14« 211 RAZSTAVA GOZDNOLESNEGA GOSPODARSTVA SELSKE DOLINE V zgornjem delu Železnikov ob znamenitem plavžu in Plavčevi hiši je bila 28. 9. 1967 pomembna svečanost, otvoritev razstave gozdnolesnega gospodaretva kot prva prit-oditov te vrste na Goi-enj-skem. Namen razstave je bil prikazati zgodovinslci raz\-oj gozdai-stva in lesne industrije v Selški dolini od izkoriščanja gozdo\' in pr\'e znane žage v Sloveniji do oglarstva in siodai-stva. Na piiedveč€>r otvoritve no\'ega žagai'-skega obrata v LIP Cešnjica je v neposredni bližini plavža zagorela oglarska kopa, s čimer je bila nazorno prikazana stoletna dejavnost, povezana s fužinai-stvom. Zunanji del razstave je obsegal prostor okoli plavža. Na oglai-skem kopišču je bila postavljena kopa za kuhanje oglja v naravni velikosti, oglarska koča z značilnim ognjiščem in ležiščem za oglarja, braškarica za drobno oglje, ki služi za boljši v^žig kope, in oglarsko orodje. Gozdnoprevozna si'edstva so bila predstavljena s številnimi redkimi primerki po vrstnem i-edu in načinu uporabe. Vozila za ročno vprego: oglarske sani s košem za oglje, sani za drva, cigarske sani za vlačenje hlodov. Vozila za vprežno živino: posmojke za vlačenje hlodov, vlačuge za gozdni prevoz hlodov ali drv. vlačuge za preA-oz po p>oteh ali cestah, tovorne sani za prevoz tovora po cestah, kmečki voz z lesenimi osmi nosilnoivti do .oOO kg, navadni voz samec z nosilnostjo do 1500 kg. težak samec z nosilnostjo do 2000 kg, dvovprežni voz z nosilnostjo do 2500 kg in težak dvo-vprežnik z nosilnostjo do 3500 kg, imeno- van tudi »-tajsel«. Za primerjavo so bila prikazana tudi sodobna transportna sredstva: goseničar z vitljem in cestni kamion z dvigalom za hlodovino. Notranji del razstave je obsegal pritličje Plavčeve hiše, ki predstavlja pomembni zgodovinski objekt Železnikov. Scenarij prvega prostora je obsegal: relief Selške doline v merilu 1 : 12500. s prikazom gozdnih, pašniških, travniških in obdelovalnih površin. Ob potokih so bili postavljeni številni žagarski obrati ¦— venecijanke, narejeni po stanju iz leta 1900. Prikazan je bil tudi benečanski jar-menik z vpetim žagarskim listom, vozonn za pomik hloda in vlečnim mehanizmom za voz. Razstavljeni jarmenik je bil prenesen iz Štajmicove tovarne parketa v Peti-o\'em brdu, ki je obratovala že leta Omenimo naj tudi napravo za ozoblja-nje žagarskih listov, drobno orodje za žagai-stvo. ročno žago za rezanje hlodov in sliko Železnikov po Valvasoirju. Scenarij drugega prostora je vseboval: nazorni prikaz gozdnih fondov v Selški dolini. oixxlja gozdnega delavca, kot so: sekira, žaga, klavnica, klini, majovTiik, šepcer, rezalnik, cepilnik, streha iz ško-del, pano z opisom gozda in pi-egledorn o žaga.rstvn, poročilo Obrtne in trgovske zbornice v Ljubljani iz leta 1876 in prikaz delavskega gibanja gozdnih in lesnih delavcev v Selški dolini. Scenarij tretjega prostora je prikazoval modele pomembnih zgodo\-inskih žag v merilu 1:10. Fužinar.ska žaga v Železnikih ima zanimiv \'odni pogon in prenos gonilne sile. Posebnost te žage je vodno namakanje ležajev kot nadomestilo za mazanje. Maketa prikazuje tudi krlišče hlodovine in zlaganje desk v trikotne, kvadratne in škarjaste kope. Kondradova žaga iz Sorice ima pogon z nadlivnim kolesom, prenosom sile z zobatimi kolesi in jeiTnenično predležje za pogon jarme-nika in cirkularke. Na razstavi je bila tudi maketa žage iz leta 1358, pri kateri \-odno kolo preko zobnika pomika hlod v zobe žagarskega lista. Scenarij četrtega prostora je predstavljal pravo sodarsko delavnico s polizdelki, gotovimi izdelki in številnim sodar-skim orodjem. Na panojih je bilo slikovno in tekstno obdelano sodarstvo, ki je doživelo razcvet z izdelavo embalaže za železne izdelke v dobi plavžarstva. Sodarstvo je bilo v Selški dolini nekdaj p>omembna obrt, zato bi bilo prav, da na tem mestu navedemo vrsto izdel- Maketa fužinarske žage v muzejski zbirki v Železnikih kov in orodja, ki so jih v tistem času uporabljali. Sodarski Izdelki: barigla — ploščati sod za tovorjenje žebljev, velikosti 25, SO. 75 in 100 litrov, zeliar — velikosti 25. 50, 100 in 200 litrov, ribairski sod — v velikosti 8, 10, 25 in 50 liti^ov, sod za tanin — v velikosti 50 in 100 liti-ov, sod za suho ba,n'o — v velikosti 25, 50 in 100 litrov, sod za žičnike — v velikosti 25 in 50 litrov, vinski sod iz hrastovine — v velikosti 5 do 10 000 litrov po naročilu, kad — velikosti od 60 do ,5000 litrov, škaf — v velikosti 16, 21, 80 litrov, brenta — za nošenje grozdja ali vode v velikosti 25 do 30 litrov, golida z enim ročajem — v velikosti 5 do 10 litrov, umivalnik, deža za hranjenje maščob aLi medu — velikosti 5 do 100 litrcn', pina za izdelavo surovega masla — velikosti 15 do 20 litrov, sodček z loputo za izdelavo sin"o-vega ma.tjla, banja za kopanje dojenčkov ali odraslih, napajalnik za živino s šoba-stimi ročaji, mernik — v velikosti 13 in 26 litrov, žergel za merjenje količine oglia. Orodje in priprave za izdelavo sodov: dašilnica za krojenje dog. leseno kladivo »maci« za krojenje dog, rezilnik za obrez dog pred krivljenjem, krivilnica, prosto stoječi oblic »štosman« za skoblanje dog, leskovi ali železni stavni obroči. razpoi'e, nabija<5 in kladivo za nabijanje obročev. rezilo za prirobljenje sodov, utorovnik za zarez utora na dno, kljuka za povlače-nje dna v utor. nož za obdelavo sodove površine, vešnik za izdelavo izreza sodove vehe, žaga za obžaganje dna, sodarsko šestilo, stol za obrez dog in obročev, imenovan tatTman, nastavno nabijalo za železne obroče, železno kladivo za nabijanje železnih obix>čev, nakovalo za izdelavo železnih obročev, piiebijač za luknjanje železnih obročev, sekalo za železo, natezalec za zakovice, amerikanski nož za zunanje čiščenje soda, skodla za notranje čiščenje soda, maček ali strgula za čiščenje utora, ognjišče za gretje dog pred krivljenjem, malarin za pomoč pri obdelavi dog, kljuka za povlačenje končnega obroča na sod, imenovana psica, usnjen predpasnik, naročnik, to je usnjena krpa za zavarovanje dlani pri sko-blanju dog, šablone za pravilno umerjanje dog, škatla za moznike, vijak z vrvico za stiskanje hrastovih dog, koš za ogenj, postavljiv v hrastov sod, nož za zarezovanje lesenih obročev, lonec za taljenje parafina, ki go ga rabili za tesni-tev soda. 212 Razvoj razsta\ljemh dejavnosti je pripeljal Selško dolino do intenzivnega izkoriščanja gozdov in moderne žagai-ske ter pohištvene proizvodnje. Gozdnolesna razstava v Železnikih nazorno prikazuje razvoj pomembne gospodarske panoge na tem območju, za to je v 0'kvii-u muzejske dejavnosti postala stalna razstava, ki si jo z zanimanjem ogleduje vsak dan več obiskovalcev. Številni poznavalci se pohvalno izražajo o edinstveni zbirki, ki gotovo pomeni nekaj več kot skupek muzejskih predmetov. Za pomembni kulturni dosežek moramo izreči zahvalo podjetju LIP »Cešnjica« za finančno pomoč, tovarišu Niku Zumru pa priznanje za organizacijo in duhovno mentorstvo. Jože Demšar, dipl. ing. 213