Leto VIII. štev. 119.
Poštnina plaftana v gotovlrti.
V Krškem, v četrtek^28. avgusta 1924.
Današnja 4tev. 1*50 Din
Zletni odbor.
Proletarci!
i kavarne, ki nočejo vašega tista, tudi vašega denarja ne marajo. 9»
llstrezite jim!
je, ako sSchichtovim potegnete, tam kjer mo-nilom trikrat. — ■■■. ■
Ameriški »Glas svobode«.
pravi, da je glasilo svobodomiselnih Slovencev v Ameriki, v resnici pa je to kapitalistični list, kar se vidi na prvi pogled, ker polni svoje predale skoro izključno samo z interesantnimi novicami, ki jih nevedneži tako radi čitajo. Zlasti zastopa interese lastnikov pivovarn, žganjekuh, gostilen in vseh tistih, ki hočejo razen z zapeljivimi romani tudi z alkoholom ugonobiti zavednost ljudstva.
Na Slovenskem pravi, da ima stalnega poročevalca, seveda pa ne pove, kdo je to. Najbrž je to kak požrešen demagog, ki je nastavljen v tem ali onem .proletariatovem* podjetju in se laska proletarskim »voditeljem". da mu dajo mir v njegovi službi — ne dela pa ničesar, ampak piše za razne take liste, ki dobro plačujejo .zanimive’ članke.
Kadar zmaga načelo javnosti povsod, šele takrat bo konec takih odurnih tipov. Za ilustracijo hočemo danes pokazati par notic iz tega lista, in dostavljamo, da je to skoro vse, kar je ta list 6. avg. objavil političnega — vse drugo je le za zabavo in zapeljevanje.
Socialistična .Ljudska tiskarna in njena bilanca. »Glas Svobode" je že večkrat okrtačil gg. upravne svetnike mariborske .Ljudske tiskarne*, katerih delnice so v rokah slovenskih socialistov. Kakor znano, je omenjeni generalštab slovenskih rdečkarjev vsako leto na tajni seji medsebojno razdelil dobiček, nevednim delničarjem pa dal nekaj krončk, ne da bi objavil bilanco, da bi se vsak lahko prepričal, koliko je podjetje imelo dohodkov in izdatkov. Kakor se čuje. so gospodje nadsodru-gi tudi letos že držali svoj letni zbor, ter si kakor navadno razdelili dividende, neorijentiranim delničarjem pa dali toliko, da držijo svoje jezike. Letnega računa seveda ne priobčijo, ker bi jim lahko tedaj premalo ostalo. Vkljub vsemu temu pa ti gospodje kričijo: .enakost in prostost je naše geslo."
Plača socialističnega urednika. V Jugoslaviji so novinarji bolj slabo plačani, kakor večina drugih duševnih delavcev. Tako sprejema na primer neki urednik slovenskega dnevnika za politični in gospodarsko-politični del. komaj 1.500 dinarjev mesečne plače, medtem ko je povprečna plača tovarniškega delavca okrog 2.000dinarjev mesečno, Izjemo tvorijo seveda socialistični uredniki, ki največ kričijo o nizkih mezdah. Tako sprejema na primer urednik mariborske .Volksstimme* blizu 5000 D mesečno, kar je za jugoslovanske razmere plača za štiri do pet pomožnih industrialnih delavcev.
.Naprej" unrra ? Kakor poroča .Socialist' in »Volkestimme", glasila slov. dela oficijelne socialistične stranke Jugoslavije, je baje nekdanji ljubljanski socialistični dnevnik .Naprej*, ki izhaja kot tednik Bernotovih od internacionale nepriznanih socialistov na Krškem, v zadnjih vzdihljajih. Dolgovi, ki so narastli okrog izdajanja lista in katere Ber-not brez kakšnega posebnega pomagača iz neprole-tarskih vrat baje ne bo mogel poravnati, iznosijo 177.761 dinarjev in 84 par, ki pa vsak dan naraščajo. Spredaj omenjena lista oficijelnih slovenskih socijalistov vesta poročati, da je .Naprej" popolnoma brez vsakega naročnika in le nekaj starih či> tateljev ga dobiva zastonj in poštnine prosto.
•
Vse tri notice so umerjene na to, da čitateljem pristudijo socializem.
Naši sodrugi seveda vedo, da se dajo na ta način loviti samo nazavedneži, na drugi strani pa da je načelo javnosti edina pot, če hočemo kapitalistom izbiti iz rok to strašno orožje demagogije Objavljanje računov bo to orožje enkrat za vselej onemogočilo. Ce je iz »Naprejeve* bilance znano da znašajo plače vsega osobja v uredništvu in u-pravništvu .Nspreia" na mesec le 3.500 Din, potem ni več mogoče pisati o .Napreju' tako, kakor o .Volkstimma". Kadar bo tudi .Volkstimme“ objavljala svoje račune javno, tudi o njej ne bodo mogli tako pisati. Kdor še ni za nače-
lo	javnosti, a« lahko is tega zgleda prepriča,
da brez načela javnosti delavstvo nikakor *ne more zmagati.
Seveda, o nas bodo pa govorili in pissli, da amo berači in da nas bo hudič vzel. »Naprej" umira. pravijo, čeprav vidijo iz njegove bilance, da je maiokatero podjetje tako solidno, da bi se upalo pri sedanjem pomanjkanju gotovine tako odkrito pokazati svoje račune. Gotovo ima »Naprej* dolgove, samo to je velika lopovščina, če kdo iz »Na-prejeve8 bilance izpiše samo dolgove, aktivno stran bilance pa kar izpustil Kristanovska podjetja niso dolžna samo 177 tisoč, ampak najmanj 100 krat toliko, pa zato še niso v smrtni nevarnosti ampak jim preti smrt od tega, da jim zavedni proletariat ne mara biti nič več za hlapca, odkar je spoznal, da lahko nad seboj sam gospodari. .Sloga" ima doslej 147 članov, ki niso samo naročniki .Napre-ja“, ampak tudi njegovi gospodarji. In drugi .Na-prejevi" naročniki se tudi gibljejo in s časom bodo vsi postali člani zadruge, bi gospodari nad tem dnevnikom gospodarsko, kakor gospodarijo politične organizacije nad njim politično. Te organizacije so bile tudi ta mesec objavljene in so zopet izkazale velik napredek. Katera stranka si upa pokazati kaj takega? Pa vendar o nobeni ne pišejo, da je ni, da ni priznana in da njen dnevnik nima nobenega naročnika ... Ali res mislijo naši ljubi nasprotniki, da nas bodo odpravili s takimi lažmi, ki se dajo kar otipati?
* *
*
Vendar r»ri tej priliki ne moremo prezreti predlog, ki je bil objavljen pred 14 dnevi, da naj bi »Napreievi* naročniki priglasili javno svoja imena. Po 20 in 20 naj bi jih »Naprej* objavljal, to bi vsestransko dobro vplivalo. Čeprav vsak ni tako neodvisen, vendar par sto bi se nas zbralo in drug drugemu bi služili za dokaz, da smo. Ta predlog je bil dober in ni prav, da so se dali mnogi Od-strašili, češ da je to smešno in otročje. Smešen in otročji je le strah! Če se bomo take smešnosti bali, potem bo imel .Socialist" še nadalje pravico govoriti, da ima med .Naprejevci" — svoje edini-ce. ki jih le zaradi ljube sloge ni hotel razbiti. Zlasti pa bi bilo to važno dandanes, ko hočejo veljati vsi za socialiste in za pospeševalce delavskega tiaka, tudi taki, ki so naročeni samo na »Slovenca" ali »Jutro", delavski dnevnik jim pa smrdi, skrivajo se pa za to, češ da jim ta ali ona oseba ni všeč, Taki javni podpisi bi namreč pomenili, da hočemo ostati dnevniku zvesti tudi takrat, če ae o-sebe v vodstvo stranke izpremene.
SPOMINL
(Razvoj. Napredek.)
Ko sem se zbudil ponoči v postelji zraven matere [star kakih 6 let] eem pošlušal, kako goreče je molila zdaj k temu, zdaj k onemu svetniku, da že ni vedela h kateremu se zateči za neštete potrebščine, ki so ji morile dušo. Eden očenai v čast temu svetniku za obleko, obutev, šolske potrebščine, k drugemu za drva, ker se zima bliža, k tretjemu za denarje, ker ie treba pogreb plačati za rajnim možem (mojim očetom) in so v nedeljo g. župnik s prižnice oznanili, da kdor kaj dolguje na pogrebih in drugem, naj nemudoma plače, če ne, bojo vse sodniji izročili.
In tako je molila, da je gotovo imen svetni kov pret zmanjkalo kakor potrebščin, za katere je nujno potrebovala pomoči. Pa svita se ie, treba je vstati pa iti na delo. In to je trajalo prav do njene smrti.
Pa to se ni godilo tam kje v deveti deželi, pač pa tukaj na Slovenskem v malem trgu R blizu Save.
V nedeljo pa spet zgodaj vstati, je k sv. maši. bo ofer za sv. očeta, ki nik v Rimu, je treba dati vsaj eno desetico,
Bog stotero povrnil, ij vaak darovalec bo deležen še posebnega blagoslova. (Pri nas je bila revščiaa obilo blagoslovljena, na to -se ie dobro apominjam 1]
In jaz sem jo tudi pridno posnemal bodiai z delom, bodisi z molitvijo, da ie nisem vedel, h kateremu svetniku bi se zatekel v bedi in pomanka-nju.
Molitev ni sicer naporno delo. ampak dobi, ae zanjo malo manj ko nič.
Se za pogreb ne. Za materjo smo morali pogreb ie tudi v denarju plačati,
Okrožni zlet v Trbovlje.
Del. tel. enota .Svoboda", podružnica Trbovlje, priredi v nedeljo 7. septembra tl. okrožni zlet v Trbovljah, spojen z njenim prvim javnim nastopom po sledečem sporedu:
1. Ob 9. uri sprejem gostov na kolodvoru:
2. Po sprejemu slavnostni sprevod, z godbo in zastavami na čelu, v Del. dom.
3. Ob 10. pozdravni govor,
4. Od 11. do 1. kosilo;
5. Od 1. do 3. ogled po Trbovljah;
6. Ob 3. popoldne začetek javne telovadbe na dvorišču Del. doma;
7. Po končani telovadbi prosta zabava In ples;
Sodeluje polnoštevilna Del. godba na pihala.
Ker je pa vsak zlet velike važnosti za utrditev naših soc. organizacij in socialistične ideje sploh in da se sodrugi in sodružice medsebojno spoznajo. se obračamo na vse soc. čuteče delavstvo Slo-venije. da se v čim večjem številu odzove našemu vabilu.
Posebno pa se obračamo na telovadce naših tel enot, da se v čim večjem številu udeleže našega nastopa, kar je za prospeh in razvoj del. tel. enote velikega pomena. Želeli bi, da vsaka skupina prinese svoj prapor s seboj. Za polovično vožnjo na vseh progah smo zaprosili in upamo, da bo naši prošnji ugodeno, kar bomo tudi potom časopisov pravočasno Sporočili. Vse dopise tičoče se zleta je naslavljati n?,: Zletni odbor. Del. dom, Trbovlje.
7. septembra vsi v Trbovlje.
Gostilne in kavarne, ki najbrž tudi vašega
Pravo
7chichtouo - milo z mamijo
prihrani čas in denar. Zadostuje, ako s S miiom samo enkrat po perilu rate z navadnim
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprejc, Krško.
čekovni račun: št. 13.807. (začasno še tudi 13.321]
ar
, ^0a»tv0,
1»»«• “J
NAPREJ
uiasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din,
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Malloglssl: beseda 50 p, najmanj 5 Din
Dopisa franklrajte in pOdpisnjte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne yračaj6.
Reklamacije za list so poitn. proste
Letnik VI., štev. 35.
Četrtkova ,Naprejeva‘ številka Izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-delavske zveze.
Stane letno 60 Din, — mesečno 5 Din-
Revizijsko poročilo.
.Sloga" r.nat [Nadaljevanje.]
BILANCA 31. XH 1922. Aktiva.
Gotovina v blagajni 10'62 Posojila	2.24528
Efekti	51.250	—
53505*90
Pasiva.
Deleži članov Izposojila Rezervni zaklad
Čisti dobiček
423 — 12.775 — 38.485*62 1.82228
53.50590
1923.
PROMET LETA Prejemki
Gotovina v blagajni	10	62
Vplač. deleži članov	700*—
. pristopnine	27*50
Vlož. na tek. račun	2275*—
Vplač. hran. vloge	6.250"—
Upniki	491*25
Dvignjena dividenda	750*—
Prejemki za blago	40*50
10.54487
Izdatki
Vlož. na tek. račun	750*—
Izdano za blago	306*25
Dana posojila	6.406*75
Obresti tekočega	računa	2.23906
Stroiki tekočega	računa	35*94
Za pisarntSke potrebščine	745'—
Gotovina v blagajni	61’87
10544*87
RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA Zguba.
Obresti tekočega	računa	2.23906
StroSki tekočega	računa	35*94
Upravni atroSki	745'—
čisti dobiček	7*50
Dobiček.
Pristopnina Dividenda efektov
BILANCA 31. XU Aktiva. Gotovina v blagajni Posojila efekti
blago v zalogi Nedvigajene dividende
3.02750
2750 3000 —
3.02750
1923.
Pasiva.
61*87 8,652*03 51*250 — 26575 2.250*—
62.47965
1.123 — 14300— 6*250*— 491*25 40*30790 750
62.47965
1924.
61*87 583 — 1.400*— 2.000*— 51.16334 601350 380*— 10.417*23 1.477*07 61914 156-45
74.271*60
Izdatki.
Blago kupljeno	562*50
Vloženo na tok. račun	90*—
Dana posojila	49.959	03
Obresti tekočega računa	1.400	—
?bresti hran. vlog	862.69
evUerna	14,189*38
Dolžniki	3.428-“
Upravni atroSki	3.600*—
PisarniSki atroSki	180	—
74^7160
RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA. Zguba.
Obresti tekočega računa Obresti hranilnih vlog Upravni atroSki Zguba čevljarne
Deleži članov Izposojila Hranilne vloge Upniki
Rezervni zaklad Čisli dobiček
PROMET L V. LET JA Prejemki Gotovina v blagajni Prodano blago Dvignjeno iz tek. računa Izposojila Hranilne vloge Vplačani deleži članov Vplačana pristopnina Čevljarna Upniki
Obresti posojila Upravni prispevki
Dobiček.
Obresti posojil Pristopnine Upravni dohodki Zguba
1400 — 862*69 3.780 — 2866-82
8.909*51
619*14
380*—
156*45
7.753 92
8,909*51
BILANCA 30. JUNIJA Aktiva.
1924.
Posojila	56-611*06
Blago v zalogi	245*25
Efekti	51.250 —
Dolžniki čevljarna	3.428 —
	905*33
Nevnovčeni kuponi	2.250 —
Zguba • Pasiva.	7.753*92 122.44356
Deleži članov	7.136*50
Hranilne vloge	57.413-34
Izposojila	15.610*—
Upniki	1.968-32
Rezervni zaklad	40.315*40 122.44356
Bilance sem sestavil na podlagi sedanjega knjigovodstva in so pravilne, razven v kolikor morda pravo stanje Se ni ugotovljeno iz leta 1920 in 1921, kakor zgoraj omenjeno.
Blagajniške gotovine ni bilo nikake. ker je vse dano v imenovano posojilo.
Zguba, ki jo izkazuje bilanca, je nastala poleg imenovane pasivnosti čevljarne tudi vsled tega ker se plačujejo previsoke obresti od izposojila. oziro ms prenizke obresti od posojila, ter vsled nizke dividende efektov, ki poleg tega za leto 1923 Se ni kesirana in izkazana. S kasiranjem dividende se bo zguba za dobro tretjino znižala. Pravtako tudi še ni kasirana vsa dividenda za leto 1922. ki je izkazana v bilanci, To je treba čimpreje storiti, ker povzroča zgubo na obrestih.
Ljubljana, dne 30. julija 1924.
Revizor:
Ivan Trček.
Razno
Odkrivanje koruptivnosti prejšnje vlade sedanja vlada nadaljuje, Na eni svojih poslednjih sej je ministrski svet sklenil, da bo zahteval povračilo vsega denarja ki so ga kakšne ustanove dobile za prehrano pasivnih krajev. Takih kreditov je dobilo hrvatsko-slavonsko gospodarsko društvo največ in bi moralo sedaj vrniti 19 milijonov, česar pa najbrže ne bo. ker z »zaupanim" denarjem so njegovi ravnatelji itd. izvrševali osebno špekulacije. Tako je n. pr. Pribičevičevec Poljak vzel 1,800.000 Din na svoj račun in v Beogradu organiziral podružnico, samo da je mogel dobivati po 900 Din dnevnici Take reči poroča .Slovenec**. To je vse prav. ampak če ste takšne sleparije ugotovili, zakaj ne spravite brivcev pod kluč? Zakaj Pašič in njegov sin, Pribičevič in njegovi kompanjoni še vedno ne sede v ječi? To bi bil pravi odgovor na korupcionarnost bivšega režima, Vsako drugačno postopanje nss le potrjuje v veri. da hočete z javnim pisanjem o teh zadevah prisiliti korumpirano opoficijo, da se pobota z vami!
Ljubljanski velesejem se je v pondeljek zaključil Kupčijski zaključki so bili še večji nego lansko leto. Zlasti dosti je bilo kupcev iz inostran-stva. Celotni obisk cenijo od 140—150.000 ljudi, rekord je bil zadnjo nedeljo, ko je velesejem posetilo do 30.000 oseb. Konjsko razstavo je posetilo okrog 6000 ljudi zlasti z dežele. Oba higijenska paviljona in lovsboplaninska razstava je bila skoro vsak čas prenapolnjena. Hig jenska razstava ostane vsak dan odprta in sicer od 8.—IZ ter od 14.—18. Vstop brezplačen, mladini pod 18. letom ni dovoljen. Po-setite jo, kdor le more 1 Umestno bi bilo, da bi o-stala tudi plaainskolovska razstava še nekaj časa otvorjena* *
Severna triglavska etena je zahtevala v nedeljo svojo četrto letošnjo žrtev. V spomin Skala-Sev. ko je plezal po njej k spominski slavnosti pred kratkim ponesrečenega dijaka Lenarčiča se je ponesrečil vseučiliščaik Vladimir Topolovec.
Mednarodni poštni kongres ki je te dni zboroval v Stockholmu je sklenil mednarodni pisemski porto znižati za 50%. Isto tako tudi tranzitni porto, ki ga države druga drugi plačujejo.
Kupujte čevlje samo z znamko .Peko”.
Socialistični principi.
Kapitalizem je vera v kapital, v zlato, ali če hočete v zlato tele. Socializem je vera v delo.
Sedanji družabni red je kapitalističen, ker se vse človeško dejanje in nehanje vrti okrog kapitala: vladarji, vlade, podjetniki, delničarji, duhovniki, umetniki, vsi, prav vsi, tudi nebeški svetniki bi nič ne pomenili, če bi ne imeli zlata, če bi ne bili vsaj vanj oblečeni, ali če bi ne imeli vsaj okrog glave narisanega zlatega obročka, ki pomeni enim svetlobo in svetost, drugim pa krono in moč.
Pa ne samo ti. Tudi proletariat se vrti okrog kapitala.
Delavec ne gre delat v tisto tovarno, v kateri se izdelujejo bolj potrebni izdelki, ampak v tisto, kjer so zaslužki boljši.
Brezposelni delavec ne gre na agitacijo za socializem, ki bo odpravil brezposelnost, ampak leta od vrat do vrat za zaslužkom.
Tudi delavec, ki zna ceniti delo, gre pri Izbiri svoje neveste večkrat za kapitalom, ki ga ima ne-
vesta v gotovini ali v blagu, nego pa za delom, ki ga ima v svojih zmožnostih in zdravju.
Če bi delavci vedeli, da bo njih stranka tekom enega leta izprevrgla kapitalistični družabni red v socialističnega, bi dali vsi vse svoje imetje razen zdravja. Ker tega ne vedo, ne dajo ničesar, ne prispevkov. ne časa, ne zabave. Niti svoje neumnosti ne marajo dati, ali da govorimo bolj razumljivo, biča ne marajo dati, s katerim jih kapitalistična družba tepe.
Od patriarhaličnčga sistema do moderne industrializacije je bilo zelo daleč. Vsa ta pot se lahko imenuje socializacija, kajti na vsej tej poti je čimdalje,, bolj prihajala v poštev družba, čimdalje bolj razčlenjena in organizirana družba. Dočim je bil posameznik nekdaj vse, ne pomeni danes ničesar. Dočim je še pred kratkim velikanska večina protestirala proti socializmu, proti podružabljenju človeške družbe, slišiš dandanes na vseh oglih, da je treba združenja, ker nas drugače vse skupaj vrag vzame.
Socializem je zmagal, zmagal je idejno tako popolnoma, da se mu ne upa nihče več upirati, zdaj gre še samo za to, kateri socializem je pravi.
o. Socialistična družba ih dela, ne kapitala. Za j je merodajna množica
Socializem je vera v de < se mora ustanoviti na temel moč socialističnih oreanizac njih živih članov, ne pa teža od teh članov zbranega zlata. Kadar bo to načelo spoznalo vse delavstvo, takrat ne bo več vprašanja, kateri socializem je pravi, takrat bo beseda meso postala, namesto besede socializem bomo imeli socialistično družbo.
Vse delavstvo sočasno ne more tega spoznati. Tisti, ki so pred stoletjem to spoznanje imeli, so odšli, in tudi tistih ni več, ki so bili socialisti pred polstoletjem. V svojem spoznanju so se omajali mnogi, ki so pred par leti mislili in govorili, da je njih spoznanje trdno in neomajno. Mož. ki je lani hotel vse žrtvovati, da dokaže globokost svojega spoznanja, pravi letos, da je vseeno, kakšni smo, da smo le skupaj. Tisti, ki so zaradi nasprotja do kompromisov razbijali organizacije, hočejo zdaj svoje spoznanje žrtvovati, da se lahko združijo s kom-promisarji. Tisti, ki so neumorno združevali delavce, da bi zmagala organizacija dela nad vlado kapitala, hočejo zdaj združiti organizacije delavstva s kapitalom kapitalističnih sorodnikov. Zakaj napredujemo tako počasi? Zakaj nas nevedni ne razumejo ? Zato, ker se kaže uspeh našega dela za zdaj še samo v naraščanju članov, ne pa v naraščanju kapitala oziroma vidnih vrednot.
Če bi se prepričal o naši pravilni poti kak milionar, ki premišljuje pred svojo smrtjo, kam bi vtaknil svoje milijone, pa bi jih zapustil naši .Slo. gi“, bi se položaj takoj popolnoma izpremenil. Nakup tiskarne, povečanje .Napreja*, naraščanje naro-čnikov, znižanje naročnine, tisoči novih pristopnih izjav, dvajset poslancev pri prvih volitvah itd. itd. ■— zmaga na vsej Črti.
Toda, sodrugi, ali nismo vsega tega že imeli? Ali ni imela naša stranka po prevratu milijonov, ali ni imela velikega ,Naprej S tiskarne, mnogo tisoč naročnikov, naročnina je t ila nizka, strankinih „čla-non" na desettisoče — ali nismo vsega tega že imeli? In zakaj smo vse to izgubili?
Kmet in delavec sta upala, da ta močna in moderna stranka izpremeni žalosten položaj, zato sta se organizirala, Nista pa sodelovala, nista so-mislila, nista soupravljala, sploh se nista brigala za pot, po kateri naj dosežemo socialistično družbo, ampak sta čakala, da ustvarijo to družbo voditelji stranke sami. Potem sta pa gledala in se čudila, kako da so voditelji ustvarili boljše pogoje samo — zase.
Samoupravo bo doseglo samo tisto ljudstvo, ki se bo samo upravljalo. S kapitalom skupaj zbobnane organizacije se uiso znale same upravljati, niso znale sodelovati za napredek delavstva, zlasti ne delavstva na kmetih, ampak so bile samo lestvi, ca voditeljem. Če bi nam kak umirajoči milijonar dal kapital, da bi s kapitaiovo pomočjo zopet zrasle naše organizacije kakor gobe po dežju, bi se ponovila ista igra, kakor pred par leti. Današnji voditelji niso iz nič boljšega testa nego takratni, le duh in delovanje naših organizacij je boljše. Organizacije, ki se same upravljajo, ne bodo nikdar več dovolile voditeljem, da bi ustvarjali boljše pogoje samo zase. Naši sedanji voditelji so boljši le v toliko, da so voljni sodelovati tudi v takih organizacijah. dočim so prejšnji voditelji organizacijam novega duha pokazali hrbet. Pa če bi jim bili pokazati samo hrbet 1 Pokazali so tem organizacijam tudi pesi z milijoni oboroženo pest. ker vedo, da si ob-varujejo te milijone le s tem. če onemogočijo razvoj pravih organizacij.
Za boj proti tem milijonom delavstvu ni treba milijonov, ampak zavednosti. Ta zavednost ne sme biti samo v besedah, ampak tudi v dejanjih, bocia-list se mora zavedati, da ne sme danes snesti vsega zaslužka, ampak da mora misliti tudi na pri-hodnjost. Kakor mora to vedeti za svojo osebo, prav tako mora to vedeli tudi za socialistično družbo. Kdor tega ne ve, ni zaveden; kdor to ve, pa ne izvršuje, ni zaveden. Kakor ne želimo, da bi se naše organizacije razmnožile pod vplivom tujih milijonov, vendar si želimo, da bi nam lastni milijoni pomagali odstranjevati zapreke. Če nas ie tisoč zavednih, ki damo vsak mesec po 10 do 20 Din (vsak poprečno 1% zaslužka), bi bilo to v letu 120 do
840 tisoč 01«. Ce vlagamo ta kapital sproti v polagoma rnstoče lastno gospodarstvo naših organi-zacij. se ne bo videl samo napredek pri številu članstva, ampak tudi pri naraščanju vidnih vrednot: tiskarna, delavski domovi s tovarnami in stanovanjskimi hišami, agrarna produkcija itd.
To je zveza med idejo dela in med vidnim kapitalom. Vsaka druga želja po bogastvu je kapitalistična. Proletariat mora svoje samoupravne vrednote z lastnim delom skupaj spraviti, se mora sam rešiti. Zato pa ne sme govoriti, da s temi drobnarijami ne pridemo nikamor. Kdor noče dati svojega deleža, ni zaveden. Kdor noče dati svojega malega obroka na delež, ampak čaka. da bo dal več na enkrat, češ da se malenkost ne izplača, ta ne priznava socialističnega načela, da je boljše tisočkrat 10 Din nego pa 10 krat po 10.000 Din. Res da je več dela pri takem zbiranju, toda ne pozabimo, da spada že to zbiranje samo tudi k socialistični samoupravi!
Zbiranje kapitala po tisočakih in milijonih pa je kapitalistično tudi takrat, če hoče služiti socieli-zmu.
Tisti, ki sami zbirr.jo po 1% svojega zaslužim, vedo, da delajo socialistično in da kodo zmagali. Gospodarsko gotovost zmage imajo.
Gospodarstvo.
27. VIII. 1924.
.SLOGA* r. z. z o. z. [bodoči „Skupni dom1'j: 146 članov s polno plačanim deležem. [Izmed teh 13 žen — 8-90%.)
Od prej vloženih hranilnih vlog Din 76.88916
ta teden vplačanih	350'—
Stanje	Din	77.239'16
Valute. Dolar je vreden 7990, angleški funt 365 —, francoski frank 4 35. češkoslovaška krona 2-43.100 av. kron 1150 p, 100 Din 6*60 švic. frank.
Sodrug išče za dva. tri mesece mirno, čisto, opremljeno sobo v Ljubljani, s prostim vhodom event, z električno razsvetljavo. Ponudbe in plačilne pogoje takoj na upravo tega lista.
UTRINKI.
Ako bi vsi — ?! Da da. ako bi vsi tisti, ki pravijo da so že stari socialisti in da so že mnogo delali za družbo, ne obupavali sami nad seboj, in in ako bi vsi tisti izvrševali socialistične dolžnost, bi družba napredovala in oni z njo, in bi ne bili podobni kesu verskega greha — ampak socialistu! Si že vložil 1% hr. vi.?
DANAŠNJI ŠTEVILKI prilagamo položnice. Naročniki .Ljudskega glasu* naj takoj poravnajo naročnino za zadnje četrtletje — naročniki „Napre-ja* pa za oktober.
SIGNALI Z MARTA.
Planet Mart je 24. tm. bil zemlji v najbližji bližini, v takšni, ki jo došivljamo samo vsakih 100 let enkrat. Ob tej priliki so znanstveniki hoteli rešiti več temnih vprašanj, kakor na pr. to. kaj pomenijo tiste skrivnostne > ravne črte preko Martove površine, hi jih mi na zemlji imenujemo .kanale*? Ali so to delo podobnih bitij, kakor smo mi ljudje? Naperili so svoje ogromne teleskope na sosedni planet, nekateri posebno brihtni ljudje pa so sl zmi-alili, da bi prišli s tistimi domnevanimi bitji v stik Potom — radiotelegrafije. Nam se zdijo taka početja sicer za stanje današnje radiotelegrafske tehnike nesmiselna, vendar poročajo sedaj listi posebno vest is Vancouvra, po kateri je ta brezžična postaja tekom prejšnjega tedna večkrat prejela skrivnostne brezžične znake, ki so bili v soboto najmočnejši. Ti znetki so popolnoma neznani in se ne dado primerjati z nobenimi znaki, ki so pri nas v uporabi. Vse ameriške brezžične postaje, tudi one na vojnih ladjah, so dobile nalog, naj te znake, ki o njih domnevajo, da prihajajo z Marta, pozorno zasledujejo.
Prvikrat ie videl železnico in avto neki pismonoša z otoka St. Kildy. Na tem majhnem otoku se je rodil in odrasel, ne da bi ga kdaj zapustil. Ze v zrelih letih se je te dni prvič prepeljal z la-dijo ne kopno, ko je izstopil v mestu Fieetvvood, še je začelo zanj mučno spoznavanje moderne tehnike. Najprej se je tako prestrašil železnice, da je začel bežati kot divji. Nesreča pa je hotela, da je za njim pridrčal avto, ki ga ubogi pismonoša tudi ni poznal, mislil je, da ga preganja sam zlodej in je pobegnil v bližnji gozd, S težavo so mu ljudje dopovedali, da se temu nihče več ne čudi in nihče ne boji. Nalašč so ga bili peljali v bioskop, kjer je plašljivo trepetal, kakor hitro se je pojavil na platnu kek človek z puško. Čez malo časa se je vrnil ne blaženi, tihi otok, ves srečen, da ni na njem ne vlakov ne avtomobilov in drugih podob* ®lh čudežev.
——--------------——1  \-----------------------------
, Dopisi.
Trbovlje. [Nadaljevanje Rinaldovega dopisa.) ”<• sklepu sestanka z dne 22. VI. se je vršil ponov-
6,	VII, Prišli so zauppiki iz Hrastnika in Trbo-
velj, iz Zagorja pa ne in tudi vzroka niso sporoči-
li	S. Krušič je ©tvoril ih pojasnil namen, kakor ga je razlagal 22. VI. na široko, stališče reakcije, vzroke razkola in razdrapanosti v naši stranki, nepotrebnega prebijanja kritiziral neizvršljivost pravilnika. očital strankinemu tajništvu, da ne drži sklepov strankinega zbora, da namreč se morajo tikati uvodniki vselej socialističnega problema, ne pa da se objavljajo na prvi strani osebni napadi, kakor ie to napravil Bernot, ki je najprej njega [Hrušica] napadel, potem šele druge članke objavil. Dalje da razbija, ker je v .Napreju*. pisal proti Strok, komisiji. in a pozivom, nai Unija slov. rudarjev in Splošna del. unija v Celju odpovesta .Delavca* itd. Zs-radi ta,u;e pisave .Napreja* in ker je pissl, nsj se organizirajo strokovne organizacije po vzoru Občega radničkega saveza. se je sklicala seja Unije, ki je sklenila podati izjavo, da se ne strinja z raz-rszbitjem strokovnih organizacij, ki morajo ostati enotne. In kskor strokovne, tako morejo biti enotne tudi politične organizacij. V raznih političnih zastopih je zdaj delavstvo popolnoma brez zastopstva in zato težko trpi.
In vse to mirno in brez odpora gleda, razni voditelji se pa koljejo med seboj zavoljo posameznih oseb in paragrafov pravilnika, kakor bi bili paragrafi sredstvo za osvoboditev proletariata. [Kru-šičeva izjava, da stoji neomajno na stališču pravilnika ! Kateri voditelji se koljejo zaradi oseb ? Pokr. odbor, ali Golouh, Korun in Kristan? Op. ur.) Zato da je potrebno, da ta sestanek poda svoje mnenje k zedinjenju političnih strank, naj bi se izdal apel na ves slov. proletariat. Potem se je razvila debata v katero je poseglo več ss.: Majdič, Malovrh, Mrzelj, Werden, Prodner itd. Kakor je že S. Krušič omen-j„l. da se ne strinja s pravili in idejami s. Bernota, da bi v »Skupnem domu’ združevali vse v eno skupino, ker je to neizvršljivo (Krušičeva dolžnost bi bila povedati to v .Napreju', javno je bil pozvan. Op. ur.) in ds nikakor ne gre, da bi politične organizacije sklepale, kaj naj strokovne organizacije delajo (samo v Strok, komisiji je lahko vse združeno! Op. ur,] — tako je tudi s. Malovrh izjavil da si ne more zamisliti, kako si Bernot predstavlja skupno gdspodarstvo in da je o tem že vprašal Bernota. Te polemike ne bom popisoval, saj je znana že iz .Napreja’. S, Majdič trdi, da se Bernot ne drži pravilnika že glede sklicanja izrednega zbora, ki bi moral biti sredi avgusta [to je zadeva pokr. odbora in ta je soglaso sklenil, da zbora zdaj ni treba. Op, ur.]. Ta zbor naj bi sklepal, ali naj postane stranka kot gospodarska organizacija registrirana zadruga, kar ne bi bilo prav, ker bi v takem slučaju vlada lahko radi političnih prestopkov stranko razpustila in vse imetje zadruge konfiscirala. [Kdor dela javno, dela prav in se ne boji prestopkov, ki se delajo le v tajnih organizacijah! Op. ur.]
Dalje je kritiziral pravila, ki ne dajo članom niti toliko pravice, da bi smel občni zbor izpremin-jati pravila. [Kako površna sodba! Občni zbor le nima pravice razdeljevati si skupno imetje, ki mora ostati last vseh članov! In le ta točka pravil je ne-izpremenljiva! .Zedinjevalci* so proti določbi ds se ae sme razbijati in cepiti! Op. ur.] Na zadnjem občnem zboru se tudi glasovanje ni pravilno izvršilo, ne 15 proti 15, ampak 18 jih je bilo proti po njegovem štetju. [Zaradi enakosti glasov je bil zelo mučen položaj, pa s. Majdič ni ničesar omenil, zdaj po Vs leta razlaga to. dasi je zmagal s 15 prav tako kakor z 18 glasovi. To se pravi, da išče nepravilnosti, ki bi potem opravičevala njegovo nepravilnost! Pa glasovanje je bilo poimensko, tam ne more nihče najti dlake, vse zastonj I Op, ur.] Omenil je tudi. da je bil Rinaldo za to, da se počaka, češ da bi nas Internacionala lahko odklonila zaradi tega. Končno izjavi, da si bo premislil biti v taki stranki organiziran, bi bi bila le gospodarska, on hoče biti tudi politično organiziran.
Fr. Rinaldo, [Nadaljevanje danes teden]
AGRARNA REFORMA.
Okrožni agrarni urad v Mariboru je izdal ne-katerim občinskim agrarnim odborom svojega področja dne 1. VIII. 1924 okrožnico št. 2428., v kateri citira neko rešitev g. ministra za agrarno reformo. izdano pod št 30481 dne 8. VI. 1924, da je v smislu § J|- zakona o začasni 4 letni zakupodai veleposestev, da se vsi dosedanji začasni zakup, ki potečejo s 30. septembrom 1924. in po katerih so v agrarnoreformnč namene prevzeta zemljišča dodeljena v začasni zakup agrarnim interesentom, dobrovoljcem ali pa kolonistom, podaljšajo do predložitve zakona o ekspropriaciji veleposestev in o kolonizaciji. S tem se bo končno rešilo vprašanje odkupa prevzetih zemljišč in po tem zakonu preidejo ta zemljišča v last onih. katerim so dodeljena kakor tudi do časa, ko stopi ta zakon v veljavo. To podaljšanje vseh dosedanjih zakupov se ima vršiti pod vsemi pogoji in obvezami, katere vsebuje spredaj navedeni zakon, kakor tudi zakon o dobro-voljcih od 18. decembra 1919. leta in uzakonjena naredba od 16. septembra 1920. leta, štev. 15119.
Sef urada:
Mate Gregorovič s. r.
L. S.
(Opomba poroČ.): Opozarjamo vse interesente, naj natančno prečttajo ta članek, potem si naj dobe v roke Uradne liste iz leta 1923., Št. 3, 4, 5, 6, 8,
9„ in uzakonjeno naredbo od 16. septembra 1920. leta štev 15.119. Da dobite to vse v roke, pojdite v občinski urad, ki vam mora to vse izročiti ker vsi plačujete Uradni list pri občinskih dokladah.
Če boste to natančno zasledovali, vam ne bo mogel nihče jemati pravic, katere vam po zakonu pripadajo. Ce pa ne boste na straži, se vam bo godilo tako, kahor se je že marsikateremu. Vzemimo slučaj v brežiškem okrožju v občini Podsreda, kjer imajo zemljo sami bogataši SLS, Sv. Peter pod gorami, kjer je pa sedaj s težkočaml s. Umek nekoliko stvar uredil, dalje Rigonce pri Brežicah in Videm ob Savi, kjer so nastale velike pravde in so stroške plačali tisti, ki niso nič zakrivili, tisti pa, ki 30 krivi, se pa hodijo cele dneve in cele noči z upravitelji veleposestev pdgovarjat in po kavarnah ustanavljat Orjuno, namesto da bi reševali v redu predloge, katere dobivajo od okrožnih občinskih agrarnih in od občinskih odborov ter od posameznih interesentov, jih n tem uradno obveščali, da bi se vedeli ravnati. Potem ne bi bilo več nereda, ki se dogaja še vedno. Da se še ni to v okrožnem agrarnem uradu v Mariboru izvrševalo, je velika krivda bivšega šefa dr. Pfeiferja in inž. Vedernjaka. ki jima je bila strankarska radikalno-orjunska politika bolj važno delo kakor pa služba v uradu, za katero sta oziroma inž. Vedernjak še prejema plačo.
Glede zgoraj omenjene okrožnice pa zahtevamo, da Izda vsem okrožnim občinskim agrarnim in občinskim uradom prepis originala s podpisom ministra za agrarno reformo, ker dvomimo o točni vsebini rešitve ministrstva, ko vidimo samo podpis šefa agrarnega urada v Mariboru.
Globoko. [Poročilo o občinskih volitvah 17, tm.] Zjutraj ob 7. se je sestal volilni odbor, katerega so tvorili sledeči člani:
1. Jože Molan, dosedanji župan SKS, katerega ima drž. pravdništvo v Celju zaradi volilnih priprav na piki. Bil je že enkrat kaznovan zaradi tega, pa še vedno vodi volitve 1 Zakaj ni srezko poglavarstvo v Brežicah še ničesar ukrenilo proti neredom, ki se gode v naši občini vsak dan ?
2. Franc Kene ml kot zastopnik občine.
3. Ivan Urek kot zastopnik samostojne kmetijske skupine.
4. Martin Lipšina kot zastopnik narodno go-spoearske skupine, namreč za svojo osebo, o čemer bomo prihodnjič poročali.
5. Miroslav Pavlič posestnik in. rudar, kot zastopnik narodno-kmetsko-obrtne skupine. To je tisti Pavlič, ki je bil pred nekaj časa organiziran pri KDZ v Globokem in katerega je Ivan Urek izključevat iz volilnega imenika za volitve v agrarni obč. odbor. Pozneje je pa pokleknil pred Ureka, s čimer si je zaslužil predsedniško mesto v obč. agr. odb., kar mu pa veliko ne pomaga.
6. Ivan Umek kot zastopnik narodne vinogradniške skupine, To je tisti Umek. ki je bil med 1. 1918—20. kaznovan zaradi veriženja z moko in mastjo. Na postaji Zalogu pri Ljubljani mu je bil vzet vagon moke in nekoliko Sodov masti po za* slugi — Ivana Ureka. Danes seveda za Ureka agitira. Ivan Umek ima še več in večjih grehov na vesti, bi bodo prišli v najkrajšem času na dan. [Ta Umek ni nič v sorodu z našim s. Martinom Umkom. Op. ur.]	s
7. Martin Umek kot zastopnik kraj. org. KDZ. Bil je vsej komisiji seveda trn v peti,
8. Franc Strgar kot zastopnik SLS, sicer zelo vnet klerikalec, ampak mož- resnice, morale in pravice.
9 G. dr, Vidic kot zastopnik srezkega poglavarstva v Brežicah, da se volitve izvršijo strogo po zakonu.
Torej vseh članov, ki so tvorili volilni odbor, je bilo 9, med njimi 5 pristašev SKS. To so zastopniki in glavni kričači tiste SKS, o katere metodah pri tem volilnem boju bomo še poročali.
Pri skrutiniju se je pokazal sledeči rezultat: vseh volilcev je bilo nekaj čez 300, udeležilo se jih je pa volitev 230. Urekove liste so dobile: prva 60. druga 35, tretja 18 in četrta 23 glasov. Lista KDZ je dobila 14 glasov in lista SLS 79. Urekove štiri liste, združene v eno, so imele največ glasov in skupni njih ostanek je daleč presegal polovico volilnega števila. Tako so dobili samostojneži še dve prazni odborniški mesti, da imaio vsega skupaj 10 odbornikov, kraj. org. KDZ 1. SLS pa 6. skupaj 17 odbornikov. Izostalo je od volitev 80 ljudi in to sami taki, ki Ureka niso hoteli voliti, pa so se bali, da bi Urekovi policaji zvedeli, da niso njega volili, Mi socialisti smatramo to seveda za nezavednost in duševno revnost. Pb vendar ne moremo reči, da je večina občanov v Urekovem taboru, zlasti če prištejemo še tiste, katere je Urek z županovo pomočjo na protizakonit način izreklamiral iz volilnega imenika. Dalje bomo še poročali.
Iz Siska. G. prometnega ministra Sušnika, pristaša SLS, moramo prijeti za ušesa. Torej: g. minister, ali vscj je znano, da osobje bivše južne žel. v Sisku še do danes ni prejelo istih prejemkov in predujmov kakor njih tovariši v Zagrebu in v Sloveniji ? G. minister, ali smo mi pod drugim bogom ali hudičem? Večina železničarjev ie svoje na račun prevedbe že dobilo, mi pa nismo še ničesar prejeli. Mera je tudi pri nas polna, uredite tudi to, če nočete, da bomo začeli govoriti tako, da vam ne bo ljubo. Vi železničarji pa: vai v socialistično organizacije 1 —- Več železničarjev iz Sinka
Velenje. Dae 20. 8. arto intervenirali del. w upniki pri g. nadzornika glavnega rudarskega rav nateljstva iz Sarajeva Kakor že prej večkrat, ie tndi tokrat prisekal Filip Kovač, da bi sliSal, kaj se tam govori in bi potem delavstvo hujskal proti zaupnikom, čea vsega so zaupniki krivi. Da on gospodarske krize ne občuti, dokažemo a sledečim: Kovač se ni sramoval v navzočnosti vseb zaupnikov povedati, da ima meseca julija 35 šihtov, torej 4 več nego je koledarskih dni. [Štefančič, slabo si učil svojega prijatelja, da je treba 8urni delavnik spoštovati!] Možakar je menda hotel a tem gosp. nadzorniku pokazati. da se da delati tudi 12 ur. Šihte čez koledarske dni je delal brez dovoljenja g. obratovodja. Njegovo ročno delo bi namreč lahko upravljal vsak invalid, da si ne bi čitatelji mislili, da kopa premog 35 šibtov. Ali se bodo odprle oči vam. ki delate v jami v vedai nevarnosti, ter zaslužite mesečno 300—500 Din manj ko Kovač ker V8m ni priložnost dana delati mesečno 35 šib* tov? Lahko je imeti namreč »leicbten Dienst* in kritizirati ljudi, ki delajo v prid delavstva, kolikor je v danih razmerah pač mogoče* Da danes delavstvo niti tega ne doseče. kar mu nudijo zakoni ali pogodbe, ao krivi največ tisti, ki so de), gibanje razbili. Med te spada tudi Kovač. On je bil prej atrašen socialist. I. 8. 1920 je odstopil od Unije slov. rud. h komunistom, Tudi pri komunistih je bil strašno revolucionaren in delaven za demagogijo. Pozneje je bil pri neodv. org., kjer so ga lansko leto oz. to zimo izključili. Pri letošnjih občinskih volitvah ja sestavljal nestrankarsko liato zakar pa ni mogel dobiti zadoatno število podpisov, mislim, da ae boste delavci iz tega naučili, kal amete od takih .neatrankarjev" pričakovati. Filip Kovač nam je tudi kazal 87. štev, .Napreja”. Povedal je, da je bil že pri advokatu ia da bo tožil, češ da ni on nikoli delal proti delavskim interesom, tako kakor je t8m zapisano. Mi ga pa vprašamo: ali ni to proti delavskim interesom. če dela on brez dovoljenja g, obratovodja 35 šibtov, med tem ko ima ostalo delavstvo priložnost naredit le 17—24 šihtov mesečno? Vam delavcem pa kličemo: V orgaaizaciji je vaša rešitev. Kadar ae boate potrudili da bodete opravljali en del dela v organizaciji bodo taki .ljudski prijatelji* sami od tebe odpadali, ker jim ne bo nihče verjel.
Škofja vas. Vsem neredno ali pa nič plačujo-čim članom organizacije Kmetsko-delavske zveze v Škofji vasi v opomin. Naša tukajšnja organizaci-ja bi bila lahko bolj močna, če bi se vsi člani zavedali, da se mora organizacija tudi plačati! Tu je rakrana naše politične nem či: nezavednosti Nekaj je res vrHh redno plačujočih članov, ki razumejo, da a tem, da redno plačujejo branijo in podpirajo delavske koristi, ali koliko pa je redno plačujočih članov? Dragi sodrugi delavci, prosim vas, dajte se zavedeti, da ste delavci, da gre za splošne delavske koristi, plačujte redno, kajti s tem, da redno plačujete, ječite delavsko moč. s tem se borite za svoje lastne interese in za lepšo bodočnost svojih otrok, jaz se ne strašim truda pobiranja članarine, ali mnogo več veselja bi imel če bi mi ne bilo treba narediti pri pobiranju članarine toliko brezuspešnih potov. Delavci občine Škofja vas, vzdramite se, pristopajte v obilnem številu k organizaciji in plačujte, kar se da redno. Ne zame! Za same sebe se borite s tem, da v obilnem številu pristopate k organizaciji in plačujete rendo. Nimam veselja do borbe za teptano ponižano in razžaljeno ubogo ljudstvo, ali dobre vojake tudi moramo imeti in ti vojaki se morajo zavedati svoje dolžnosti! Rad bi še več blagohotnih opominov navedel, ali za danes mi je časa in prostora zmanjkalo. Torej pozdrav zavednim! — T. č. predsednik pol. org. SSJ in KDZ v Škofji vasi.
Škale. V Skalah sta bili vloženi dva kandidatni ilati, lista Soc, atranke Jugoslavije in liata SLS. Liato SSJ je aestavil odbor SSJ na sestanku, na katerem ao bili večinoma vsi člani. Ker j« pa od* bor ie preje apiaoval [provizorično) liato. so se pismeno povabili vsi člani [odborniki], da ae sestanka udeleže. Razen Ivana Lipnikarja so se vsi odzvali vabilu. Lipnikar je imel ravno službo, torej ni mogel priti Ker smo ga pa že prej obvestili, da ga mialimo kandidirati še za naprej, se je izjavil proti Jožefu Rednaku, da naj ta mesto njega podpiše. Klerikalci ao Lipnikarja napojili v gostilni in od njega zvedeli, da on ni aam podpisal. Tega ga pa aeveda niso vprašali, ali je dovolil ali ne, tem* več so pustili v občinski pisarni napiaaii neko izjavo, katero je Lipnikar podpiaal, ko še aam ni vedel kaj. Čeravno ja Lipnikar nato orožnikom izjavil, da je on dovolil podpia in aprejel kandidaturo ša pred aeatavo liate, ja vendar srezko glavarstvo na temelju § 16 zakona o volitvah v občinsko zaatop-atvo, listo razveljavilo. Da ao pa klerikalci zvedeli katere aodrnge ml kandidiramo, je vzrok ta, da smo mi prvi vložili liato In |o potem dobili v popravo, še predno ao klerikalci avojo vložili in so si vsa imena popiaali. Mi smo pa za kandidate SLS zvedeli šele, ko je bila liata SLS objavljena; to je 8 dni pred volitvami. Takoj ko smo zvedeli za listo SLS. smo tudi zvedeli in ugotovili, da imajo na svoji listi potvorjene podpise in med drugimi tudt Blaža Repnika, kateri je analfabet in je bil o podpisu obveščen šele 14 dni potem, ko je bila liata že po. trjena (Izjavo smo poslali s 5 pričami arezkemu gla-varstvu). Klcrikalci ao pa dne 17. 8. ie izvolili žu-
pana in se bahajo po .Sl. gospodarju*, da so zmagali. aeveda brez ljudske vednosti. Mi pa bot enakopravni državljani pričakujemo od srezkega glavarja in velikega župana pravično rešitev, to je razveljavljenje tudi liste SLS, ker mi amo podpisali Lipnikarja z njegovim dovoljenjem že pred sestavo liste, oni so pa Re. nika podpisali in šele ko jih je postalo strah, so ga naučili, kako naj govori, nam je pa izjavil, da je to dovolil šele pozneje. Mi smo prepričani, da bodo v najkrajšem času nove volitve, če pa ne, potem vemo, da je to uradna pomota ali pa da ne čitajo zakona, ker mi aami hočemo samo pravice in to tudi poznamo. — Občan.
Iz Črne. Tovariši, delavci, gotovo vam še ni iz spomina zadnji dogodek na plačilno soboto, ko je mlad fantič z nožem zabodel družinskega očeta Svršina iz Podpece. Drug enak slučaj se je dogodil pri Škrubeju, ko je tovariš tovariša tudi precej nevarno raniL Kaj imate, delavci od tega, da se z noži obdelavate? Nič drugega nego trpljenje! Najbolje je, da sploh v gostilno ne greate, kajti tam ae prodajata nevarnost in revščina. Družinski očetje, bodite pri svoji družini, fsntje, privoščite si po* šteno zabavo brez tistega prekletega pijančevanja, da potem splob ne veste, kaj delate. Če ie gresta v gostilno, razgovorite se r/sjši o svojih težnjah, obenem poalejte, če je go*i Inlčar naročen na naš list „Nasrej“; v g >st lne. kjer ni delavakega liata. sploh ae hadite. taaa imajo vas samo takrat radi, kadar imate ceWg J. po domače rečeno. Bol) ko se boate pretepati med seboj, tem slabše bo za vas. čim boli boste podpirali one gostilničarje, ki nimajo aiti vašega lista, tem bolj neumni boste. Hvalo pa morem izreči občinskemu odboru, da je pri zadnji seji odbil prošnjo za koncesijo gostilne, za katero je zaprosil Lipove v Javorju. Mož ae je nato tako razsrdil, da je sklenil v Kruičevi gostilni, da bo vse te preklete socialiste iz atanovanja izgnal. Mi mu priporočamo, da naj bo le miren, ni izključeno, da kakor nas socialiste zdaj blati, tako nas bo še potreboval. Opominjam ga z lepimi besedami, če ne bo pomagalo, bom drugič bolj energično prijel.
Drugi gad iz Črne.
Videm. Ker se nekaterim zdi klerikalna stranka SLS premalo katoliška, so ustvarili za občinske volitve novo katoliško delovno stranko, in našteli so 22 glasov. Mogoče se bo še komu zljubilo pri prihodnjih volitvah vstvariti še kakšno katoliško nedelavno stranko za tiste volilce, ki so pri sedanjih volitvah izostali. Izmed 442 opravičencev jih je volilo le 153. Če pojde tako naprej, se bo zgodilo kakor tam kjer so baje naredili 9 vrst jedil iz samega mleka. Pa iz mleka se da res marsikaj narediti, iz klerikalne demagogije pa na do nikoli nič užitnega. Človek bi mislil, da pri zavednem ljudstvu kaj takega ne bi bilo mogoče, pa ae še vjamejo na vsakovrstne puhle in prazne fraze, namesto da bi strnili vse svoje sile v socialistično Kmetsko delavsko zvezo, kjer bi v resnici lahko sami odločevali. Nekemu volilcu je baje bilo rečeno, da ne bo amel voliti, ker se je pred nekaj časom preselil v drugo občino, službo pa stalno tukaj opravlja, dočim je drugi tukaj volil, ki je že več let ven iz te občiae. Kmetsko delav8ka »napredna* stranka (tako se imenujejo zdej pri nas samostoj-nežilj je pa imela enega na svoji kaadidatni listi, ki je že pred 3 leti umri [22. dec. 1921.] Na kandidatni listi, ne le v volilnem imeniku I Živih volilnih opravičencev je pa več iz volilnega imenika izpuščenih. Torej more biti nekaj zelo prijetaega na župaaskem stolčku. Mogoče se tam dobi še ključ od nebeških vrat?
Sora. — Medvode. Agitacija za kronanje Marije na Rakovniku pri Ljubljani se vrši pri nas na !a način, da g. župnik Kajdiž v Sori prestavlja Iju-de n žegnauje in mašo v cerkvene podružnice, zato da bi mogel on in njegovi backi iti na Rakovnik. Na take stvari ima g. župnik čas mistiti, da bi pa poskrbel za poštenega grobokopa in meinarja, tukaj pa nima smisla in časa. Kakor že znano, je povoden 8 t. m. v Ločnici zahtevala 6 človeških življenj, med temi ie bil hlapec Matevža Šemica, kateremu je njegov brat prinesel lepo obleko za grob. Pone* srečenca ao 11. t. m. pokopali, toda ne takoj zasuli, v noči od 11.—12. pa je šel Jože LoČniškar, pomočnik meinarja v. ter vzel mrtvecu obleko iz krste, nato pa jo je čez par dni oblekel in a tem tudi izdal svojo tatvino. Nič ne pomaga zabavljanje z lece in kričanje o brezverstvu, treba je tudi vzgajati in ljudstvo, katero vam še kaj veruje, navajati k pošteni ' ia medsebojni pomoči. S tem g. župnik, da se v cerkvi ne vrši popoldanska sluiba boija, zato da bi gasilao društvo ne imelo obiskovalcev aa svoji veselici, s tem ae delate po naukih katoliška vere. Gasilno društvo je v vaših očeb najbolj brezversko. to pa Z4t», ker ja večina članov drugačnega mišljenja, ker ne trobi v vaš klerikalni rog. Svetujemo vam g, župnik, da prenehata a takimi pridiganj, kajti cerkev je hiša boija, in leca je xa oznanjevanje boije besede, ne pe za bujakeaje vernih ljudi. Toliko zn danes, če pa barometer ne ho drugače poka-zol, pa še več. — Potrebno bo vedao več piseti ker ti pašiči mislijo, da bodo res vedno paše vali, prav tako, kakor pri Strok, komisiji. Mi pa pravimo, da bo počasi tudi te v. ag vzel. žal da naša delavstvo še vedno veruje v take bogove! — Most na državni cesti v Medvodsh, katerega je zednja povodenj tudi nekoliko porušila, ae ie popravlja. Teiki promet je uatavljen,
Pitajte naš tisk!
Delavci!
Kdor inserira v drugih listih, v „Napreju“ pa ne. ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst. V vaših rokah je, kakšno
inseratno politiko
delajo trgovci Trgovci so bolj navezani ne v s nego vi nnnje!
Lastnik: .Sloga*, r. z. z o. p.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot
(v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.)
27. VII1.	\ntov	v	rr>	2800
i
L. Mikuš
= TVORN1CA DEŽNIKOV IN SOLNČNIKOV = v Ljubljani, Mestni trg štev. 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli veli-:—: kosti po najnižji ceni. :—:
iss
POZORI
Delavci kupujte kruh iz pekarne
Iv. Oberžana.
Zahtevajte ga po vseh gostilnah, trgovinah in kavarnah. Točna postrežba Se priporoča Ivan Oberžan za Kresijo 12. Poleg gostilne Jznžek —■ —.-   v Celju. --
Edino
&
nadomesti in prekosi okus in redilnosi mesa tf hrani.
flašimlrodbinatn
priporočamo našo pravo domačo ^OltlflSKO cikorijo, izvrsten pridatek za kavo.
Splošna gradbena produk. zadruga v Celju
ljubljanska cesta 10. čekovni račun št. 13708.
Sprejema
člane, hranilne vloge od svojih članov in članov Splošne delevske unije ter članov razrednih organizacij.
naročila Z8 izvršbo raznovrstnega dela, kakor zidanje in popravljanje hiš. adaptiran je. slikanje
itd.
URADUJE:
vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne.
NAŠI IZDELKI:
Svojnoeladna ržena ŽIKA
tf rdečih •■vitkih,
Dtfojnoeladna Ječmenova Žlka v modrih savltklh,
Slajena Ječmenova Žlka
v s sla ni h aatflfklh
so najboljši t Zahtevajta la ŽIkot