Posamezn* številka 30 C. Poštno račun. — Corrto cemente con la posta. Izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in upravništvo ▼ Gorici, Via C. Favetti 9. — Tiska Narodna Tiskarna. — Izdajatelj in odgov. urednik FRANCE BEVK Cena oglasom: 1 milim, visočine v širini enega »tolpe L. —.80, za trgovske reklame, bančna obvestila, poslana, vabila, naznanila itd. vsaka vrsta L. 1.—. Celoletna niročnina L. — Za inozemstvo L. 22.50. i.efo IV. GORICA, četrtek dne 9. aprila 1925. ._it. 15. Enemu draginjo — drugemu blaginjo. Kadar boš prav lačen, se z očmi naje j, da okrog ne p.adeš drži se in glej! • Dobro je, če stiska kdo ti tudi pas, tudi če postaneš tanjši kakor las. Stem smo pač dosegli višek varčnosti, saj za ribe take niti davka ni. Če na prazen trebuh pa razpiše kdo davke in naklade — bo pa, res hudb. Vse se danes viša, vse navzgor leti, že meso je dražje in se kruh draži. ■ Protestiraj peku, ne pomaga nič, časopis pokaže in ti reče ptič: »Črno je na belem: vse je dražje zdaj, pa se radi tega vrag obesi naj«. Če pa piše v listih, da so doli šle cene kruha, moke, tj ver jam« ne: »List pač lahko piše, kar se njemu zdi, a cia je vse dražje, to pač vemo mi«. v ji- IiiSjj \i ''4 ••(.i f' j; v* Če tako gre dalje, bolje nič ne bo. si naslikaj ribo meter nad zemljo. Gorica, dne 9. aprila. Odkar so Radičevci v beli graiskem parlamentu postali iz Savlov najboljši Pavli, se vedno bojim, da jaz ne postanem lepega dne Sova. Ta strah se me loteva posebno radi tega, ker mi je Sova iz jeze, da preveč pikam dekle« ta, parkrat že zelo zažueala. Je res, da se Sove nič ne bojim, kadar je doma ni. Toda vrag si ga vedi, danes je vse mogot če in ni gotovo tudi, da me Sova tako presneto ne premi-kasti. da ne bom vedel,, če sem »mandelc« ali »babca«.. Ravno tako so bili premika-steni tudi Radičevci. da niso vedeli, kaj so in so padli lepo na kolena. Čuk na palci sicer nima nič proti temu, če kdo ■eče. da ni republikanec. To ' čisto mogoče, in še mnogo norcev na svetu, ki niso rez blikanskega mišljenja. To« idpovedati se republikan-x samo radi tega. da si lah-1 o ohrani dobljene mandate ! z mandati tudi dijete, ki v Jugoslaviji niso baš ravno nizke, to je pa malo predebe« lo■ Čuk prenese marsikatero precej obilno, ta pa je tako obilna, da jo Čuk le s težavo požre. To je ravno tako kot z god « ba o tistem kmetu, ki je prise-rio/ . a sodnikom in držal figo v žepu pa je mislil, da prisega nič ne velja. Reči. da je kdo monarhist, pa si misliti pri sebi: »Pišite mi v uho, sem pa le za republiko>/« je najt enostavnejše, kar more kdo napraviti Politična neznačaj-nost je zonet naredila vrl kot rak naprr,: Kmalu bomo čuli vzklike: »Živel kralj hrvatske republike!« če jih že nismo. Prejšnje dni je po Gorici precej šumelo. Govorili so, da je papež tri goriške monsi-gnorje — kar ti meni nič — jaz tebi nič — kaznoval s tem, da jih je suspendiral. Vem dar se to ni zgodilo, kar ti met ni nič — jaz tebi nič, ampak so imeli ti možje na vesti, da so rovali proti škofovskim stolicam. Ker pa tako rovat renje, posebno ker so bili ot menjeni gospodje sami kan-didatje za škofovski stol. ni bilo v skladu s suknjo, katero oblačijo in z nauki, ki bi jih morali učiti, jim je dal papež priliko, da to suknjo zaenkrat slečejo, d* jim ne pride zopet prevelik apetit po škofovskih sedežih in na naredijo zopet katere neumnosti in ne vpo-rabijo znova sredstev, ki niso ravno v hvalo in čast božjo. Nemci so volili svojega predsednika, pa ga niso izvolili. Pri prvem tepežu so dot bili vsak nekoliko bunk, pa nihče toliko, da bi bil goden za predsednika. To so bile prt ve bolečine, prava bitka bo šele čez mesec, če Nemci, ki stoje ves povojni čas samo ob urnah. ne bodo že siti. Čuk na palci- Slovenska opera u Gor Drugi velikonočni praznik dne 13. ob 4- uri pop. in v torek dne 14. aprila ob 9 uri zvečer uprizori goriško »Pevsko in glasbeno društvo" v dvorani,.Trgovskega Doma" slovensko opero ,/V vodnjaku". Nadstopijo: sopran, alt, tenor in bas soli, polni društveni zbor v čeških narodnih nošah in orkester iz goriškega italjanskega gledališča. — Goriški Siovenci in Slovenci z dežele! Prehitite ta dneva v Gorico. Razkošna predstava Vam bo nudila užitek, kakoršnega še niste biii deležni po vojni! Solisti so: Sopran gospodična žilica Erženova, alt gospodična Emica Fonova, tenor gosp. Ciril Bratu!, bas gosp. Rudolf Levpušček. Pevski mešani zbor šteje okrog 40 psv-cev in pevk, orkester pa okrog 30 godcev. Pri operi bo sodelovalo skupno 80 oseb. Zbore pripravlja gosp. Emil Komel, režijo ima g. Ciril Bratuž, celotno opero bo vodil društveni učitelj in profesor gosp. Lipšzer. — Predstava je nekaj velikanskega! — Besedilo češke opere ie natisnjeno v posebni brošuri, ki se prodaja v ,.Narodni Knjigarni' v Gorici a L. 1- Istotam so v predprodaji vstopnice za obe predstavi. Pridite in kesali se ne boste! — Naval občinstva obeta biti velikansk. Sodeč po dosedanji predprodaji vstopnic bode vseh 400 sedežev razprodanih že pred Velikonočjo, tako, da ostanejo na razpololago pri blagajni na dan predstave le stojišča. — Zato pa: Požurite se! mm Mark Tvain. Najel sem si veliko sobo v podstrešju, v zelo prostorni hiši. Zgornja nadstropja že Bogve kdaj niso bila oddana v najem. Bik so zaprašena in s pajčevino prepletena, v njih je kraljevala samota in molčanje. Ko sem se plazil prvo noč do svoje sobe. se mi je zdelo, da sem zašel med grobove, da posegam v življenje mrtvecev. Prvikrat v življenju me je spreletal neverjeten strah. Zdrznil sem se, ko sem zadel v nekem kotu z glavo ob mehko pajčevino in so se mi nitke zarezale v obraz; bi« I lo mi je, kakor da sem srečal strah. Kako sem se oddahnil, ko sem stopil v svojo sobo in za« pri trohnobi in temi vrata. Veselo je plapolal ogenj v kaminu. Vsedel sem se zraven in s toplim občutkom ne« kake olajšave sem zaždel. Dve uri sem sedel tam, kopajoč se v sanjah in prijetnih spominih na stare in že delo« ma p«z«blje»e dogodke. Prt« sluškoval sem tajnim zvokom že ugaslega milega glasu in povračala se mi je v spomin marsikatera že* pozabljena pesem. Ko so zbledele moje sanje v težko bolest, se je prevrgel rjoveči veter v tiho in zatajevano ječanje, divje pod ar j an« je dežja na okna se je pomirilo v rahlo trkanje, dokler ni vtonil v daljavi korak zadnje« ga zapoznelca. Ogenj je vgasnil. Objel me je trpek obiutek, da sem sam. Vstal sem in se jel raz« pravljati. Po prstih sem hodil po sobi, natihoma, kakor bi kradel, sem se plazil sem in tja. Kakor bi me obkrožali speči sovražniki, mi je bilo, in bi jih bilo zbuditi nevarno. Zlezel sem v posteljo in som se zadelal in tiho prisluškoval vetru in dežju in tihem škripanju Oddaljene oknice, do« kler me vse to ni zazibalo v spanje. Spal sem trdno, toda ne vem kako dolgo. Nenadoma sem se vzbudil prevzet od nekega strašnega pričakovanja. Globoka tišina okrog. Niče« sar »i bite sffltolB, 1* r«Urj*nfe mojega srca. Čez hip ...... posteljna odeja je počasi pol« zela proti vznožju, kakor da jo kdo' vleče. Nisem se mogel ganiti in glas mi ni hotel iz ust. Še vedno je oprezno polzela odeja, dokler niso .ostala moja prsa razgaljena. Takrat pa sem jo zagrobil in jo z ve« likanskim naporom povlekel čez glavo. -Ždel sem, poslušal, čakal. Zopet je nekaj vleklo za odejo in zopet sem ležal ves otrpel; ko je preteklo stoletje sekund, so bile moje pr« si zopet razgaljene. Zbral sem vso svojo moč, krepko potegnil za odejo in jo tiščal z rokama. Čakal sem, Polagoma sem začutil zopet slabotno pote« govanje in z novo močjo sem zagrabil za. odejo. A poteg-ljaji so postali močnejši in so se spremenili v pravcato tr« ganje. Moral sem jo spustiti m tretjič je zdrknila k nogam. Vzdihnil sem, Vzdih mi je odgovoril od vznožja... Debele znojne kaplje so mi po« krile čelo. Bil sem bolj mrtev kot živ. Težak korak je šel po sobi. Slonov korak, sem pomislil — človeškemu ni bil podoben. Oddaljeval se je, hvala Bogu. Slišal sem, kako se je bližal vratom ... zdaj je šel skozi vrata, ne da bi jih odpahnil in odklenil; čul sem, kako je ko* račil po zamolklem' hodniku, grede in deslce so škripale pod njegovo težo, dokler ni umolknil. V sobi je zavladala globoka tišina- Razburjenje se mi je poleglo. »To je sen, — kratkomalo strašne sanje«. Legel sem zopet in mislil o tem. Prepričan sem bil, da so bile sanje. Široko sem se za* krobotal in zopet sem bil ži-dane volje. Vstal sem in sem prižgal luč. Stopil sem k vratom. V resnici: Zapahi in ključ so bi« li v popolnem redu. Zasmeja* lo se mi je srce in zaokrožile so se mi ustnice v prijeten smehljaj. Zagrabil sem za pipo, jo vtaknil v usta in se po* maknil k ognju. Takrat pa — pipa mi je padla iz onemoglih ust, lica so mi obledela in v prsih mi je zmanjkalo sape. V pepelu pri kaminu, zraven odtiska moje bose noge se je nahajala druga stopinja, neverjetno velika, v razmerju z njo je bila moja otroška. Na vsak način me je nekdo obis« kal in slonov korak je bil pri« sten. Vgasnil sem luč in se prestrašen vrnil v posteljo. Dol« f se*H ležal v temi ves otrpel m k«?rt« p*lBi«Mi»vai. Tedaj sem zaslišal nadseboj praskajoč sum, kakor bi se vleklo po tleh težko telo. Nekaj je pad« lo z velikansko silo na pod in okna so se strahovito stresla. Nekje v oddaljenem delu hi« še je bilo čuti zamolklo lopu-tanje z vrati. Razločil sem, kako so- od časa do časa drsali koraki po hodhiku, kako so odmevali po stopnicah gor in dol, približali so se vratom moje sobe. se obotavljali m se zopet oddaljevali. Od od« dalj enega kota v hodniku je prihajalo zamolklo rožljanje verig in se približevalo, udarjalo.je enakomerno po stopni« cah in se bližalo mojim vra« tom. Slišal sem mrmrajoče stavke, nato iztrgan pritajen krik in potem drsanje nevidne obleke in plahutanje nevidnih kril. Zdelo se mi je, da so vdrli v mojo sobo nevidni zlikovei, da nisem sam. Čul sem okrog postelje dihanje in stokanje in skrivnostno šuštenje. Tri krogljice fosforjeve luči sem zapazil nad odejo, ravno nad mojo glavo. Tam so obstale in žarele, trenutek nato so padle navzdol dve na obraz, ena na blazino. Zaiskrile so se in so se stopile in čutil sem, da so vroče. Raztopile so se v kri. Nisem potreboval luči, da bi se prepričal-.. Zapazil sem blede, žalostne obraze in bele kvišku moleče roke, ki so kakor od telesa odsezane plava« le za hip po zraku in izginile. Šepetanje, glasovi in zvoki so umolknili in nastopilo je svečano molčanje. Čakal sem, prisluškoval. Začutil sem, da moram prižgati luč ali pa umreti. Ves onemogel sem bil od strahu. Počasi sem se dvignil in se poskušal vsesti — takrat pa se je dotaknil moj obraz lepljive roke! Ka« kor od strele zadet sem se zgrudil nazaj. Razločil sem šumenje obleke, ki se je od« daljevalo proti vratom in izginilo iz sobe. Ko je zopet, vse vtihnilo, sem se splazil iz postelje ves bolan in! slaboten in sem s tre« čtočo roko Ipifižgal plinasto svetiljko. Luč me je zopet pomirila, in 'sem se vsedel h kaminu in sem se potopil v sanjavo opazovanje velik' i h stopinj v pepelu. Počasi so pričeli obrisi bledeti in postajali so nerazločni. Pogledal sem navzgor in zapazil sem, da svetiljka ugaša. (Dalje.) j Davčni vijak. Kdor vzdrži dandanes, ta je res junak, vsak dan bolj pritiska davčni nas vijak. Davkoplačevalec kmalu kot papir stisnjen bo med deske -bo' potem li mir? Treba spet denarja pa se zavrti, že v blagajno' ktera lira spet zle ti. Morda za lepenko ga prodajo še, če ne bo1 ves trhel in ves luknjast že. OSEBNI POPIS. Na pošti je ležala zame de« narna nakaznica. Pa je nisem mogel dobiti, ker nisem imel nobenega izkazila o istovetnosti. Uradnik pa je bil do« ber. Najprej sem mu hotel pokazati vojaško dopustnico. »Ne zadostuje!« je rekel. »Iz« kaznico od športnega kluba!« — »Tudi ne!« Končno sem rekel: »Morda krstni list!« »Pa imate na njem tudi oseb« ni popis?« OPICE SE ČEŠEJO NAZAJ, ŽENSKE PA NAPREJ. Nova moda prinaša vedno čudne stvari na dan. Ženske se češejo v lice, in nektere si pokrijejo lice z lasmi tako, da jih še spoznati ne moreš. Pred kratkim je.prišel neki mladenič od vojakov v Maribor upajoč, da vidi svojo nekdanjo ljubico. Šel je na neko mesto, kjer se je nadel dobiti jo. Ona je tudi res pri« šla tja in je njega takoj spoznala in se mu ie prikupljivo približala; ker jo pa on ni spoznal, io je zavrnil, češ da neče imeti nič ž njo, da jo ne pozna. Bila je namreč pokri« ta z lasmi po licu, tako, da se jej je videl samo nos, in po nosu jo pa spoznati ni mogel. V Mariboru imajo ženske, kise te mode drže, tudi to na« vado da na ta način šemijo tudi svoje 4 do 5 letne hčerke. Če pogledaš opice, se boš prepričal, da se one češejo nazaj in ne naprej ker hočejo imeti lice in čelo slobodno- MALI ŠPEKULANT. Oče: Ivanček, ako se boš danes pridno obnašal, dobiš od mene dvajsetico. Ivanček: Ne boste me, tako po ceni se pa ne prodam, GOSPODIČNA VIPAVSKAJ/ Gospodična Vipavskaja vstopila V hotel, v katerega -zahajali samo odlični gostje Natakar: »Kdaj mislijo go« spodična obedovati?« Vipavskaja: »Kdaj obedlu« jejo najfinejši gostje?« Natakar: »0, v različnih časih!« Vipavskaja: »No, potem bom pa tudi jaz v različnih časih obedovala«. Fr. St-i. Divji in nedeljski lovci. Komedija v štirih dejanjih s petjem. IV. DEJANJE. Oder predstavlja pisarno knežjega upravitelja z veliko pisalno mizo, s pulti, na enem Razpelo z dvema svečama, na drugih trgovske knjige itd. Vrata n* sredi in dvojna na levi. PRVI PRIZOR. UPRAVITELJ. LASKAR, ŠTEFAN, CILKA. UPRAVITELJ (sliši trkanje na srednjih vratih): Naprej! LASKAR (opira; pri vhodu se vi« dita postavi Štefana in Cilka): Jest hriem narpoprej. Vidva pej počakta tole-le. Buom jest narpoprej šraju in vi« du, kej buo. (Zapre vrata), O. an duob'r dan Jem Buoh dej, haspuod! UPRAVITELJ: Bog daj! Kaj bi radii? LASKAR (v zadregi, vrti klobuk med rokama): Jeh p ni os'm, hnadlivi haspuod, al so Oni kejšn flboltar, al' so oberferšner, al' si Ti kejšn1 škrivant (pU sar), pruos'm od zamire! UPRAVITELJ: Jaz sem upravitelj knežje pisarne. LASKAR: Pruos'm, haspuod po-spravitelj.... UPRAVITELJ: .... upravitelj! LASKAR: ____ zapravitelj! Vejo, žlahni haspuod, jest s'm malce gluh. Pej to 'mam an cejhl'c od hrejširie. (Izroči listek). UPRAVITEJ: A Vi ste Laskar? LASKAR: Mhm, pruos'm od za« mire! ' UPRAVITELJ: Vi ste sprejeti kot pomožni lovec Njegove Svetlosti, go« spoda princa Hieronima in boste danes v navzočnosti Njega Svetlosti kneza Sa-kraydolskega zapriseženi. LASKAR: Gliih takuo m' je praula muoja hčier, k' zna fajn brat na bukve-(V nepriliki). Pej Jeh pruos'm, hnadlivi haspuod zapravitelj, al' so Neh Svetlo« ba žie kej prezdrau'li? UPRAVITELJ: Izven vsake nevarnosti! Baš radi Vaše pomoči v tisti rte« zgodi dobite službo. LASKAR: Kej tisto! Pej kejšn« buo tista rsieha? UPRAVITELJ: Kakšna prisega da bo? To- je vendar čisto umevno: ne bo* ste smeli več streljati takole — na §vojo roko, ne boste smeli skrivati tesanih tramov in sploh ne počenjati takih reči, ki so v navskrižju s — postavo. .. LASKAR: To je« pej faljeno (po« g rešeno), vejo, haspuod napravite! j, k' s'm šie doužan ana dva srnjaka, .UPRAVITELJ: Kako to? Komu ste jih dolžni? , . Anatole France. Slavni francoski pisatelj A-n.fttoie France, ki je nedavno umrl in ki je po Zupančičevih prevodih znan tudi širšemu slovenskemu občinstvu, je bil velik liubitelj humorja in šale. V njegovih spisih nahajamo klasičnih« dovtipov in hu* more.sk, pa je tudi sam rad poslušal, ako je kdo v veseli družbi povedal dobro anekdoto. med katere spada tudi naslednja. Gospod Saint Foix (čitaj Sen Foa) je imel neki večer v gledališču na svoji levi sose* da, ki se je ponašal in rožljal z brhko sabljico, na njegovi desni pa so bili vsi stoli zasedeni. Ko gospod Saint Foix ni mogel- več obvladati nekega . — nemira, se obrne do svoje* ga soseda s sabljico ob boku in mu reče z vso francosko-vljudnostjo: »Gospod, ne bi li bili tako prijazni, da bi sedli za 2—3 sedeže bolj na levo, kjer je še prostora dovolj? PraV hvaležen bi Vam bil za tako uslugo«. — »Pa čemu to?« vpraša sosed osor* no. — »Prosim, da bi ustregli maji prošnji brez vsakega pojasnila!« de g. Saint Foix. — »Ne, Vi mi morate brezpo* gojno povedati, čemu naj Vam na ljubo zamenjam svoj sedež z drugim!« — »Gospod, ker izrecno zahtevate,. Vam povem razlog, dasi mc boli srce, ker Vas moram raz* žaliti: Vam tako neznosno smrdi iz ust, da ni mogoče sedeti poteg Vas!« ... »Grom in žveplo, jutri Vam pošljem svoje priče, pozovem Vas na dvoboi na sablje, na pištole, na življenje in smrt!«... — »Kako to, gospod, da me ho* čete pozvati na dvoboj radi tega, ker Vi smrdite? Odnehajte. prosim in blagovolite uvaževati moj ugovor: Ako morda Vi ubijete mene, ne boste radi tega manj smrdeli; ako pa jaz ubijem Vas, boste smrdeli še bolj«- NEPRIČAKOVANA REKLAMA. Dne 27. februarja t. 1. je' bi* lo ori nekem gostilničarju v Mariboru več polonjakov ponarejenega vina zapečatenega. Dne 28. februarja predpol* dnem je bilo že v vseh časo* pisih razglašeno. Tisti dan popoldan je pa bila dotična gostilna prenapolnjena1. — Ljudje, ki rudi srkajo črno vino so rekli: »Zdaj so gostilničarju X zapečatili ppnare* jeno vino in on sme sedaj prodajati le pristno vino — in radi tega je drvelo vse tja. — Jaz sam nisem dobil prostora in zato sem sede na stopnicah popil četrtinko vina«. MED VERIŽNIKI. Prvi: Kupil sem nov avto, imam postrežnika v livreji, pijem le šampanjec..... Drugi: To vse ni nič! Jaz limam osmero služabnikov, tri avtomobile in tajnika, ki mi narekuje moja pisma. i Za Velikonoč želi Čuk na palci svojim cenjenim bralcem obilo poti. ce, svojim naročnikom še pi* sanih piruhov po vrhu. svojim dragim sotrudnikom pa še gnjati po vrhu. Želimo pa isto tudi sebi, potic, piruhov in gnjati, po vrhu vsega tega pa mnogo naročnikov in sotrud-nikov. še več Uric in prispev* kov, da bo lahko Čuk na palci vsestransko uspeval in rastel tudi po Veliki noči kot pred Veliko nočjo. Posebno vošči Čuk vesele praznike tistim fantom, ki so pri vojakih in nam pridno pišejo in tistim dekletom. ki so bile poredne, a jih je Čuk poboljšal. Vsem tistim, ki se pa niso poboljša* li, bo Čuk na palci že v prihodnji številki serviral toliko velikonočnega hrena, da ga bo sit do grla, če ne samo do grlu p* še čez. Čuk na palci. PRAKTIČNO. Gospod I.: »Ali ne bi pri nas jutri obedovali?« Gospod II.: »Hvala lepa, sem že oddan. Ali če bi vam ne bilo sitno, bi se vam ponudil za po jutranjem!« Gospod I.: »Dobro!« »Ali, kdo vas je povabil za jutri?« Gospod II.: »Vaša žena!« RAZGOVOR. Mož Iks: .»Moja žena je ta* ko komična! Ponovno sem ji rekel nekaj takega, kar jo je vžalilo. Od takrat ne izprego« vori nobene besede več z menoj!« Mož Ipsilon: »Ali mi lahko izdaste, kaj ste ji rekli?« Zalovanfe M: flraK M- frf »Čemu nosiš črno kravato?« »Pred osmimi dnevi je umrla moja tašča«. »Nič drugega? Mislil sem že, da žaluješ«- Velikonočni pondeljek velika športna slavnost V VRTOJBI. __________ _. _. _ . _ I ' .. u J____ LASKAR: Vejo, hnadlivi haspuod zapravitelj, ariha s'm doužan haspuo-dom patrom na Svejti huori, kam'r s'm se un dan zaoblubu na buožjo puot an s'm se prmejdušu, de prnies'm h as puo* dom an'ha srnjaka ... UPRAVITELJ: Tega ne razumem. LASKAR: Vid'jo, to je bluo takuo: Un dande so nejšli arožniki za muojo hišo ano ž'vau'co, mislim, de je biu — an srnjak... Pej, kej s'm jest kriu, čie ha je kejš'n raubšic skrbi glih za muojo hišo? Glih takuo bi mohu kduo skrit ukrepa*i'ha — konja an pol bi se šraja-lo, de s'm ha jest poču ■.. UPRAVITELJ (z zanimanjem): No, in potem? LASKAR: Arožniki so me hnali na obiilnho (po nemškem: Abhandlung), an tist' buot s'm sc zobliibu na buožjo puot, čie buom fraj. Pej s'm haspuodu rihtarju glih takuo povejdu kuokr Nem. An čie glih me naš hnadlivi haspuod rihtar radi 'majo, vejo, ka jem drva cej* pim, čie me včas'h zašijejo za an par dni, s'm biu tist' buot za čisto nedoužneha spoznan an s'm arožnikom fiho pokazu, v aržetu, sevej... UPRAVITELJ (se smeje): In drugega srnjaka? LASKAR: Ta d.ruz'ha, bi pej Nem prniesu, k' so an fajn an halant hdspuod, de b' mi ne b'luo trejba prsieč, k' se malce bojim, vejo; sej buom tud' brez prsiehe nim'r poštien an zvejst... UPRAVITELJ: Kaj pa mislite,-Laskar, brez prisege ne bo službe; da* rov, zlasti pa ukradenih, ne sprejemam. LASKAR: Kej buom krou: na suo* jem ha puoč'm, 'mam an fajn kuos hmajne, tam se pase an fajn srnjač'k, habler (vilar), vejo, glih duobr bi biu za u ponu ... UPRAVITELJ (strogo): Ne govorimo dalje o tem! Knez Vas prav goto* vo ne sprejme, ako ne prisežete. LASKAR (s strahom pogleda na Razpelo. Sliši se streljanje s »Flober-tom«): Kej pej je tuo? UPRAVITELJ: Naš mladi princ se vadi v streljanju. Smete k njemu, dokler Vas ne sprejme Njegova knežja Visokost. LASKAR: Tisto pej, tisto. Ha žie navad'mo strejlat. Pej haspuod zapravi* telj, Štefe je tud' klican. Čaka tam na hajnku (hodniku). UPRAVITELJ: Kdo je Štefa? LASKAR: To je tisti Štefe, k' vzame našo Cilko. UPRAVITELJ: Morda Štefan Bre* far? LASKAR: Glih tist' je. UPRAVITELJ (kima z glavo, kot da bi hotel reči: Ne vem, če bo kaj z njegovo službo pri knezu. — Odide z Laskarjem na lev). z p < SL Ml® pr o © o< S3 M« o 8* 2-raari« (T ST er o s C o o- Ud C * M« "d o 2- r* p 5L pr o < Zanimiva statistika. Znameniti angleški! gleda-liščni igralec Palmer je o svo» jem umetniškem delovanju zapustil naslednje zanimive podatke: Pri gledališču sem bil 45 let. Nastopil sem 9991 krat v 1112 raznih igrah in v 1876 u-logah. Pri tem sem se zaročil 2827 krat, oženil pa samo (!!) 887 krat. V teh zakonih #sem imel 1731 otrok, namreč 1421 hčera in 310 sinov. Bogato dedščino sem dobil 231 krat, veliko srečko sem zadel 37 krat. — Konkurz sem moral napovedati 89 krat. 119 krat sem pobegnil z ukradenim denarjem. Poljubov sem dal 12.831 in dobil sem jih ravno toliko. Na vesti imam 468 u? morov, tatvin in vlomov 1116, požigov pa le 44. Utopil sem se 31 krat, obesil pa 17 krat. Slep sem bil 19 krat, gluh 13 krat, nem 10 krat, gluhonem pa 9 krat. Blagoslov sem pre iel 464 krat, proklet sem pa bil 571 krat. Cesar sem bil na odru 118 krat, kralj 435 krat princ 101 krat, plemič 511 krat, sultan 4 krat, sodnik, odvetnik, zdravnik, župnik, učitelj 302 krat, gozdar, lovec 714 krat, lovski tat 83 krat, oficir 929 krat, vojak in mor« nar 332 krat, berač 118 krat. 117 krat sem umrl zastrupljen, 211 krat pod mečem, 532 pa sem bil ustreljen. V ječi sem bil 714 krat. Naravne smrti sem umrl na odru Ie 9 krat. Vse te strahote na odru je Palmer prestal v najboljšem zdravju, ker je dočakal 86 let. Izžrebanci. Izmed rešiteljev ugank v Čukovem koledarju so bili izžrebani sledeči: 1. Šuligoj Josip. Bača 4, p. Sv. Lucija ob Soči. — 2. Vran Iv&ka, Kazlje 64. — 3. Franjo Klesičar. rudnik Kamiža-rica, Černomelj — SHS. — 4, Rola Anton, Zg. Veličina, p. Sv. Lenart v Slov. GoricahSHS. — 5. Soštarič Ivo, Maribor, Aleksandrova cesta' J 3 — SHS. — Vižin Marjan, Kuršum-ljiška ulica 11 — Djurdjevo brdo SHS. — 7. Ščuka Zorko, Barkovlje — Trst 340. — 8. Tušar Albin. Ljubljana — Kolodvorska ulica 185. — 9. Bo-guš Viktor, Maribor — Maistrova ulica 3-1. — 10. Vatovec Dragotin, Gorica — Viale 24 Maggio 16. — • ■Vsakdo se mora radi darov oglasiti sam osebno ali pa po pošti v teku meseca aprila pri upravi lista v Gorici »Narodna tiskarna«, kjer lahko dvigne' darove. Uprava Čukovega Koledarja. Ida in Pepka. Ida: Sliši, Pepka. že k nesm» *ai-d'le za pust nubenga fanta, pejm* u Riijari če na tavolaco (bergar) plj'sat in buomo najd'le k'šnega fanta. Pepka: Pejmo, dubile buomo muor-bet tam tudi tuaj'ga fanta Sebelja k pride usak večjr guar h tebi se žent- Ida: Prou j'maš, Pepka, pejmo. (Gredo v Rojan, v Rojanu* niso našle farta. in izprehajajoč se se pogovarjajo.) Pepka: Zakaj si taku j'zna? Ida: Kaku ne bi b'la, ceu pupudan k huodVn ukuli in še nes'm neid'la rnuajga lama. Peoka: Kaj buoš ti najd'la, ki si v'č šeruaka kukr douga. Ida: Bejž, bejži šimja! Pepka: Kaj si rekla, brus neum'n? Ida: Če ne mučiš, te buoni sapnela pa glavi, d buoš imela zaduasti. Pepka: Ben, ne stujme se štrajtat za n'č, buome rajši taku ves'jle, kuk'r smo ble za pust. Ida: Ja, d bu«d« fantje naše car* (•line nazaj pušlali, zatu k sita« pu-šiljale prevc puljubu in puzdravou. Pepka: Zatu si bla ti uržeh, k si ukruogla kukr en suot in ublejčena sij b'la kuk'r tisti k pubiraja štrace. Ida: Mougla si pa ti se puglj'dat, k si lrfa kuk'r en straus, zatu nej pr'šu nubed'n fnt znami plj'sat. Pepka: Jest ne buom šla »igdar v'č uen sez tabo. Ida: Zakaj pa? Pepka: Zatu, k ne znaš niti huod't. Ida: Kaj pa me čješ ti navad't, k imaš tiste nuage kuk'r šelin. Pepka: Pumjri j'h rajši iz tuajmi, k so v'č'debjle kuk'r ud sluana. Ida: Ne stuj taku guart, t buom pa zarejs klofnela. Pepka: Provirej. Ida: S ne mrtaš d te bi. guarma rajši kej drusga al' pa pejin« u čine. (Gresta v kino.) Tak® je končal pogovor. trie iu Klic Slab zrak. PRI IZPITU. Profesor: »Zdi se mi, da Vam moje vprašanje deia preglavico?« Dijak: »Vprašanje baš ne^ pač ua — odgovor!« Prvi: »V vasi, kjer sem bil te počitnice, je tako slab zrak v sobah, da nisem mogel spati, če nisem zaprl _vsa okna«.- _ i 1 I I 1 Mi Drugi; »Potem, šele ni prišel sveži zrak v sobo«. Prvi: »Saj ni treba; samo da ni šel slab zrak iz sobe; j^z sem. spal namreč zunaj«. Ves da* nisem drugega fislil, ka-ksr »a v'e&r*B zabave, bolj ko se je bližala sedma ura, b»lj sem bil nestrpen. Ker sem vedel, da dobim v kavarni poleg znancev in prijateljev, tudi lepe gospodične, sem se trudil, da bi, kolikor mogoče okusno uredil svojo toaleto. — Točno 10 minut pred 7. uro sepi sedel v tramvaj, na mesto sem prišel še dve minuti pred določeno uro. Ko sem prišel tja, sem povprašal natakarico, - kdo da je v stranski sobi in odgovorila mi je, da so tam neznani gospodje ih neke tuje dame. Jaz, misleč, da so tam moji prijatelji, jo korajžno ubrišem do ■stranske sobe ter vstopim. Nemalo pa sem se začudil, ko sem našel mesto znanih mi obrazov same tuje gospode in gospodične, katere sem motil v njihovih, najbrže ljubezenskih pogovorih. Sedaj šele sem spozrfid, da so me moji »dobri« prijatelji nategnili na račun prvega aprila. Skušal sem se kolikor mogoče rešiti velike sramote, v katero sem tako neumno žaga* zil. Niti opravičil se nisem pred tujci, ampak bežal sem, kar so me uoge nesle iz kavarne naravnost domov v posteljo, čeprav je bila ura, ob kateri sem jaz šel še le na izprehod. Prihodnje leto, par dni pred prvim aprilom, sem se odpeljal k svojemu bratu v Ljubljano, s katerim sem se že poprej vse potrebno dogovoril. Prej ko sem odpotoval, sem se še poslovil od svojih prijateljev, katerim sem tudi povedal, kam greih. Dva dni pred 1- aprilom sva r mojim bratom odposlala svojim prijateljem sledečo brzojavko: »Moj predragi brat je umrl po pardnevnem bivanju pri meni. Pogreb se vrši 1. a-prila, na katerega vas vse prav vljudno vabim«. Podpisal je brzojavko moj brat. Dne prvega aprila sva šla čakat z bratom na prihod prvega vlaka. Prišel je po 10. uri zjutraj. Iz njega se je vsula cela truma mojih znancev in prijateljev, kateri so začeli vprek y-piti, ko so zagledali mene: »Ali je duh? Ali sanjamo? Saj je umrl!« Tako so se strahoma povpraševali in pogledovali enkrat mene, enkrat mojega brata. Nekaj časa sem se smejal njihovemu strahu; potem pa sem stopil, med nje, podal vsakemu posebej roko ter jim rekel: »Prijatelji! Ali s_e še spominjate na lanski prvi april?« Vsi so pritrdili: »Da, da! Oprosti nam!« Jaz pa sem jim odgovoril: »Jaz sem Vam že davno odpustil. To je samo kazen za vaš greh«. Sedaj so se šele popolnoma za* vedli. Začeli so se smejati, ter mi veselo stiskati roko. Na ves strah .in smeh smo šli v hotel na dobro kasilp1 in proti večeru smo se lepo vsi skupaj odpeljali domov- Jaz pa sem se pošteno smejal še več dni potem, ko sem se spomnil na to. Smejem se tudi sedaj, ko to pišem.... Jože Smuk- PRVI APRIL.. Ko smo letos 1. aprila uganjali razne burke in vodili druge za nos, mi je prišel v spomin smešni dogodek, kateri se je zgodil pred par leti in ki ga vam liočem povedati. Nekega dne sem dobil med razno dfugo pošto tudi pismo, kjer me moji ožji prijatelji vabijo, naj pridem zvečer točno ob 7. uri v kavarno k »Jelenu« v stransko sobo, kjer bodo zbrani sami prijatelji, ker hočejo na ta način proslaviti god entga svojih članov, ki obhaja ravno danes sv«j imenda*. Take nekako se je glasile pismo, s katerim so me prijatelji va« bili na zabavni večer. Velikokrat so me že »nažehtali« prvega aprila, a jaz sem vseeno ver-iel, kar so mi pisali, čeprav je velika črna številka na stenskem koledarju kazala, kateri dan je. — Namenil sem se torej odzvati povabilu dobrih prijateljev. Tisti dan nisem mogel nikjer dobiti nobenega znanca, čeprav sem bil cel dan v mestu in po kavarnah. Zdelo se mi je malo sumljivo, da se mi tako skrivaje. a vseene se mi ni prišlo na um, da mi moji prijatelji, pripravljaj« kake neumnost. MUZI KANT. Ženin z nevesto pride h gospodu župniku na izpraševanje. Med drugim vpraša go* snod župnik ženina: »Kaj je bil sveti Janez Nepomuk?« Ženin dolgo in dolgo premi« šlja, a ker se nikakor ne do« misli, pomaga mu gospod •župntfk: »No- mu-mu -(mu«čenik). »Muzikant!« se zadere ne« vednež, mislee, da je pravo pogodil. . _ s„,, Dekletom. Zdaj dekleta, pošlušajte, Kaj vam Cukec govori, V njem prijatelja spoznajte, Ki le dobro vam želi. Vsa dekleta rad poštene Bi pripeljal pred altar, Od altar-ja pridne žene Zvestih možev srečen par. Je pa tudi marsiktera -- Ki zvesti parček si želi — Sama tega kriva reva, Ce ga nikdar ne vdobi. Več I>orok bi obhajale Mnoge , lahko tu pri nas, Ko bi tistih ne poznale, Ki so le za kratek čas. Zmed desetih pa se veudar Ena taka poroči. Pa še ta sebe v nevarnast, Da jo mož ne zapusti: Kob' dekleta ve cenile Dost' vtsoko svojo čast, Družbo tako bi pustile Ki je mnogim sreče past. Bi pošteno se nosile, Krila svoja zdaljšale Bi se k pameti vrnile. Čuku delo lajšale. Če verjeti ktera noče. Kar zdaj Čukec govori, Še bo pravil vam v bodoče, Hitro naj ga naroči. Ve pa vse, ki ste poštene, Ne hodite v tako past, Čuk Vas nikdar ne bo pikal. Pač pa branil vašo čast. ^isma. IZ ŠPEZIJE. Slovenski paštašutarji, ki služimo pri 8. polku težkih topov v Speciji, pošiljamo srčne pozdrave in voščila za Velikonočne praznike vsem bratom, sestram, starišetn in mladeničem letnika 1905, da bi nas kaj kmalu obiskali. Cetovodja: Božič Ladislav. Desetniki: Jazbar Ludovik in Bukovec I\4n, Gorica; Platiše Gabrijel, Cer; kno; Plahuta Ivan, Batuje; Vincenc. Fučka, Sv. Tomaž; Jež Ignac, Sp. Tribuša; Kumar Franc, Avče; Bizjak Štefan. Četovodja: Mikalič Josip, Skedenj. -Desetnik: Mahne Marij, Irst. Desetnik: Stare Ferdinand; Majcen Josip, Barkovlje; Stok Josip. Dutovlje; Umek Lojze, Komen; Ne-dah Mikael, Dane;' Justinčič Josip, Sv. Peter na Krasu in ostali. POZDRAV SANITEJCEV. Čez doline, črez gore, Črez planine in morje. Pošiljamo pozdrave, Iz te daljave- Ob enem vam želimo vesele in srečne velikonočne praznike, vsem siarišem, bratom, sestram, sorodn-i-Kom, fantom, depletam, prijateljem, znancem in Čukovim čitateljem, posebno pa letniku pet, ker slovo bo moral vzet. — Nuncija Gašper iz hača; Grilj Jožef iz Preloš; Majdič A. in žiberna Alojz iz Topolca; Zadnik Štefan iz Pregarja; Princ Franc iz Lukovice, Kregar Ivan iz Verbo-vega; Suč ivan iz Sežane; Kufersin Aioiz iz Brezovice: Udovič Jožef iz Jclšan; Vatovec Anton iz Kozja; Celin Jakob iz Kuteževega; Zalar Ivan iz Hrast ja. IZ GENOVE. Pošiljamo pozdrave in Velikonočna voščila fantje vojaki od slovenske vesele kompanije iz Genove, stari-šem, bratom, sestram, sorodnikom, fantom, našim še na nas mislečim Vr-hovkam in Bukovčankam, prijateljem, prijateljicam, znancem, Čuko-\ itn bralcem in znancem, posebno p.i letniku tisočdevetstopet. ker odri5 i.iii bodo morali in slovo vzet- Podpisani slovenski fantje iz reške doline: Majdič Anton in Ziberna Anton iz Topolca; Zadnik Štefan* iz Pregarja; Grilj Jožef iz Perl»z; Nun-cia Gašper iz Baca na Pivki: Kregar Ivan iz Vrbova: Prime Franc iz Velike Bukovice; Udovič Jožef iz Jel-šan; Zalar Ivan iz Hrastja pri Postojni; Kufersin Lojze iz Brezovice; Mamilovič Anton iz Govca; Suč Ivan iz Sežane; Porapat Karlu iz Vodic; Vatovec Anton iz Kozij in Brovc Martin iz Nemškega ruta. IZ BRESCIA. Slovenski fantje, ki se nahajamo pri 77. pešpolku v Brescii, voščimo vesele velikonočne praznike stari-šem, bratom, sestram in vsem domačim fantom in dekletom, posebno pa novincem letnika 1905, katerih že tako dolgo in težko pričakujemo. — Ivan Šabec iz Slavine; Batista Alojz, Zarčica: Kutin Ivan, Šturmi: Oravič Jožef, Pazin; Logar Rudolf, Podste, nje. PISMO IZ ZADRA. Ker vem, da Čuk je majhen in ne more prepotovati vse dežele, mu pa Od Zadra do Kamnega je skladna jaz nekaj naznanim, cesta, ki jo je en del vzela pove-denj, že med poldrugim letam; se- Praviio. Pravijo, da so postale Rodiške punčke jako fantovske; posebno simpatijo imajo s fanti iz bližnjih vasi, svoje tajne sestanke imajo le v poznih urah; ker pa Čuk vidi tudi ponoči, mu ni mogoče prezreti kaj takega. Pravijo,, da je profesor R., ko je dobil ukaz, da se mora javiti v 48. urah v svoji novi službi v Leskova-cu v Srbiji, računal in računal, na kak način naj bi prišel iz JVlaribora v Leskovac, da pa vkljub vsem poskus* njam ni mogel izračunati, kako naj bi ugodil ukazu. Ker mu pa tudi nobenega zrakoplova niso dali v to svrho je jenjal računati, odpovedal se službi in je ostal-v Mariboru. Pravijo, da v Mariboru prodajajo gostilničarji klobase še vedno po isti visoki ceni, kakor so jih prodajali pred dvemi meseci, čeravno je meso medtem postalo znatno ceneje. Pravijo, da v Mariboru prodajajo jajca po 6 kron komad, čeravno se dobije v okolici po 2 kroni komad. Praviio, da v Mariboru detajo gostilničarji in kavarnarji/ sami cent daj je še vedno nepopravljena, vozovi vozijo kar po njivah in travnikih. V nedeljo popoldne je prišel avto, pokrit z plahto, na njem je bilo zapisano Servizio Militare, na njem so bili prvi za šoferjem 2 ženski, vsaka na enem kraju, potem en ka-pitano od infanterije, en tenente od alpinov, in 3 vojaki od infanterije. Ko je avtomobil'priplul v njivo, so se mu začele kolesa udirati, vsi vo5 iaki s častnikoma, so poskakali raz voza, ostali sta le ženski in šofer. Ker avto le ni mogel naprej, so morali vsi vojaki s častnikoma,' vsak pa svoji moči, tiščati od zadaj v avtomobil. tako da so komaj vsi upehani spravili prazen avto iz blata. Toliko v pouk cestni upravi, da vidi, kako nujno je treba cesto popra- I viti. IZ VESTON PRI DESENZANI. Pošiljajo pozdrave: Ivan Samsa, Matenja vas; Fatur Franc, Zalog pri Postojni. ; POZDRAVE OD VOJAKOV pošiljajo: Besednjak Stanislav iz Renč; Uršič Auguštin iz Banišice; Brenčič Karol iz Ajdsvščine; Šsvdat Ivan iz Zajolmina. kakor se jim zljubi — ker jih v tem pogledu baje nihče ne nadzoruje. Pravijo, da je Čuk videl raz lipe v srenško cerkev, da tudi tam pevci bonbone jedo. Praviio, da ne bode sežanski Tre-bušnik zidal na Tabru grada za »belo golobico« in sicer zato ne, ker so mu sekvestrirali plan. Pravijo, da je Pepi iz sežanskega Portarturja razpisal za čufcovo glavo dvajset lir nagrade; njegov kolega Trebušnik pa še enkrat toliko* za čukov rep. Srečen - bo tisti fant, ki bo čuka ulovil- Praviio Sežanci, da odkar je odprl Hrib na novo gostilno, so postali »črni« in »rdeči« iskreni prijatelji. Pravijo, da neki sežanski Francelj, ki je ob času majniške deklaracije nosil bršljanovo peresce na klobuku, sedaj pridno agitira za »Legin« otroški vrtec. Praviio, da so pretrgane med danskimi pupatni diplomatične vezi in sicer za to, ker se ne morejo zedi-niti po kakem kroju bi si napravile nove plesne obleke za veliki danski ples. Ene so za kratka krilca, nagubane na orglice, prozorne kal- cete, za kratke rokavice ter globoko spod rezane bluze na srček; druge pa hočejo imeti dolge kikeljce, laka-ste čižemce, svilene kočemajkice ter visoke ovratnike. Kako se bo ta spor rešil, bode povedal prihodnjič Čuk na palci. Praviio, da so se v Batah nekateri mogočneži močno prestrašili, ko so slišali, da ie Čuk na palci prišel tudi njih organizacijo pregledovat. Ti svetujemo, dragi Čuk, bodi le previden v tvojem obiskovanju, ker te močno zasledujejo, vse navskriž po-prasujejo, celo ponoči na okencu s svetilko pričakujejo, seveda okenca odprta, kotrince pa priprte, da Čuk ne videl, kaj se v sobici godi. Praviio, da odkar so studenske ! klepetulje sklenile, da je Andreje 1 premlad za beračit in mu odrekle podporo z jajci in klobasi se je ta urav milostno obrnil do strnških ina; tnic s prošnjo, naj ga podpirajo vsaj do šmarnic. Takrat se odpre njegova trgovina, ker ekspedicija, harmonija in drugih predmetov v Pariz premalo nese, da bi zadoščalo njegovemu apetitu. ZAJČJE PAŠTETE. A.: Ves svet ve, da je g. N. postal velik bogataš s pripravljanjem in s prodajo zajčjih paštet. B : Z zajčjimi paštetami da je obogatel? To ni mogoče, ker je divjačina tako draga! A.: No, moram povedati, da v paštetah ni bilo samo zajčje meso ... B.: Se mi je zdelo!«. A: Zajčjemu mesu je do* dava! čisto malo konjskega .. B : Dobro, pa v kakšnem razmerju? A.: Na pol in pol: en konj... en zajec; en zajec-., en konj. V RESTAVRACIJI. Restavracija- Klavir! Nekdo igra. Poleg klavirja sedi na stolu v godbo zamišljen gospod in napeto posluša. Nenadoma vstane, pokliče nata* kaija in reče:' »Natakar, recite tem|u4e gospodu pri mizi, naj vendar neha že enkrat s svojo juho. Tako me moti, da še godbe ne čujem«. NA VOJAŠKIH VAJAH Oficir: »Kaj ste napravili z ranjencem?« Sanitejec: »Dal sem mu po? žirek žganja«. • 1 Oficir: »Dobro! Kaj pa če bi ne imel žganja?« f Sanitejec: »Potem... potem mu bi ga bil obljubil...« ŠELE SEDAJ SE JE • SPOMNILA. Krsta ni baš prijatelj foto* grafiranja, no končno se je vendar dal fotografirati z ženo. Ko je prinesel fotograf slike, je dejala žena: »Glej, glej, kako si se mogel slikati, ko veš, cla ti manjkajo na levi roki trije gumbi«. ■ * »No, hvala Bogu, zdaj si vendar enkrat zapazila,.da mi manjkajo!« Srečno poročen Gospa: »Gospod, kot čujem ste vi že drugo leto srečno poročeni«. • i ; 1 Gospod: »No, no! Poročen pač, a srečna je samo moja žena«. , ; . - • l . 11 Slika z igrišča v Trstenikie. Jaz rojanski Čuk prebivam v ro-janskem turnu s svojo sovo. Berem »cajtenge« in kadim tobak. Ker te imam rad, ti bom opisal življenje pri nas. • V zadnjem času je tudi tržaška in okoliška mladina postala moderna. Ne uči se čitanja in pisanja ter računstva, danes tega ni treba. Šport, to je novi nauk. In dan za dnem či-tamo v časopisih dolge vrste, kateri igralci imaio bolj razvite noge in kateri znajo boljše brcati. Nič za to,' da ti igralci ne znajo slovensko in govore le italijansko, treba je le, da se jim dobro razvije nožna inteligenca. Saj danes ni treba več da bi človek imel pamet v glavi — zadostuje da jo .ima v peti in peli mu bodo hvalo. Zelo važno za vzgojo naroda je, če se navadi dobro br* cati. Škoda da se nismo tudi mi čuki naučili tega športa. Ker je tudi mene zanimalo, da na lastne oči vidim, kako se ta mladina razvija, sem rekel moji sovi: »Daj, stara; pojdva tudi midva gledat tekmo na Trstenik. Vidiš, Openci bodo rriili gostje Barkovljanov in ker se med milimi gosti zmeraj dobro živi, mogoče dobiva še midva kaj. Lahko bova imela nočno kupo tistega poznanega zlatarja.« Stara je bila »d'akordo« in zletela sva na Trstenik. Morala pa sva dolgo iskati primernega mesta, ker je gozd že skoro ves Dosekan, po tleh pa gospodarijo gospe gosenice v družbi z Dravimi krščenimi gosmi. Dragi čuk. v zadregi sem, n <* znam kako bi ti opisal to igrišče. Daj si prestavljati prostor za živinske sejme. Igrišče je torej ograjeno. Na igrišču je za ped visoko blata; iz borove ograje se cedi smola, tako da se igralec, ki se izpodrsne gotovo vlovi na ograji in ne pade v Rojan ali v Barkovlie. Pa še v drugi namen služi ta smola, za gledalce namreč Če se enkrat naslonijo na ograjo, o-stanejo tam, in se z lahkoto izpumpa iz'njih par lir. Ti čuk si gotovo radoveden, kaj sem videl še drugega. Čepela sva s sovo na drevesu. Pod nama se je tagrupiralo občinstvo. Na levi »mili gostje« Openci«, na desni pa oštjar-ski barkovljani. Openci so sicer govorili ljubljanski djalekt- »Krščen duš ali iih bmo«. Trikratni »zdravo«, sodnik je zažvižgal in brcanje je pr-če .i. Tisti zdravo so Barkovljani (med nami rečeno, oni pravijo, da se Ciretarji) sicer kričali za »zdravo«. Če pa pomislimo, da je sta lingua per zakaj sai dura, jim tudi mi čuki oprostimo. Brcali so, da je bilo veselje. Vsako toliko se je čul zmagovit krik »oštja dege in frdaman puoba«. Us boga bala je kar cvilila PQ zraku. Vsako toliko Časa se je zaletela v enega, ki mu praviio portinajo, ta jo je lepo vlovil in vrgel nazaj. Svet narobe, kaj se dogodi. Porti-• najo ne prime bale in ta mu zbeži skozi kolce ki so zataknjeni v zemljo na oheb straneh. Nastal je krik in vik kot na sodnji dan. Veje so se tresle pod tnano in bal sem se, da padeva z sovo z drevesa. Nisem razumel, zakaj so tako kričali — Gol _ £ol! — Gledal sem na okolu pa nisem vidu 'nobenega goleja. Da sem bil brez skrbi pa sem rekel sovi, naj gleda proč, ker je res mogoče, da je kdo gol, posebno ker so lepe Bar-kovlianke tako visoko skakale, da se jim je videlo goloto daleč nad kolena. Bog nam pomagaj, kako je ta svet pokvarjen. Mili gostje Openci pa s# se ves čas kislo držali. Tako s« še d»lg« V»r»aH b»l®, itralce i* blato. Ljubljančan med Openci je bil najbolj korajžen. Revež je zamenjal blato z morjem in začel delati plavalne vaje v drsališkem blatu. Se je zelo lepo pamazal in vse punce so ga zapeljivo gledale. Zdaj pa pride najlepše. Mili gostje Openci niso hoteli več igrati. Pa so imeli prav. Ni dosti, da so tako žalostno izgubili in da so se iim smejale »piipe« iz Barkovlj, še ščavi so jim kričali. Bilo jim ie zadosti .in poskrili so se v oj?enske luknje, kjer prebivajo ščavi. Barkovljani na so še naprej kričali »žmagovita četa Val nogomet-hazena nikdar pre-magena«. Gledalcem pa ni vgajal konec, šli so vsi na igrišče in začeli brcati sami. Ker pa ni bilo zadosti samo brcanje, so začeli delovati tudi s pestmi. Situacija je postajala zmerom bolj nevarna. Ker nisem mogel pre-uustiti družico sovo takim nevarno; stim sva jo popihala in ko sva sede-# la v naši luknji, sem skrbno zaprl vrata. Prosim tebe, dragi Čuk, da greš pogledat drugo tekmo, ker jaz se ne upam več. Za zdaj, dragi čuk, te- lepo pozdravim v mojem imenu in tudi za sovo. Drugič ti bom kaj več pisal. Lepo mi stoj! Tvoj Čuk iz Rojana. BOJI SE. Jarni Žarita, pristen Vipavec, mornar, je rešil nekoč krmairia Cizaro iz morskih valov. Hvaležno mu je Cizaro stisnil roko in dej.al: »Hrabri mladenič! Jutri te vpričo vse* • ga ladjinega moštva pohvas lim. da si me rešil. Žonta pa je zmajal z glavo, položil prst na usta in zašepetal: »Za božjo voljo! Gsput, nuole me buojo pej ubili!« IZBOREN LOVEC. Gospa Lonec: »Vaš mož mora biti izvrsten lovec. Vsalc dan ga vidim hoditi v lovski obleki mimo moje vile«. Gospa Zajec: »O. divjači« ne ne prinese dosti domov. Ali če gre od doma z automo-bilom, potem pa vedno prinese domov kako raco, kako kokoš, včasih celo kakega pe* telina. Pomislite, včerai je prinesel domov celo majhne* ga prešička!« BERAČ. Gospodar: »Ne. denarja vam ne dam. Ali če hočete, mi okopljite vrt in v.am plačam petnajst lir. Enemu drugemu bi dal samo deset«. Berač: »No, kaj pravite go* spod. če bi mi dali tistih pet lir in bi kdo drugi okopal vrt«. POKLON. Dama: »Tale svila ie sicer lepa, ali pa je tudi barva pri« kunljiva?« Komi (poetično): »Ta bar* va! Spoštovana gospa, tako prikupijiva je ko ... ko rož* nata barva vaših lic, spoštovana gospa«. Dama: »O — potem mi pa pokažite kaj drugega!« V ŠOLI. Učitelj: »No, kdo mi more povedati, česa pred petdesetimi leti še ni bilo?« Janez: »Eropkn. telegraf, telefon, električna luč, avto* mobil«. Učitelj: »No ti, Boris, kaj pa ti misliš? Veš tudi ti kaj?« Boris: »Mene in mojih bra* tov še ni bilo, gospod uči* tel j« V TRAMVAJU. V tramvaju sedim. Zopet prihaja inšpektor. Hitro vtaknem roko v desni žep, kamor sem bil prej položil listek. Čisto dobro se spomnim, da sem ga tja položil. Iščem, iščem, pa zaman, ni ga več. Vsak kotiček žepa sem pre-iskal — inšpektor je prihajal bližje — vedno boli nervozen sem posta i al. Tedaj se obr ne k meni gospod, ki je sedel na moji desnici: »Mladi fant. = s-alen«. ' V ZADREGI. Ženin: »Stric, ali si bil ti tudi tako nekako v zadregi, ko si šel snubit?« Stric: »Seveda; d® ušes sem tičal v dolgovih«. K AKO POUOiJPJO PRTNCA. Učitelj: »Ali bi mi mogli 'imenovati znano vseučilišče na Švedskem?« Princ v zadregi molči in se igra s peresnSkom. Naenkrat mu pade peresnik iz rok. »Hopsalla«, zakriei princ. »Popolnoma prav«, odvrne učitelj. »Hoteli ste reči: Upsala«. SREČEN SOPROG. »Ti si pač srečen, ko si do* bil ženo, ki si v teh dragih ča? sih sama šiva svoje obleke!« »Srečen? Baš narobe: vsa* kih osem dni si napravi no* vo'!« . ■ i : USODNO. A: »Zakaj pa ste odpustili iz službe vašega pisarja?« B: »Saj veste, da je od na* rave imel velik nos. No in ker ie bil poleg tega vedno bolj kratkoviden, je z nOsom zbri* sal to, kar je z roko napisal«. Kdor želi pristnega tropinovca naj se obrne na tvrdko VODO PIVEC & KRALJ v Potoku - Dornberg Cena zmerna • Postrežba točna - Blago prvovrstno — kupuje dobre in zdrave iropine po največji ceni. MI ODVETNIKU. Prebrisan kmet je hotel vedeti, kakšen iz|id bi mogla imeti pravda, ki jo je name* raval začeti s svojim sose* dom, p>a gre k znanemu od* vetniku in mu razloži vso za« devo. — »Izvrstno!« reče od* vetnik, »ako je vse tako kot ste mi prafvkar razložili, ne morete izgubiti pravde.« — »Tako tedaj!« se popraska kmet zt ušesi, »pa se rajše ne bom pravda!, ker zaideva, ki sem jo razložil ni moja, pač pa^nasprotnikova. Se že po* rtvnam sam ž njim brez od* vetnika in brez Sodnika/« POPOLNOMA VARNO NALOŽEN DENAR V JUGOSLAVIJI h m novopreurejenih prostorih v Ljubljani Mestni trg. štev. 6 sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, jih obresluje po S % ter jih izplačuje takoj brez odpovedi in brez odbitka. Večje hranilne vloge z odpovednim rokom. Obrestuje tudi višje po dogovoru' ftffanufakturo, perilo, izdelane obleke po cenah brez konkurence kupite pri dobroznani Bratje Mose Via Raste!lo 7 - GORiGA - Via l^asteilo 7 SLABO. • A: »No, kako ste se zadnjič imeli?« B: »E, slabo. Bilo je prema* lo — odsotnih«. NI VREDNO GOVORA. Sodnik: »Koliko ste stari?« Priletna gospodična: »Ah, gospod sodnik, ni vredno go* vora«. PODRUŽNICA Corso verdi „Trgovski dom« Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din 50,000.000 CENTRALA Rezerva SHS LJUBLJANA 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 49/,-Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle naj-kulantneje. Trgovina z m« nufakluro ŠKODNIK A NT O Gorica - Via Seminario lO - Gorica • Le zadovoljnost k pravi sreči vodi ! Zapomni si, nev sta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi! Blago po nizki ceni, zadnji modi predaja za deželo, za Ooric® pri semenišču v hiši z desetico trgovec Škodnik Anton, znan povsodi. R to se tiče tudi tebe, mati, in tebe, žena, ženin, fant, deklina, trgovec ki kupuješ mnogo hkrati cefiria, oksforda in etamina! „Sem zadovoljen z blagom!" vsak poreče in zadovoljnost kluč je že do sreče. Pozor! Perilo za neveste Corso Giuseppe Verdi 1 Volnen o Is I a g o Bomb aževine Tkanine Odeje Trliž (dvonitnik) Volneno blago za moške in ženske Perilo za novoporačence? Pozor! Podružnica: Via Carducci 11 Izdelano perilo za moške In ženske Laneno jplatno in bombažasto Popolne bale Preproge iz baržuna in linoleja gorica: Tel«ton itev.276.