Listek. Hudobec v jerbasu. (Spisal Ivan Vnk.) 0 srečna leta blažene mladosti! Kako brezskrbno življenje nam podaja. Kdo še bi se je ne spominjal; posebno, ko smo sedeli okolu dedeka pri topli peči, ter poslušali njihove mične zgodbice in povestice. In pripovedovati so znali naž dedek prav gladko in nekako veličastno jitn je tekla govorica, kot bi brali iz knjige. Nekega zimskega večera, ko smo odmolili »Zdravo Marijo*, so nas poklicali in djali: »Otroci! povedati vam hočem jedno povestico, ki mi je priSla ravno na misel.» Mi, otročad, smo se z veselim krikom postavili krog njih ter z odprtimi ustmi nestrpno čakali, kedaj začno pripovedovati. In dedek so spustili par goslih oblačkov dima iz svojega vivčeka, iztrkali pepel ter odložili vivček. — In to povestico, katero so nam pripovedovali tisti veCer, hočem sedaj, vam, dragi čitatelji in čitateljice «Slov. Gospodarja* napisati. Sprevideli bodete, da so znali naS dedek Saljive in kratkočasne povestice, in Se sedaj, ko me tarejo skrbi, in mi jemljejo čas, se mi razjasni oko. Pa da se ne bomo preveč dolgočasili, začnimo raje s povestico, ki utegne čitatelja kratkočasiti. Lorenc Hrastnik je živel s svojo nič boljSo polovico v majhni hiSici, ne daleč od vasi Milnice. Lorenc bil je jeden izmed onih vitezev, ki žanjejo, kjer niso sejali, in najdejo, česar ni nihče zgubil. On je našel prav na labko n. pr. težko slanino v dimniku svojega soseda, istotako kako ubeglo kokoš, prijemši jo z vajeno roko za vrat ter jo, kakor bi mignil, poslal s tega trnjevega življenja v boljSo bodočnost; zraven tega je še našel tu in tam kak suhi moSnjiček itd. Prav izpod rok mu je šlo v temni noči kopanje krompirja in pobiranje sadja. Pa kako so hudobni ljudje na svetu; preganjali so ubogega Lorenca na vso moč in mnogokrat je siromak moral radi svojega rokodelstva prebiti marsikatero noč in dan med štirimi stenami in omreženimi okni; to je bilo dobro, da ni pozabil med tem svojega rokodelstva. V neki tihi jesenski noči se je Lorenc odpravil zopet po svojem poslu; ali tokrat se mu je Strena zmedla. — Na svojih skrivaliSčih krog vasi, je bil to noč ta klativitez opažen, in takoj sta se odpravila dva na skrivališče «pri treh lipah», kake četrt ure od vasi, koder se je vitez z ugrabljenim plenom vračal. Ta dva možaka sta bila Rok in pa Aleš. Rok bil je Sirokoplečat in precej velik ter močan kot medved. Aleš je bil pa majhen, a vendar po lastovičje gibčen pa tudi precej močen. Ura v zToniku je ravno odbila jedenajst — kar se priplazi črna postava proti <trem lipam.» «On je», zašepeče jeden za grmom, «po njem!» «Stoj», zavrne drugi, «še je čas!» Ta postava, ki se je sedaj ustavila pri «treh lipah>, bil je v resnici Lorenc; na hrbtu je nosil veliki jerbas, ter je kar stokal pod njegovo težo. Postavil ga je na tla, ter si obrisal pot, ki je kar curkom lil po razvnetem licu; potem je poslušal na vse strani — ter se tiho in oprezno spravil na nasprotno stran, k dvoriSču Vinka Migiča. «Ta Se ima en opravek*, zaSepeče AleS, «poglejva, kakšne zaklade ima neki v jerbasu, da je tako stokal!» Oba poskušata vzdigniti jerbas, a posreči se jima le z veliko težavo. ¦Saperlot, ta |e pa naložiU, zagodrnja Rok; <ierbas tehta čez jeden cent.» V jerbasu sta naSla: Meso, kruh, vrečo graha, par čevljev, sladkor, sol, kavo in druge reči. «Ti Rok», reče Ale8, «sedaj mi je ravnokar nekaj Sinilo v glavo; — pa, seveda, to je vsekako nevarno počenjanie.* <Kaj tacega?» vpraša Rok. «Veš, jaz bi najraje malo duhove igral... Ako bi namreč spraznila ta jerbas, te reči zanesla v stran, jaz se pa vsedem v jerbas — in ti bi djal nekaj kosov mesa in kruha na vrh in to vse lepo pokril — in rečem ti, lump ne opazi nič, pa me odnese.» «Juhu, Aleš, ti si pa dečko! To narediva — narediva pa to! To bo smeha!» In smejal se je tako, da se je držal za trebuh, fcakor da bi bilo že izvršeno. «Ali, če me opazi? .. . Jaz se ne bom mogel braniti v jerbasu. — Pa se ne smej tako glasno, da naju ne sliši!» «No pri vsem tem sem Se jaz tukaj>, reče Rok, ko si od smeha nekoliko opomore. «Jaz se skrijem za grm . .. ako te ne opazi, šel bom tiho za vama . . . kako hitro pa bo pretila nevarnost, priskočim na pomoč.» «Dobro! pa poskusiva!* Hitro znosita ukradene reči za grmovje, in AleS se vsede v jerbas; ker je bil majhen, sedel je prav oblastno v ujem; Rok ie vrgel preko njega prazno vrečo — grah sta izsipala — čez vreCo nekaj mesa in kruha, ter z rjuho vse skup pokrije, on pa se skrije za grm. Kmalo na to pride Lorenc nazaj. Prinesel je polne žepe jabolk ter je položi v jerbas; nato se pripogne in z globokim: <Aaa-aah!» počasi z jerbasom na hrbtu ustane. Ko \e storil kakih sto korakov, kar zasliSi zraven sebe čuden krik. Po celem telesu se je stresel in jel stopati hitreje. — Zopet zasliši strahoviti: «SSš—SšS—š§š.» Noge se mu šibijo, a vendar drvi dalje. — In sedaj grozen: «Ouuh—uuh!» «Vsi dobri duhovi!* zavpije prestraSen Lorenc. Sedaj je prišlo celo do jerbasa — kako praska po njem — Lorenc zdihuje in divja naprej, kar ga morajo nesti noge — sedaj zopet zapraska. Lorenc zastoče: »Sveta ....!» Kar nekdo strašno zažvižga, da je Slo skozi užesa — in sedaj se oglasi nad glavo divji: «Juhuhu—uj!» — Lorenc hoče jerbas spustiti — pa sedaj ga nekaj zgrabi z žarečimi kremplji za ušesa. Lorenc kriči in prosi: »Milost! Milost! — hudobec! — vrag!» Hudobec krikne divje: «Od kod te reči ?» »Kupljeno, gospod hudobec — vse kupljeno!» stoka tat. Hudobec ga neusmiljeno potegne za ušesa. »Darovano, gospod hudobec —darovano, dobljeno!> jefii milo Lorenc. Hudobec mu zasoli gorko zauSnico in ga potegne še huje za ušesa in Lorenc nazadnje obstoji: »Ukradeno, gospod vrag — ukradeno!* «Kje? kje? kje?» tuli satan. «Pri Migiču, pri Črednjaku, pri Detalnu, pri Olšenku», zastoče tat. Hudobec se na vso grlo divje zagrohoče, Lorenc pa prosi: «Gospod vrag, pusti me, da si počijem; straSno sem utrujen!» «Počivala bova v peklu!» zatuli hudobec, »naprej, marS!» Lorenc beži naprej. Bleda luna se prikaže izza oblakov in zasveti s svojo fiarobno svetlobo vso okolico. Sedaj zagleda nesrečni tatič v lunini senci zraven poti sebe — jerbas — in čezenj hudobca s koniskimi nogami, dolgim repom in z zvitimi rogovi, vendar Se beži naprej. Sedaj se zopet zasliši strahovito žvižganje, vriskanje — zraven niega — za njim — in čez njegovo glavo, — cela vrsta maihnih, ognjeDih hudobcev pleše pred njim ter ga zbadajo v obraz in rame. — Lorencu se Sibiio kolena. Sedaj pride pod visoko lipo, ki je razprostirala mogofino svoje vejevje čez cesto. Hudobec zarjove: «Stoj!» Lorenc obstoji in se trese. Hudobec mu pa počasi, besedo za besedo zatuli na uho: • Daaes še nimam cele moči dez te .. . Pri drugi tatvini si pa moj, razumeš, moj!... Sedaj te hočem še enkrat potresti in izpustiti.* In prijel ga je za lase, ga mikastil, da mu je kar glava odletavala sem in tje, ter mu nazadnje priloži par vročih, krepkih zaušnic. Med tem zdravljenjem je pa stokal Lorenc: «Gospod hudobec, milost, milost! — Tisočkrat prosim za milost!» — Nato se zgrabi hudobec za vejo ter z divjim vriskom spleza na lipo. — Ubogi tatič pa spusti jerbas ter beži domov, kolikor so mu pripuščale upehaoe kosti. Ko je Lorenc odSel, splezal je Aleš z lipe; Rok je priSel ravnokar k njemu; in smejala sta se tako, da sta se kar valjala po tleh. Nato sta odšla v vas. Drugi dan so našli ukradene reči pri «treh lipah»; ljudstvo ni moglo razumeti te čudne reči. — Lorenca pa nekaj dni ni bilo nikjer videti — reklo se je, da je bolan. — Prihodnjo nedeljo stopil je Lorenc k spovednici, kjer se je dolgo pomudil. Od tistega časa se ni dotaknil tujega blaga; tu in tam je še bilo časi slišati, da je zmanjkalo te ali one reči, in vsikdar se je pripisalo na račun ubogpga spokornika. Tako so pripovedovali rajni dedek. Mi otroc-i smo si njihov nauk globoko k srcu vzeli, in tudi jaz ponovim: «da bi le vsaki tat bil tako temeljito ozdravljen, kot je bil ta, potem bi se kmalo odvadil grešiti zoper sedmo božjo zapoved!»