po originalu. Zapisnik se namreč glasi: “IT. odborova seja, ki je bila ol) 8. zvečer dnelO. decembra 1910 v gostilni “pri mladi vdovi”. Navzoči gg. Peteršiljček, Čebri¬ ček^ Pohlin, Zmazek, Ščurek, Strah in Stiskač. Korun in Dun¬ dek sta se opravičila. Prvega bo¬ li trebuh, drugega pa glava. G. odbornik Stiskač opomni pikro: “Bab se bojita!” G. predsednik otvori sejo, pro¬ glasi sklepčnost in pozdravi nav¬ zoče. K besedi se oglasi g.' podpred¬ sednik Čebriček. G. predsednik da g. podpred¬ sedniku besedo. G. podpredsednik vstane, iz očesa mu pa pade debela solza. G. predsednik gospodu tajniku: “Prosim, da pride to v zapis¬ nik!” G. predsednik začne z jokajo¬ čim glasom in zroe v napol pra¬ zen oziroma na pol\poln kozarec: “Slavni odbor!” Nova svetla solza mu pridere iz drugega očesa in pade ntj tretji gumb telovnikov (opomniti je, da ima g. podpredsednik precej ši¬ rok telovnik in dvojno vrsto gum¬ bov). “Cenjeni navzoči!” G. podpredsednik izpije iz napol praznega oziroma napol polnega kozarca do dna. “Gospoda moja ! — Ali sem jaz res osel?” Te besede učinkujejo kot elek¬ trični tok. Vse se spogle duje zdaj na levo, zdaj na desno, zdaj preko mize. Nihče ne.ve vzroka tem be¬ sedam, vse je zbegano — razen g. tajnika — g. odbornik Strah' pa želi pomirjevalno vplivati na gg. soodbornike in ponavlja: “Le parlamentarično, le parla- mentarično! ” Te besede vspodlbodejlo g. pod¬ predsednika. “Ali mislite mene učiti, gospod Strah ? ’ ’ vpraša ves razljučen. G. Strah ne reče nič. G. predsednik: “Prosim g. govornika, da se iz¬ razi jasneje v svojih izvajanjih!” Splošno odobravanje in ploska¬ nje. “Ali sem jaz osel!” vpraša g. podpredsednik in z zmagoslavnim pogledom premeri vse navzoče od g. predsednika naokoli do g. taj¬ nika, med katerimi sedi. “Kdo pa pravi, da si?” poseže tu vmes g. predsednik. G. podpredsednik strese z glavo, iz grla se mu pa izvije bridek vzdih. Dve debeli solzi se pokaže¬ ta v očeh ter se strkljata navzdol. “Gospoda moja!” nadaljuje g. podpredsednik in si briše z rde¬ čim robcem pot s čela in solze i:z oči. Ko smo ustanovili to društvo, mislili smo, da smo izbrali v nje¬ ga vodstvo najboljše može, kar jih je bilo dobiti. A bridko smio se motili. (Obče začudenje in spo¬ gledovanje. Ogorčen medklic : Kam cika? G. Strah klice: Le par¬ lamentarično!) Glejte, ni varni vsem znano, kaj se je dogodilo snoči, zato vam poVem, da sodite potem o moji današnji razburje¬ nosti. Snoči smo krokali jaz, ter Ščurek in Zmazek. In kaj se je dogodilo? Zmazek mi je rekel, da sem osel.” “Lažeš!” zakriči g. Zmazek, “lažeš, kot si diollg in širok.” “Kdo laže?” vprašuje srdito g. podpredsednik. “Ti!” odvrne g. Zmazek. “Ni res!” ! vpij e g. podpred¬ sednik. “Res „je!” kriči g. Zmazek. “Laznik!” “Ti si lažnik!” “Ti si, cigan ušivi!” “Baraba umazana!” “Fej te bodi!” “Škandal takle podpredsed¬ nik.” “Sramota tak odbornik.” “Pijanec!” “Krava!” “Bik!” “Tele!” “Osel!” “Ali slišite, da mi pravi osel?” kriči g. podpredsednik in vrže ko¬ zarec v g. Zmazka, da se mu raz¬ leti na čelu in da tega oblije rde¬ ča kri. G. Zmazek pograbi svojo četrt, ki je do polovice polna oziroma prazna ter jo vrže v g. podpred¬ sednika, ki ga zadene preko ust, da se razleti ob njegovih Zobeh iu da je čuti samo začetek ueke psovke najno-vejšega kova. Gg. odborniki se razdele v dva tabora. Nekaj jih je za g. podpred sednika. nekaj pa za g. Zmazka. Začne se splošen boj s pestmi in steklenicami ter stoli. G. pred¬ sednik miri, g. Strah kliče: “Le parlamentarično!” g. tajnik hiti pisati, a vse nič ne pomaga. V pretepu dobi g. podpredsednik s stolom udarec preko ušes, da o- mahne in pade ter prevrne mizo. V tem pridrvi v sobo policija, ki poseže vmes z golimi sabljami ter odvede seboj štiri gg. odbornike. Ker so samo trije še navzoči nam¬ reč g. predsednik, g. tajnik in g. Strah, je seja nesklepčna, kar pro glasi g. predsednik z obžalovan¬ jem, da je prišlo do tako žalost¬ nih posledic.” Tako zapisnik, ki mu smemo do pičice verjeti, ker ga je sestavil tako verodostojen človek, kot je Blaž Pohlin. Drugi del te krvave zgodbe ka¬ kih štirinajst dni nato pred sodi¬ ščem, kjer so stali gg. Čebriček. Zmazek, Ščurek in Stiskač zara¬ di telesnih poškodb in bili tudi vsak primerno obsojeni. S tem pa je tudi zapečatena usoda “Društ¬ va lepih lastnosti.” G. Peteršilj - ček je izprevidel, da nima to dru- štvto življenske moči, ker če je med najboljšimi močmi, na katere je stavil ves sivoj up, prišlo do ta¬ kih “zapljetljajev”, potem res ni verjeti, da bi moglo obstajati. Za¬ to pa križ čez nje! Kadar rabite premog, drva ali ekspres, ali kadar se selite, obrnite se vselej na rojaka FRANK BRULCA 427 Virginia St., Telefon: South J 478 Slovenci, podpirajte svojega ro¬ jaka ! SLOVENSKO-HRVATSKA BRIVNICA. Brijem in strižem po ameriškem in starokrajskem načinu. Čistim obraz lišajev in mozoljev z elek¬ tričnim strojem. Postrežba točna, cene stalne. Se priporoča FRANK TUSHEK, 286 — lst Ave. VSI SLOVENCI V MILWAU- KEE IN OKOLICI so vabljeni na prvo plesno veselico, katero priredi v svojem salonu JOSEPH WINDISMAN, 483 Virginia St. Svirala bo izvrstna godba. Za izvrstno zabavo izborno preskr¬ bljeno ! NAJBOLJŠE OBLEKE izdeluje no meri J. Krainc, 317 Florida St., Mihvaukee, Wis. Ter popravlja, cisti pegla in barva stare. Najboljše delo in najnižje cene. JOE REMSKO 163 Reed St. priredi v nedeljo 30. marca - kegljanje - Pričetek ob 9ti uri dopoludne. Vabljeni so vsi rojaki! ‘B O D O Č N O S T. Damjan: ZAPUŠČEN Stopar je prišel baš iz tovarne ob šestih zvečer, ko je ogledovala njeigova žena Tončka pismo, ki ga je bil prinesel pismonoša po obe¬ du. Naslovljeno je bilo sicer na Stoparja, toda Tončka ga je vse¬ eno odprla nie hulega sluteč. Stoparju je bila pisava že zna¬ na, zato se je prestrašil in obstal, kakor bi bil okamenel. Tončka pa je čitala iz pisma: “Zadnjikrat Vas upominjam danes, da plačate mesečnino, sicer Vas izročim sod¬ niji.” Stopar kar ni mogel verjeti, da je vse resnično kar sliši. 'Po gla¬ vi so mu rojile različne misli, naj¬ raje bi bil Tončko udaril, spravil na tla in jo teptal z nogami; vzdignil je pasti, ali roke so mu zopet omahnile, premagal se je še. Sedaj je vedel, da je vse končano, vse odkrito, stari greh bo prišel na dan. Že deset let je skrival pred Tončko, deset let ji je lagal, da je bila ona edina in prva njegova, sedaj pa je kar na¬ enkrat vse prekrižano. In kako se opravičiti? Kar v tla bi se naj- raja izgubil, ker si ni upal po¬ gledati Tončki v oči, iz katerih so kapale debele solze. Stopar se je vsedel, oprl z eno •ali pa greš tja, kjer imaš uglaje¬ no pot.” Nato se ge obrnila in hotela oditi. “Nikamor!” zakriči Lojze in jo prime za roko. “Kaj pravzaprav ti danes go¬ voriš? Ali ne veš, kdo je gospo¬ dar v tej hiši, jaz ti bom po . . . ” Lojze jo je prijel z eno roko za lase, z drugo pa je omahnil s skr¬ čeno pestjo . . . Tončka se je pri¬ čela zvijati in kričati, tako da se je Lojze ustrašil in jo izpustil, da mu je,ušla. Takoj se je kesal svojega dejanja. Obstal je in pre¬ klinjal sam seboj. “Sam sem vse zagrešil in za očitanje sem se hotel maščevati. O, budalost —•” Ozrl se je skozi okno, kjer je videl odhajati Tončko z rokami zakritimi očmi in razkuštranimi lasmi za ovinkom. Zahajajoče solnce pa se je sme¬ jalo in drevesni vrhovi so se zi¬ bali v rahlem vetru. * * * Pregovor pravi, da enaki ptiči vkup lete. Pa ne samo ptiči, tem¬ več tudi ljudje. Pravkar pdročajo listi da se je poročil profesor dr. Thomas J. AJlen, ki je svoj čas živel eelih šestdeset dni ob samih Lillian Suehr, ki je baje* nekoč živela eelih devetdeset Solnce je pritiskalo na zemljo, j več uteci in z trdimi pestmi mu je začel obkladati glavo, da se je Kurežu> kar bliskalo pred očmi. “Jaz te bom naučil, ti kana- lja!” “Ti nie boš naučil! Parv, prav! Tončka pa le ne pride če me še dvajsetkrat zrulatiš,” zarohne Kurež in jo odburi, kažoč Stopar¬ ju nazaj osle. Stopar si ga bil skuštral najraje še enkrat, samo da bi mu bil prišel v roke, tako ke je moral pa le umiriti in niti naprej. “Ej, samo da bi prišla; da bi jo samo še enkrat videl, vse bi ji povedal od začetka do konca, prav tako, kakor se je -zgodilo. O, saj bo gotovo prišla, zasmejala se mi bo. Za one mehke roke z jamico pod vsakim prstom bi jo prijel, pritisnil bi jo Jv sebi in na¬ rahlo bi ji pripovedoval vse karU tudent na lmiverzi , v vem ter bi jo prosil odpuščanja. - Pa me 1 bo piušla zopet zbudit vsa¬ ko jutro in takrat se bo naslonila k meni in me poljubila, jaz pa bom šel v tovarno z lahkim srcem, da se mi vsaj posmehovali ne bodo. Tako je naivna; okoli nje¬ nih ustnic se igra vedno lahek smehljaj, kakoršnega dosedaj še 30 mil jard pisem je šlo prosi o leto skozi poštne urade po vsem svetu, kakor sodijo poštni stro¬ kovnjaki. 15 miljard časopisov so raznesli poštarji po svetu. Vseka¬ kor lepo število. bolj fantastičen roman. Sieno rm-i. * TT — T* i, 501etni Henriot Bounoust ^ uganjal leta in leta Pod krj^ a ’ Jeru. meniha, misjonairja, škofa zalemskega patrarha, potoval^ ga pridigarja najveeja aleparst Va Sedaj ga je ovadila gospa J 0 ^ randova, katero je osleparil , •i • a. _i t-v , “ 11 za tj.j miljone frankov. Pred leti par Bounoust preslepi] le sle. gospe Josserandove, ki j e °ceta dni ob samih jabolkah. Ženin je doma iz Aurore, 111., nevesta pa iz Ottawa, 111. Gotovto njima dra- bo delala nikakih pre- ginja ne glavic! roko brado, si grizel prste in uprl oči v tla. Ustnice so se mu tresle, kpža na obrazu se mu je nategni¬ la v podolgaste gube, srce mu je bilo težko, kri mu je stopila v glavo .tabo da je čutil, kako so se napenjale žile, kakor bi mu ne¬ kdo po glavi razbijal. “Torej, 1 *tak lažnjivae in hina¬ vec si ti!” se oglasi Tončka po dolgem molku s tresočim glasom. “Kaj? Kar tiho!” se razkači Stopar; kajti bilo mu je, kakor da bi bila vsaka Tončkina beseda nož, ki reže in zareže v srce tako globoko rano. ki se nikdar ne za¬ celi. Tako sta stala zopet nekaj časa, vsak na enem koncu mize in nista ’ vedela, kaj začeti. S tihim glasom prične zopet. Tončka: “Danes šele vem, kam si dajal in zapravljal svaki mesec toliko denarja, danes se mi je šele raz¬ jasnilo, kam je šlo tistih pet goldinarjev. S takimi ženskami si se torej potikal in sedaj moraš plačevati za svojo neumnost.” “Pojdi, in pusti me,” je rekel razjarjen Stooar. “Sam sem zakrivil, sam trpim.” “Prav lepo,” odgovori Tončka z jeznotresočim glasom. “ Lepo je to, da. Meni si lagal deset let, tako dolgo sem ti verjela vse. vsako besedo sem imela za zlato, ker menil si bil v resnici ti edini, ki si me lahko potolažil, s teboj sem delila vse trenutke lepe in j grenke, v tvojih očeh sem videla odkritosrčnost, iz mojih oči se je prelivalo v tvoje tisto, kav imenu¬ jemo ljubezen. Nikdar nisem bila napram tebi hinavska, vselej sem govorila odkrito ker hinavska ni¬ sem mogla biti in sedaj imam tu¬ kaj plačilo. — Govoriva odkrito. Lojze! Ti si se vlačil z drugimi, ko si bodil k meni z priliznjenimi lažmi, da si zakrival s vojn lažnji- vo stran. Mene si varal v vsem; tvoja ljubezen ni bila. ljubezen, temveč lažnjiva zahrbtnost in hi¬ navščina. In če bi ostala pri tebi le še minuto, bi delala proti svoji vesti; zato je pa najboljše, da grem. Ti pa lahko ostaneš tukaj rahel veter je zibal veje obcest-j msem videL Tn * e bi prišla se- ” - ..... 'daj naproti . . . njema žametna li¬ ca, svetle oči, kakor dva črna ogla, njeni beli zobje in baržuna- sti lasje ...” Dolgo je govoril tako sam se¬ boj, da se je naposled spomnil, da sedi v travi, meto da bi si šel do¬ mov pripravit večerjo. Polagoma je vstal. V glavi so se mu začele porajati neke nena¬ vadne misli, iz prejšnih blaženih misli se je zatopil v obupanost. Stopal je po cesti počasi naprej s sklonjeno glavo, z prekrižanimi rekami na hrbtu in ni pogledal na levo, ne na desno; čutil se je osamljenega, zapuščenega ud vseh Še nekdanji njegovi najboljši pri¬ jatelji stt se mu sedaj posmeho¬ vali, ko bi potreboval enega, da bi z njim delil žalost. Ali kako si pomagati? On .je je ljubil v res¬ nici, toda ona mu ni verjela; pre naglila se je in on ji ni mogel po¬ vedati pravega radi hipne razbur- nih lip, celo mesto je ležalo v dolgočasni zaspanosti, le redkoma se je zaslišalo trdo ropotanje vo- iza, ki je komaj lezel z zaspanim in od solnca opečenim hlapcem. Vse se je stiskalo najraje v senci in čakalo, da zaide solnce, se je upiralo na zemljo kakor nalašč in se veselilo, da lahko nadleguje ljudi, ki so sopihali po cesti. V zvoniku je udarilo šestkrat. Piščalka v tovarni je zapiskala, in delavci so Se vsuli skozi vrata visoke ograje kakor čebele iz panja. Vsak je 'hotel drugega pre¬ hiteti. Čuvaj je z<‘ zaprl velika težka vrata, tako je bilo okoli tovarne kmalu vse prazno m mrtvo. Večina se je bila že poizgubila v daljavi, Stopar pa je korakal najzadnji, bolj počasi in se ni zmenil za nikogar. Ko je prišel že ven iz mesta, se je komaj pre mikal, s klonjeno glavo, prav po-|jenosti. časi, trdo in enakomerno, sam, docela sam. Tn to se je ponavljalo vsaki dan od jutra do večera, me¬ sec za mesecem, že par let. . Tako enolično je bilo njegovo življenje: po dnevi v tovarni od jutra do večera, pri stroju, tako da se mu je zdelo, da sta on in stroj že eno, vedno se ie treba upogibati, trdo prijemati, težko dvigati, kar najrej brez preneha¬ nja ... V noči pa mu največkrat ni dalo spati, četudi se je čutil domov grede, da se vleže od utru¬ jenosti, da se odpočije. Ali ob štirih v jutru se je že gotovo pre¬ metaval v postelji, glava je bila polna skrbi, v srcu pa je nekaj žgalo tako neizprosno, da ni mo¬ gel nikdar spati. Tako so potekali delavniki in prazniki v topi enoličnosti in se vlekli kakor večnost. “Morda pa le pride!” si je mi¬ slil, govoreč sam seboj. “O, ne pride ne,” se oglasi si¬ rov glas izza grmovja. “Šeme se vsak izogiblje. Prav dobro je na¬ redila Tončka, da ti je ušla. Ja, ja.” Stoparja je stresel mraz. “Kaj. ali se je vse zaklelo proti meni?” reče Lojze, tresoč se po vsem telesu. Ali sneste vi 45 jajec v eni uri. _ Philadelp kiji Charles Goucher jih je. Stavil je za $25.00, da jih poje 50 v eni uri. 45 jih je snedel, ali bolje spil v 50 minutah. Ostalih pet pa ni mogel, vsled česar je stavo zgu¬ bil.* Ubil je po pet jajec v koza¬ rec mleka ter spil. Spil je štiri kvarte mleka na ta način. — Miljnoski slepar. V Parizu je aretirala policija izrednega pusto¬ lovca. ki ima tako pestro življe¬ nje za seboj, da zapostavlja naj- ]e bila t a . krat še mladoletna, tako, d a ga je postavil za varuha hi za upr a . vitelja svojega premoženja, ki znašalo nad deset miljonov f ran . kov. Leta 1900. je umrl oče g 0spt Josserandove in Bounoust j e upravljal premoženje tako mojstr. sko, da manjkajo danes 3 mi]i on j 600.000 delavcev ubitih i a pohabljenih vsako leto v industri- elui vojni, samo v Združenih dr- zavali. Ali je potem kaj čudnega, ako lastujejo posamezne osebe na miljarde narodnega bogastva, z a katerega se vsako leto prelije _ na reke delavske krvi. Tisti delavci imajo še največ svobode, kateri ne morejo dobiti dela. Žal, da se s tako svobodo ne more pokriti telesa in napolni- ti želodca. Ta taktilka je veljavna le za kapitaliste, ker drugi zanje delajo. Niti misliti si ni mogel, da je tako brezsrčna, da go bo tako za¬ pustila. Kaj bi bilo, če bi naredil on kaj tacega? Vsi 'bi kazali za njim z prstom: Glejte grešnika. Potrt in utrujen se je komaj pre¬ mikal po cesti. Tupatam se je pri-' jel za šelo in si obrisal pot. ki je prihajal le iz slabosti. Da bi vsaj eden lahko videl v njegovo srce! Pa je zopet postal in se zatopil v različne misli, na lepe čase, ko je bila še Tončka pri njem in zopet na osamljenost, na svoje tovariše, ki se mu po¬ smehujejo in na bedo, ki jo trpi. dasi mora delati celi dan . . . Že je zapadlo solnce in obžare- valo vrhove vsenaokoli, ko je zavil Stoparjev Lojze na stransko ce¬ sto, ne proti domu. Lahek veter mu je pihljal po obupanem obra¬ zu, kakor bi ga hotel opomniti, naj se vrne rajše domov, ker valo¬ vi potoka ne poznajo usmiljenja, kedar hočejo izkazati svojo moč. Toda Lojze je stopal kar naprej in izginil v mračne mvečeru vsem izpred oči . . . Za dva dni pa je stopala Tončka z rokami zakritim obrazom za krsto in za njo par žensk . . . Pazite! na la prostor v prihodnji izdaji! v VVillard, Wis. Naenkrat pa se razjezi in skoči za grmovje, kjer se je skrival po¬ stopač Kure, ki je za njim kričal. Hitro ga je prijel, da mu ni mogel Osem novih naročnikov nam jel takoj tretji dan po izidu lista po¬ slal tajnik društva ‘Bratje Sloge’.] št. 5 J. S. P. Z. Sloga, v Grafton, Wis. Rojaki posnemajte ga! V- Nad sto slovenskih družin se je že naselilo na farmah d ; 1 . ^asi . v državi Wisconsin. Zakaj bi se tudi Vi ne naselili me ro( j a j I sosedje bodejo Vaši rojaki. Tu je še obilo zemlje na ^ ese 5 D e Slovencev po niški ceni, katera so lahko plačuje na ke. Pišite po informacije na gg ADRIA C0L0NIZATI0N C0. 322 Reed St. Room 6. MW aoltfe