CENA LIR 25 Poštnina plačana — Sped. abbon. post. — II gt. GOSPODARSTVO Trgovina F 12 N A N C A ♦ INDUSTRIJA ♦ OBRT KMETIJSTVO leto vil št. 154 PETEK, 14. AVGUSTA 1953 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 89 33 Kdo Vlada Vir« Zmanjšanje dolarskega primanjkljaja po svetu Londonski sporazum med Združenimi ameriškimi državami, Vel. Britani-?° in Italijo glede sodelovanja itali-latiskih uradnikov pri upravi anglo-®tneriškega področja STO (9. maja i852) so ustvarili v upravi področja j^vzdržen položaj. Pokazalo se je, ka-J50 upravičeno je bilo nasprotovanje Tržačanov proti temu sporazumu, ki i® bil sklenjen v njihovi odsotnosti in v Popolnem nasprotju s črko in duhom Mirovne pogdbe. Razvoj) po prihodu italijanskih funk-tionarjev postavlja zahodne sile pred Neizbežno izbiro: ali mirovna pogodba 'h vladanje v duhu te pogodbe, dokler STO dejansko ne konstituira, ali ®'ktat rimske vlade! Dosedanje slepomišenje je nevzdržno in postavlja na kocko ne samo ugled anglo-ameriške v°jaške uprave in z njo V. Britanije Združenih ameriških držav, temveč 'udi ugled Organizacije združenih na-rodov, kateri je bilo poverjeno nadzor-stVo nad upravo Svobodnega tržaškega ozemlja. Rekli smo, da je bil postavljen na kocko ugled ZVU. Izza kulis komplici-JaPih odnosov med vrhovnim štabom 2VU, ki se je ustvaril okoli samega poveljnika anglo-ameriške cone, in italijanskih uradnikov, uide v javnost ^dko kakšna podrobnost, ki je sicer orez posebnega pomena. Gotovo pa je, rimski uradniki ne priznavajo, Svobodnega tržaškega ozemlja in izvajajo ukaze iz Rima, čeprav jih je v smislu 'ondonskega sporazuma rimska vlada Sahio predlagala ter jih je imenoval Poveljnik anglo-ameriškega področja, rako nastaja povsem logično trenje med njimi in vrhovnim štabom ZVU, ko hoče le-ta ostati zvest vsaj do neke mere svojemu mandatu, ki ga opre-^Uujejo določbe mirovne pogodbe o 2ačasni upravi. Ne gre morda samo za notranje natezanje med vrhovnim štabom ZVU in Lttiskimi uradniki, temveč gre za jav-P® spore. In prav ti postavljajo ugled 2VU na kocko. Tržaška javnost se Vprašuje, kdo pravzaprav vlada zdaj v Trstu? Angloameriška vojaška upra-Va, katere oblast izvira edino iz mi-r°vne pogodbe, kakor to naglaša tudi P.r°glas samega poveljnika anglo-ame-riških čet, izdan takoj po objavi mirov-P® Pogodbe (15 septembra 1947), ali Ritn? Navajamo primer izplačila izredne doklade (indennita di emergenza) za državne nameščence v anglo-ameriški c°ai. Rimska vlada je uvedla to PO-Sebao doklado za nameščence, ki opravljajo službo v težkih okoliščinah, kakor n. pr. v obmejnih krajih. Doklada znaša 150-250 lir na dan, različ-Po po nameščeneevi stopnji in velja od L julija 1952. Na tiskovni konferenci o proračunu 2a II polletje 1953 smo zvedeli, da se le ZVU upirala novim izdatkom za izplačilo te doklade, ki obremenjujejo tržaški državni proračun za 300 mili-lonov lir, a se je končno vdala. Rim-ski funkcionar je uspeh rimske vlade ^fistično utemeljeval takole: name- Soenci so zahtevali od rimske vlade doklado in prišli tako v spor z njo; rimska vlada je morala zanje zahtevati izplačilo te doklade jz državne ^*agajne anglo-ameriškega področja, "Sr je storila toliko bolj upravičeno, k®r sama krije primanjkljaj tržaške-ga Proračuna. La se je ZVU upirala uvedbi te iz-r6dne doklade, čeprav ima za socialne Potrebe vsaj toliko razumevanja kakor rimska vlada, je povsem razum-Rvo; saj je vendar jasno, da je izredna doklada v službi rimske politične Propagande in da pomeni novo vme-SaVanje rimske vlade v notranje raz-Ptore na Tržaškem in posebno v prisojnost ZVU. V resnici je izvajanje določb o iz-r®dni dokladi potrdilo to domnevo, da Sl'e namreč za politično potezo rimske vlade. Kako bi si sicer mogli raz-agati, da se je italijanski funkcionar llPrl izplačilu doklade tistim slovenskim profesorjem in učiteljem,, ki jih Rim ne priznava za italijanske name-sčence, ker jih je namestila anglo-apreriška zavezniška uprava. Na na-Piostitvenem ukazu, s katerim se pojavljajo slovenski nameščenci, je iz-tecno rečeno, da je učitelj oziroma Profesor na slovenskih šolah v eko-Pomskem pogledu izenačen z učiteljem Pa italijanskih šolah v anglo-ameriški ®°tli STO. Po vsem tem ta odlok ne dr-2i več. Rred tržaško javnostjo se postavlja IfPrašanje povsem jasno: tistim name-sčencem, ki jih priznava Rim za držav-P® nameščence v smislu italijanskih fakonov, gre izredna doklada — tistim, P* jih je namestila ZVU, t. j. ogromni ®®ini slovenskega učnega osebja, nič! Kdo torej vlada v anglo-ameriški 'oni? ,,Podoben spor je nastal glede name-Scencev pri tržaškem glasbenem kon-s®rvatoriju, ki je bil doslej občinska PRanova, a ga je nedavno ZVU po-.rzavila. Ukaz o podržavljenju je bil ^objavljen v uradnem listu ZVU. pjub temu rimska vlada ne priznava !®8a podržavljenja. Temu dosledno na-®mik prosvetnega, oddelka pri ZVU, y- je tudi iz Rima delegiran uradnik, P® Priznava profesorjev konservatori-Ja za državne nameščence. klar ni bil ugled ZVU pred Tržača-P' in vsem svetom postavljen na koc- ESPANOL EN ALEMANIA banco , Y Palači španske banke »Banco ex-®rior de Espana« v Madridu SO’ usta-ovili Špansko banko za Nemčijo 'Ranco Espanol en Alemania), ki bo v rankfurtu odprla svojo podružnico. ‘ ®hiška banka Deutsche Ueberseeische ank je imela do leta 1949 podružnico ^ Madridu, Barceloni in Sevilli. V smi-‘,u Premirja in dogovora med zahod-Phi silami je morala te podružnice "°dati. Kupila jih je španska bančna “Pupina za 30 milijonov pezet. že več kot eno leto mnoge države zboljšujejo svoj zlati in dolarski račun z Združenimi državami. National City Bank poroča v svojem poročilu za avgust, da so se zlate zaloge ZtThiZenih držav zmanjšale v zadnjih šestih tednih za 200 milijonov dolarjev. Razen tega je novo izkopano zlato v vedno večjem obsegu teklo v zaloge prekomorskih dežel. Dvig zunanjih zlatih in dolarskih zalog se je začel spomladi ileta 1952. Do tega je prišlo zaradi visokih ameriških izdatkov v inozemstvu in zaradi ukrepov teh držav za izboljšanje stabilnosti svojih valut. Pogoji, ki so najprej zmanjšali dolarski primanjkljaj, prevladujejo tudi naprej kljub dejstvu, da je ameriška pomoč tujini že prekoračila svoj vi-sek. Honoctlo poudarja:, aa jamensKi posili na mednarodnem področju dobavljajo drugim državam kosmato 209 milijard dolarjev na leto. Odtok dolarjev ni bil nikoli večji. Prekomorske dežele dodajajo vec STOjim zlatim in aoiarsKim zalogam kakor znaša ameriška gospodarska pomoč. To pomeni, pravi poročilo, da bi njihovi dolarski posli prinesli ugodno ravnotežje tudi tedaj), če bi ameriška pomoč prenehala, čeprav prebitek seveda ne bi bil velik. Poročilo nam odkriva še sledeče zanimivosti: Japonske zlate in dolarske zaloge so dosegle v marcu povojni višek v znesku 914 milijonov dolarjev. Največji prebitek zlata in dollarjev od pomladi 1952 je dosegla britanska zlata in dolarska zaloga na šterlinškem področju. Zahodna Nemčija je podvojila svoje zaloge v tem času in je postala drugi največji koristnik. Obnova nemškega gospodarstva, ki so jo v veliki meri izvršili z ameriško pomočjo, je pomagala razširiti tudi nizozemsko tranzitno trgovino in je tako obnovila njene zllate in dolarske zaloge. Z izjemo Venezuele in Kolumbije je večina latinsko-ameriških držav ohranila, če že ne izboljšala, svoj zlati m dolarski račun z Združenimi državami. Tudi azijske države, ki izvažajo surovine, so v ravnotežju glede svojih zlatih in dolarskih zalog. Poročilo pripominja, da so ameriški trgovci razočarani, ker se inozemske države še vedno obotavljajo, da bi ukinile omejitve za dolarske izdatke svojih državljanov. POSOJILO ZA OBNOVO CERKVA V FRANCIJI Društvo za obnovo cerkva in cerkvenih zgradb (Groupement pour la Re-construction des Eglises et Edifices Religieux Sinistres) je že pred nekaj leti razpisalo Posojilo za obnovo cerkvenih poslopij, ki so bila poškodovana med vojno. Zdaj je razpisalo novo posojilo v znesku 750 milijonov frankov; cena obveznice je 97%, obresti pa znašajo 6,25%. Za posojilo jamči država. Posojilo se povrne v 15 letih. REKORDNA PROIZVODNJA AVTOMOBILOV NA FRANCOSKEM Junija meseca je Francija izdelala 49.172 avtomobilov (lani v istem mesecu 42.384). Od tega je bilo 37.830 osebnih avtomobilov (lani 31.429). Proizvodnja v I. polletju je dosegla 250.404 (lani 259.864), od tega osebnih 188.225 (lani 186.835). Tovarne Renault, Citroen, Peugeot, Simca in Ford so proizvedle 98% vse proizvodnje. »New York Herald Tribune« poroča iz Rima, da je De Gašper! padel tudi zaradi tega, ker je njegova vlada napovedala povečanje davkov in poostritev pobiranja. Dopisnik pravi, da sedanja italijanska davčna zakonodaja omogoča bogatim Italijanom, da se izmuznejo plačevanju davkov. Davkom se radi izmikajo tudi svobodni poklici, kakor zdravniki, pravniki in zobozdravniki. Po sedanji davčni zakonodaji nima vlada možnosti, da bi pregledala bančne račune ali depozite v bančnih blagajnah (sejfih). Davčnega obvezanca, ki ne bi izpolnil svojih dolžnosti, ni mogoče obsoditi na ječo. Ko bi bilo mogoče izvesti pobiranje davkov v celoti, bi se lahko Italija postavila na lastne finančne noge. Dopisnik navaja, da imajo podjetja navado, voditi dvojno knjigovodstvo, in sicer eno zase — notranje in drugo za davčna oblastva. Podjetja in poslovni ljudje zagovarjajo ta sistem, češ da so bančne obremenitve tako visoke, da bi popolnoma poštena navedba dohodkov podjetja pred oblastvi povzročila zlom podjetja pod tako tež- kim davčnim bremenom. Malo davkov plačajo tudi veliki posestniki. Ameriški dopisnik trdi dalje, da ne razpolaga država z dovolj zanesljivim osebjem, ki bi ugotavljalo pravično višino davkov. L^adništvo ni zanesljivo ker ni dovolj plačano. Pobiranje davkov je izročeno zakupnikom proti proviziji 7%. Po finančnem obračunu, ki se konča junija 1953, so dejanski dohodki državne blagajne znašali okoli 3760 milijonov dolarjev. Z davki pokrijejo 75% državnih izdatkov. Finančni minister si je pomagal s posojili pri bankah in z ameriško gospodarsko pomočjo, ki je znašala okoli 100 milijonov dolarjev. Iz Rima so poslali v Združene države posebne izvedence, ki naj bi proučili ameriški davčni sistem. REKORDNI PRIDELEK PŠENICE V ITALIJI Računajo, da bo letos Italija pridelala 83 milijone stotov pšenice. To je najvišji pridelek, od kar obstoji Italija. Lansko leto je dosegel 78 milijonov, za časa fašistične žitne bitke leta 1938 pa 80 milijonov. Letos so posejali 4,7 milijona ha in "dosegli pride- lek 17,6 stota na ha; leta 1938 so posejali 5 milijonov ha in dosegli 16,3 stota na hektar. Italija potroši letno 90 milijonov stotov pšenice, in sicer 80 za prehrano in 10 za seme. Zaradi dobre letine bo letos uvoz iz tujine manjši. Tako bo Italija lahko prihranila 35 milijard lir. ZBOLJŠANJE POLOŽAJA ITALIJANSKE MEHANIČNE INDUSTRIJE Podatki o proizvodnji italijanske mehanične industrije v I. tromesečju 1953 govorijo o zboljšanju njenega položaja v primeri a letom 1952, ko je nastal v proizvodnji zastoj. Proizvodnja je letos napredovala za 16% v primeri z lanskim letom v istem času, vendar so napredovali samo nekateri sektorji. Proizvodnja motornih strojev in ne-električnih motorjev je narasla za 3%, proizvodnja vozil za 35% in proizvodnja precizijske mehanike za 2%. Toda nazadovala je proizvodnja raznih manjših strojev, in sicer za 5% in električnih strojev za 4%. PRIMANJKLJAJ V ITALIJANSKEM DRŽAVNEM PRORAČUNU Proračun za finančno leto 1953-54, ki ga je bivši italijanski finančni minister Pella predložil poslanski zbornici, kaže nad 417 milijard primanjkljaja. Izdatki znašajo 2230 milijard 686 milijonov 171.855 lir, dohodki 1813 milijard 670 milijonov 381.200 lir; iz tega izvira primanjkljaj 417 milijard 15 milijonov 790.555 lir. Pospešitev izmenjave Juioslavija-Bližnji vzliod Te dni se je vrnilo posebno jugoslovansko odposlanstvo, ki je obiskalo Egipt, Abesinijo in Sudan z namenom, da bi utrdilo in razširilo gospodarske stike s temi državami. Po povratku v Ljubljano je Fr. Leskošek, član izvršnega sveta FLRJ, ki je vodil odposlanstvo, dal optimistično izjavo glede možnosti razvoja trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in temi državami. V Abesiniji je sprejel odposlanstvo tudi cesar Haile Selasi. V Jugoslavijo prispe v kratkem posebno abesinsko odposlanstvo, ki bo določilo obseg in predmete bodoče izmenjave. Abesinija se zanima zlasti za nabavo ladij in drugih ladjedelskih proizvodov, industrijskih naprav, ribiškega orožja, strojev za izdelovane ribjih konserv in prehrambenih izdelkov. Jugoslavija bi iz Abesinije uvažala kavo, usnje, oljarice in surovo gumo. TRGOVINSKA POGODBA FLRJ — EGIPT Jugoslovansko gospodarsko odposlanstvo je v Kairu sklenilo z Egiptom trgovinsko pogodbo. Iz Egipta prispe v Jugoslavijo posebna gospodarska misija. Egipt se zanima za tekstilne proizvode, strojne dele, proizvode kovinske industrije, črpalke za namakanje, proizvode ladjedelske industrije in kemične proizvode ter proizvode prehrambene industrije (ribje konserve, marmelado in sir). Jugoslavija bi uvažala iz Egipta bombaž, riž, oljarice, usnje, superfosfat in razna druga gnojila. V Egiptu je bil povečan manipulativni kredit za Jugoslavijo na 500 milijonov funtov. Odposlanstvo je obiskalo tudi Sudan in Aden. IM Nemčijo in Jugoslavijo Nemški listi poročajo iz Bonna, da bo nemška vlada podredila izvoz nemškega blaga v Jugoslavijo sistemu licenc. Vlada se je odločila za ta ukrep, ker nemška zvezna banka ne razpolaga z dovolj denarja, da bi financirala nemški izvoz v Jugoslavijo, za katerega ni takojšnjega kritja s strani Jugoslavije. Uvedba sistema licenc je le začasna. Ukrep ne velja za izvoz, ki je krit s krediti Mednarodne banke za obnovo ali z drugimi devizami. Trgovinska pogodba z Jugoslavijo predvideva izmenjavo v vrednosti 48 milijonov dolarjev. Za okoli 22 milijonov dolarjev starih kupčij še ni kritja s strani Jugoslavije; zato ostane na razpolago za kritje novih kupčij še okoli 26 milijonov dolarjev. Bank der deutschen Laender bo uvedla poseben račun, iz katerega bodo razvidna vplačila v nemško-jugoslovansfci izmenjavi in ki ga bo mesečno zaključevala Od vplačanih vsot bo odtegnila določen odstotek za kritje starih terjatev, a za razliko bodo pristojna zvezna oblastva dajala izvozne licence nemškim podjetjem. Nemci so zadovoljili z jugoslovansko postrežbo Dr. Annielese Reichert je v turistični prilogi velikega nemškega lista »Die Neue Zeitung«, ki ga izdajajo A-meiličani v Zahodni Nemčiiji, opisal svoje vtise z letovanja v Jugoslaviji. Turistom, ki so namenjeni v Dalmacijo, priporoča potovanje yo morju od Reke vzdolž dalmatinske bale. V prvovrstnih hotelih v Opatiji, Splitu in Dubrovniku potrošiš dnevno (za stanovanje in hrano) okoli 1400 dinarjev, v manjših krajih kakor na Korčuli ali na Hvaru okoli 850 din. Hoteli so čisti in hrana dobra. V Jugoslaviji še ni dovolj raznih drobnarij, ki jih potrebuje potnik, kakor filmskih trakov, sončnih naočnikov itd. Večji del dopusta je pisec prebil v Dalmaciji. Se na drugem mestu odgovarja na vprašanqe, kako je s prehrano: »Obilna je in dobra. Zajtrk je nekoliko preskromen — zlasti masla bi bilo treba nekoliko več, toda pri kosilu in večerji je za to popotnik bogato odškodvan.« Dr. Reicher opisuje precej obširno Dalmacijo, zlasti otok Hvar. TURISTIČNI PROMET V SLOVENIJI V mesecu maju je obiskalo Slovenijo 36.044 gostov, med temi 4196 tujcev In 31.848 Jugoslovanov. Nočitev je bilo v tem mesecu 83.429, in sicer 6815 tujih in 76.614 domačih. V lanskem letu je bilo v istem mesecu 2354 tujih gostov manj, domačih pa 10.989 več. V prvih sedmih mesecih tega leta je obiskalo letovišča ob Jadranu in na Hrvatskem sploh 250.000 domačih in tujih turistov. Največ jih je bilo iz Zahodne Nemčije, Italije, Združenih držav, Švice, Francije in skandinavskih držav. Ekspresna proga Jadran-Severna Evropa Pretekli mesec je Jugoslovanska linijska plovba upostavila tedensko ekspresno progo »Jadran Severna Evropa«, na kateri plovejo najhitrejše jugoslovanske tovorne ladje »Avala«, »Dinara«, »Romanija« in »Učka«. Ladje na tej ekspresni progi sfj ustavljajo samo v nekaterih glavnih pristaniščih. Ekspresna proga je namenjena predvsem jugoslovanskemu izvozu v severne države. ITALIJANSKO MNENJE Milanski gospodarski list »24 Ore« zahteva boljšo povezavo Italije s severnimi pristanišči (Londonom, Liverpoolom, Glasgowom, Anversom, Rotterdamom, Amsterdamom, Hamburgom in Bremenom), in sicer z uvedbo italijanskih prog. Danes vzdržuje neapeljska družba »Tirrenia« samo mesečno progo proti severu z dvema motornima ladjama. Z druge strani vzdržujejo tuje države dnevne zveze med italijanskimi in severnimi pristanišči. Potrebno je pojačati zveze z italijanskimi ladjami. Za zgled navaja list iz časopisa »Deutsche Verkehrszeitung« podatke o progah jugoslovanske linijske plovbe (nove ekspresne proge in brzovozne proge). Na brzovozni progi plovejo ladje »Pula«, »Rijeka«, »Zadar« in »Vojvodina«. Pocenitev v Jugoslaviji Zadnje dni se je žito v Jugoslaviji pocenilo. Pšenico, ki so jo odkupna podjetja sprva kontrahirala po 32 din, ponujajo zdaj v Vojvodini že po 18 dinarjev. V Ljubljani so se ponovno pocenile tudi bele žemlje, in sicer od 5 na 4 din, manjše pa na 3 din. Krompir novega pridelka stane zdaj na ljubljanskem! trgu 12 din kg. Bele testenine so bile v veletrgovini pred mesecem po 122-142, nato se je cena znižala na 109 din, končno na 75 din; v nadrobni prodaji stanejo 85 din. Cena ječmena v veletrgovini je padla od 90 na 55 din. DRUGE CENE V trgovini na debelo je cena terpen-tinovega pralnega mila padla od 227 na 207 din za kg, cena toaletnega mila pa od 350 na 250 din. Kilogram čokolade iz tovarne v Lescah (v tablicah 1/5) stane zdaj 760 din, pred enim mesecem 1250. Kakao se je pocenil od 830 na 760 din; fini čokoladni bomboni od 1100 na 600 din; navadni kisli bomboni od 300 na 280 din. Odprti malinovec od 235 na 205. Cena uvoženemu rižu je padla od 420 na 385 din, domačemu pa od 340 na 320 din. Cena Gavrilovičeve salame je padla od 1400 na 990 din, trapistov-skega sira od 320 na 280, prave kave od 3980 na 3500 in limon od 455 na 420 dinarjev. Vse to so cene v veletrgovini; pričakujejo padec cen tudi v nadrobni prodaji. Zgovorne številke Na 8 Avstralcev pride 1 avto. Avstralija ima 8 milijonov prebivalcev, število motociklov doseže 1,200.000 Avstralci žive večinoma v mestih in to ob obali; samo trije milijoni žive raztreseni po notranjosti, na kmetijah in ob rudnikih. 700 milijonov dolarjev znaša vrednost ameriških vojaških pošiljk, ki so jih doslej odobrile ZDA Jugoslaviji. Ne vemo, ali je to poročilo nemškega lista »Die Deutsche Zeitung« točno. 500.900 lir prejme za vsako predstavo v tržaškem1 opernem gledališču dober solist ali solistka. AVSTRIJSKO POSOJILO ZA ELEKTRIFIKACIJO Avstrijska vlada je razpisala posojilo za pospešitev elektrifikacije. Računala je, da bo podpisanih 500 milijonov šilingov, v resnici je posojilo vrglo 600 milijonov „Toto" tudi pri Nemcih Na Tržaškem je predvsem razširjen nogometni »toto«, stava na izid nogometnih tekem. Trst je v tem pogledu povsem povezan na Italijo. Stava na konje, na izid konjskih dirk, je bolj omejena na prave ljubitelje tega športa. Toto je okrajšava za totalizator, pripravo, ki so jo najprej uporabljali pri konjskih dirkah in ki hitro ugotovi rezultat teh. Pozneje se je beseda razširila tudi na druge stave. Pri rokah imamo nekaj podatkov o organizaciji nemškega »tota«. Nogometni toto so v Zahodni Nemčiji vpeljali pred 6 leti. V Nemčiji imajo toto v rokah posebne družbe. Obrat teh družb je v finančnem letu 1952-53 dosegel 300 milijonov mark (1 nemška marka je 147 lir). Ti podatki ne obsegajo konjskega tota. Nemške države (Zahodna Nemčija je zvezna država) so skupno pobrale od te vsote za davke 60 milijonov mark (882 milijonov lir). Igranje nogometnega tota je zlasti razširjeno v državi Rheinland Pfaizu. Polovico zneska, ki ga vplačajo igralci družbam-, razdelijo te za nagrade dobitnikom, se pravi tistim; ki so stave dobili; 16,5% plačajo družbe državi za davke, 11% gre za kritje stroškov vpisnih postaj, 10% za podporo športnim organizacijam, 8% za upravne stroške družb toto (za vzdrževanje o-sebja, reklamo itd.). Tako dela v Ko-blenzu na vpisnih postajah od nedelje zvečer do ponedeljka 350 nameščencev. Družbe toto prispevajo tudi za gradnjo športnih igrišč. Tako je družba za Rheinland Pfalz prispevala za igrišče v Ludwigshafenu 100.000 mark. Miiska poBoia aa daevaem ledu Svetovna zunanja politika se v zadnjem času suka zlasti okoli Avstrije. Sovjetska vlada je pozvala zahodne sile, naj umaknejo tako imenovani »kratki predlog«, nakar bi sovjetska diplomacija bila pripravljena pogajati se za sklenitev avstrijske mirovne pogodbe ter končno skleniti mir tudi glede Avstrije. Se prej je sovjetska vlada ponudila pogajanje sami Avstriji. Dodala je, da je pripravljena odpovedati se zahtevi po plačilu zasedbenih stroškov. Avstrijci so se te ponudbe razveselili in temu svojemu razpoloženju dali duška v posebni noti na sovjetsko vlado, o kateri sploh niso obvestili zahodne sile. Na Zahodu so se zaradi tega razburjali. Predsednik avstrijske vlade je odgovoril, da Avstrija ne vodi politike, ki bi dajala prednost ne Sovjetski zvezi ne zahodnim silam. Kljub vsemu so Avstrijci previdni in se gotovo ne bodo spustili v pogajanja na lastno roko, ker so preveč odvisni od ameriške pomoči. Zahodne sile so mnenja, da se mirovna pogodba ne sme skleniti brez njihovega sodelovanja. Ze med vojno (novembra 1943) so se zunanji ministri ZDA, V. Britanije in ZSSR v Moskvi dogovorili, da obnovijo Avstrijo. Po vojni poleti 1945 so v Potsdamu ta dbgovor potrdili. Nato je bilo v Londonu 250 sej namestnikov zunanjih ministrov, da bi našli sporazum glede Avstrije. Vse to delo je bilo zaman. Marca 1950 so Američani izdelali tako imenovani »kratki predlog«, ki je postavil ZSSR trde zahteve. Pritrdili so tudi Angleži in Francozi. Zdaj izjavljajo na Zahodu, da ne vztrajajo več pri »kratkem predlogu«. SMRT AMERIŠKEGA POLITIKA V newyorškx bolnici je umrl v 64. letu starosti senator Robert Tait, ki je imel za predsednikom Eisenhowerjem gotovo prvo besedo v ameriški politiki. Načeloval je skupini republikanskih senatorjev. Pri zadnjih volitvah je nastopil proti kandidiranju gen. Ei-senhovverja, pozneje pa ga je v zunanji politiki podprl. Bavil se je zlasti z gospodarskimi vprašanji. Bil je nasprotnik pretesne povezave ZDA z drugimi državami. Njegov oče je bil predsednik Združenih držav od leta 1909-1913. IMENITNI ANGLEŽI V JUGOSLAVIJI Klement Attlee, voditelj angleške laburistične stranke, je že od začetka avgusta V Jugoslaviji gost predsednika republike Tita. Tam ostane do 23 avgusta. Britanski laburistični poslanec Be-van potuje po Jugoslaviji kot gost Socialistične zveze Jugoslavije v spremstvu svoje žene. Na oddihu v Jugoslaviji je tudi bivši minister za prehrano George Strauss. Prav tako je prispel v Jugoslavijo lord Reading, član parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. JAPONCI V PORURJU Predstavniki nekega velikega japonskega rudnika proučujejo metode dela v nemških rudnikih v Porurju, da bi jih uporabili na Japonskem. Pogajajo se z nemški,mf podjetji glede dovolitve uporabe raznih patentov. Sovjelski prom n leto 1953 Pred vrhovnim sovjetom je finančni minister; Sverov navedel glavne podatke o sovjetskem proračunu 1953. Dohodki znašajo 543,3, izdatki 530,5 milijarde rubljev. Za obrambo pojde 110,2 milijarde rubljev, t. j. 3,6 milijarde manj kakor leta 1952. Davki na kmetijske pridelke bodo znižani za 43% v primeri z lanskim letom. Postavka narodnega gospodarstva znaša 192,5 milijarde, za socialno skrbstvo in kulturne potrebe 129,8, za prosveto 62,1, za zdravje in šport 24,8, za socialno varnost in družinske doklade 42,9 in 14,5 milijarde rubljev za upravo. TUDI ZSSR PRIPRAVLJA VODIKOVO BOMBO Malenkov je na seji vrhovnega Sovjeta izjavil, da ni tudi za Sovjete vodikova bomba nikakšna tajnost več. VZPON IN PADEC CEN ZARADI KORE3E Navajamo podatke o gibanju cene najvažnejših surovin na borzah v New Vorku in Londonu od izbruha korej- stotkih), mnogo ni za njim zaostajal cin. Prav kavčuk je letos še pred zaključkom premirja padel izpod cene, ske vojne (25. junija 1950) do zaključ- ki je vedjala pred začetkom korejske ka premirja (konec julija 1953). Kakor vojne. To velja tudi za cin in zlasti za kaže črtež, so cene po novem letu sladkor. Cena kave je šla svojo pot 1950 pričele takoj naglo skakati po iz- in sicer navzgor. Le v zadn jih dneh se bruhu korejske vojne in dosegle višek opaža malenkostno popuščanje, Kave kmalu po začetku leta 1951 ter se na- pa ne prištevajo med tako Imenovane to pričele spusoan navzaon. rvajvise strateško blago, ker ni nujno potrebna se je povzpel kavčuk (izraežn v od- ne za premo ne za prehrano vojske. Kakovost Najvišja Najnižja Konec Konec cena 1950/51 cena 1952/53 1952 jul. 1953 Pšenica — Hard 2 290.0 229.0 271.0 253.0 Rž — Western 2 252.0 159.0 229.0 170.0 Oves — White 2 126.0 90.0 106.0 99.0 Koruza — Yellow 2 223,0 175.0 186.0 191.0 Mast — Middle West 19.9 8.0 8.2 11.50 Kava —1 Santos 4 56.5 52.6 53.6 62.20 Kakao — Accra 44.4 28.6 32.6 38.2 Sladkor ■— Granul. 8.6 8.2 8.6 8.8 Kavčuk — smok sheet 86.0 23.0 31.5 22.40 Kože — heavy steers 38.0 9.0 14.0 13.50 Bombaž - Middling 46.0 32.4 33.4 34.0 Juta — Dundee Daise 530.0 100.0 140.0 155.0 Cink — prime West 19.9 11.0 12.5 11.2 Svinec - Standard 19.0 12.0 14.7 14.0 Baker — Electrolyt 36.3 24.5 36.3 36.1 Cin — Straits 185.0 78.0 121.5 78.0 Srebro — Foreign 90.1 80.0 83.2 85.2 1 bušel pšenice = 27,24 kg, 1 bušer rži in koruze = ; 24,4 kg; 1 bušel ovsa = 14,53 kg; 1 angleški funt = 454 g, 1 unča = 31,1 g. , Cene žita veljajo za bušel, cene ostalega blaga razen . cene srebra veljajo za funt. Cena srebra velja za unčo. Cene so izražene v stotinkah dolarja, razen cene jute, ki je B Bombaž V New-Yorku P = Pšenica v Chicagu K = Kava p N-Y. v milrejsih za balo. POMANJKLJIVA PREHRANA V CSK Predsednik češkoslovaške vlade Za-potocki je v svojem govoru po radiu kritiziral razne pomanjkljivosti glede prehrane in v kmetijskem gospodarstvu. Omenil je zlasti pomanjkljivosti v delovnih kmetijskih zadrugah. Zaradi tega so jih kmeti začeli zapuščati. Vlada ne bo ovirala izstopov iz zadrug, ako se pokaže, da bodo neodvisni kmetje dvignili proizvodnjo. CENEJŠE TKANINE Kupna moč nemške marke je na notranjem trgu med marcem in aprilom ostala neizpremenjena. Pocenila se je obleka; tkanine so za 0.8% cenejše. Cene tkaninam nazadujejo v Nemčiji že eno leto; to nazadovanje se je nadaljevalo tudi v aprilu 1953. m nase I I I nenae «19501 1951 1952 1953 Italija se bo sprijaznila s STO? Italija je v mirovni pogodbi priznala ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, pozneje pa je izmamtla od zahodnih zaveznikov znano trostran-sko izjavo s predlogom, naj bi se STO vključno v lialijo. Vse bi bilo morda gladko poteklo, še posebno, od kar se 1 je ZSSR zaradi Stalinove politike oddaljila od Zahoda, ko bi v coni B ne bilo jugoslovanske vojske. Ta ovira se je povečala, od kar se je Jugoslavija približala Zahodnim državam in postala trd oreh za italijanske načrte. Nič čudnega, če se zdaj oglašajo tudi v italijanski politiki ljudje, ki so mnenja, naj rimska politika krene na novo pot. O bivšem pomočniku v italijanskem ministrstvu za zunanje zadeve Ta/ianiju trdijo, da je bil za to, da bi Italija takoj zgrabila za cono A in pustila Jugoslaviji cono B, ako bi Jugosravija pristala na takšno rešitev. Zdaj se je v turinskem listu »La Nuova Stampa« oglasil (Jesare Spei-lanza z dolgim dopisom iz Trsta pod značilnim naslovom »Jugoslovanska vknjižba tudi na cono A«. Obisk pomočnika zunanjega ministra v Trstu in imenovanje prof. Zemljaka, šefa jugoslovanske Gospodarske delegacije, za opolnomočenega ministra, izražata voljo Jugoslavije, da bi se bolj uveljavljala tudi v coni A. (G Bebler se je nedavno zopet 3 dni mudil v Trstu.) Spričo te aktivnosti Jugoslavije bi morala tudi italijanska vlada nekaj storiti v tržaški politiki. Dopisnik zavrača predlog nekega neofašističnega lista, naj bi italijanske čete kratko zasedle Trst; potem bi se Italija laže pogajala z Jugoslavijo. On je proti takšni danuncijadi, ki bi jo Jugoslavija lahko izkoristila in bi se gotovo ne dala mirno izvršiti. Jugoslavija bi / tem primeru takoj segla po coni B. Rimska vlada naj rajši izbere novo pot v tržaški politiki. Član komisije Socialistične internacionale, ki je nedavno bila v Trstu, Belgijec Iiyman3 je mnenja, naj anglo-ameriške čete zapustijo STO, na njihovo mesto naj pridejo nevtralne čete (švicarske ali švedske). Uprava STO naj bi se izročila nevtralni civilni komisiji; čez nekaj let naj bi ljudsko glasovanje odločilo o bodočnosti STO. Na stockholmski konferenci niso mogli razpravljati o tem Hymansovem predlogu, ker se je temu upiral drugi član komisije angleški laburist Saul Rose, medtem ko je ostal Francoz Henry Ribičre rezerviran. Italijanska vlada bi morala zgrabiti za nekaj podobnega, kar predlaga Hy-mans. Ze De Gasperi je leta 1947 dejal, da je bilo mogoče na mirovni konferenci rešiti Trst (za Italijo) namreč s tem, da je bilo ustanovljeno STO; sicer bi ga bili priključili k Jugoslaviji. Zdaj bi s Svobodnim tržaškim ozemljem lahko rešili tudi cono B. Povsem tem bi rimska politika morala priti na dan s predlogom, naj se izvede mirovna pogodba in ustanovi STO. Tega mnenja je tudi dr. Oberto Fabiani, sotrudnik italijanskega političnega svetovalca pri ZVU (De Castra). Seveda je veliko vprašanje, ali bo rimska vlada res dostopna za podobne nasvete, ki so vsekakor značilni; saj dokazujejo, da je bila dosedanja trmasta politika De Gasperijevih vlad v tržaškem vprašanju neplodna. Grožnja V milanskem časopisu »Epoca« napada Augusto Ferrero angleško in ameriško politiko glede Trsta. Huduje se, ker niso Angleži in Američain izvršili trostranske izjave iz leta 1948 in izročili STO Italiji. Pravi, da v Trstu zlasti Angleži nagajajo itaiijanski politiki in podpirajo indipendentiste z denarjem, ki ga plačuje Italija za vzdrževanje Trsta. Tisti na Zahodu, ki nočejo dati Italiji Trsta, naj pomislijo, pravi člankar, da se je po prvi svetovni vojni razvilo fašistično gibanje, ker niso hotele velike sile dati Italiji Reke! Zdaj bi se utegnilo kaj takšnega ponoviti, ako Italiji ne priznajo Trsta. Na svetovnem pozorišču Pred Ekonomskim socialnim svetom OZN v Ženevi je nedavno jugoslovanski predstavnik opozoril na kulturno in gospodarsko zapostavljanje Slovencev v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja in Italiji. Cez tri dni na o je no predlog predstavnikov Argentine in Kube odgovoril italijanski opazovalec (Italija nima v svetu pravega predstavnika, ker še ni postala članica OZN), vendar popolnoma splošno brez pravih podatkov. Proti temu, da bi se italijanskemu opazovalcu dala beseda, so bili Rusi, Poljaki in Ceho-slovaki. Nato je predstavnik Jugoslavije očital Italijanu, da je govoril surovo in da ne pozna diplomatskih mr>-nir. Tržaški proračun ostane tajen S li$:«ne konference o proračune - Vpračaoie .Gospodarstva'' o irpiačifn izredne doklade slovenskim profesorjem Tiskovna konferenca na ZVU, namenjena razpravi o državnem proračunu cone za XI. polletje 1953, ni prinesla posebnih senzacij. Ravnatelj finančnega oddelka pri ZVU dr. Sartori je na dolgo razlagal posamezne postavke proračuna. Takoj moramo ugotoviti, da Je za tržaško javnost ta razlaga edini vir, iz katerega lahko kaj zve o državnem proračunu. Razlaga ravnatelja finančnega oddelka in objava glavnih postavk prihajata »post festum«, se pravi potem, ko je bil proračun že sestavljen dogovorno med ZVU in rimsko vlado. Po vsem tem nima tržaška javnost nikakšne besede pri samem sestavljanju proračuna. ZVU samo vpraša za mnenje nekatere javne ustano-vej ki potrebujejo njenega denarja, koliko bodo zahtevale. Dr. Sartori je sicer precej podrobno razlagal posamezne postavke, vendar v takšni naglici, da so številke o podrobnih izdatkih, ki so vključeni v glavne postavke, nezanesljive; saj so jih časnikarji beležili samo bežno. Tržaški proračuni se sukajo že več let približno okoli iste skupne vsote — 20 milijard lir. V drugem polletju 1953 soi nastopili nekateri novi izdatki, kakor n. pr. postavka 300 milijonov lir za izplačilo izrednih doklad (indenni-t5 di emergenza) državnim nameščencem, počenši od 1. julija 1952. Doklada znaša 150-250 lir na dan, različno glede na položaj uradnika. Dr. Sartori je omenil, da je bil ta novi izdatek sporen med italijansko vlado in ZVU. Italijanska vlada je zahtevala, da se ta Izdatek vnese v državni proračun. ZVU se mu je upirala pač, ker hoče rimska vlada z izplačilom te nagrade doseči določene politične namene, in ker je slutila, da bo pri izplačevanju prišlo do spora. V resnici odrekajo rimski funkcionarji v Trstu, očitno po navodilih rimske vlade, izplačilo te doklade nameščencem, ki jih nimajo za stalne »italijanske« nameščence v smislu italijanskih zakonov. Tako odrekajo doklado slovenskim profesorjem in učiteljem, ki jih je namestila ZVU. (Glej o tem uvodnik »Gospodarstva«). Urednik »Gospodarstva« je postavil finančnemu ravnatelju vprašanje, ah Je v proračunu za prosveto vključen tudi znesek potreben za izplačilo omenjene doklade slovenskim profesorjem in učiteljem. Dr. Sartori je odgovoril, da je to vprašanje izven njegove pristojnosti; finančni oddelek samo izvaja naloge drugih organov ZVU in sam ne odloča o njihovi utemeljenosti. Na dodatno vprašanje našega urednika, ali se finančno ravnateljstvo morda u-pira izplačilu doklade slovenskim profesorjem iz finančnih razlogov, je dr. Sartori vnovič poudaril, da njegov resor ne odloča o podobnih predmetih. Med razlaganjem posameznih proračunskih postavk je ravnatelj finančnega oddelka tu pa tam spustil ostro puščico proti tržaškim časnikarjem, češ da ne podpirajo dobrih prizadevanj ZVU, tako n. pr. glede podeljevanja posojil po Aldisijevem načrtu. Predlog našega urednika, naj bi ZVU obnovila tiskovne konference, na katerih bi se dala razčistiti razna tekoča vprašanja in s tem morda omiliti napetost med tiskom in upravnimi organi, je načelnik tiskovnega urada g. Sasson odbil, češ da so se tiskovne konference navadno izmaličile v brezplodna natezanja. Dr. Sartori je v rokavicah zavrnil predlog urednika aCorriere di Trie-ste», naj bi razložil, kako nastaja povsem' pasivna postavka v proračunu 4700 milijonov lir, ki se v isti višini vleče iz proračuna v proračun in ki predstavlja »razliko med davki, pobranimi na anglo-ameriškem področju za račun Italije, in davki, pobranimi v Italiji za račun STO« Gospod ravnatelj je odgovoril, da je bilo' merilo za določanje te! postavke postavljeno v dogovoru med italijansko vlado in ZVU. Na ponovno prigovarjanje in-terpelanta je odgovoril, da je pripravljen zbrati zadevna obvestila. ZVU je že pred leti objavila nejasno razlago o tej pasivni postavki, toda vprašanje je ostalo nerazčiščeno. To je treba rollKo Dciiji prnzamvan, mer predstavlja ta pasivna postavka glavno obremenitev tržaškega proračuna in ker bi bil proračun brez nje praktično uravnovešen! Značilno je, da pojde iz državnega proračuna 1 milijarda 761 milijonov lir za tržaško občino, medtem ko so vsem okoliškim občinam nakazali samo 45 milijonov lir. Glede gradnje stanovanjskih hiš po Aldisijevem načrtu (posojila po 4%) so bile izjave ravnatelja skeptične. Čeprav je bila tudi za to polletje določena manjša vsota v ta namen, postaja očitno, da se bliža ta akcija koncu. Denar bodo uporabili pač za izvršitev starih obvez. Vseh prošenj je bilo do 30. junija 1953 2711, in sicer za 6 milijard 39 milijonov lir. Odobrenih je bilo 769 prošenj dokončno in 208 začasno, in sicer za skupno vsoto 2405 milijonov lir. Ogromni izdatek za begunce (669,80 milijona, in sicer 415,4 za razseljene osebe in 254,4 za istrske begunce) tudi ni mogel prepričati enega izmed navzočih časnikarjev — ki je naglasil, naj za begunce skrbijo mednarodne organizacije, ki so za to poklicane in imajo več denarja. A. IZDATKI 1. Redni izdatki 2. Razlika med davki, pobranimi v coni A na račun Italije in davki, pobranimi v Italiji na račun 1.1.-30. 6. 1953 11.059.826.000 1. 7.-31. 12. 53 12.408.734.000 1.7.-31.12,52 11.171.884.000 cone A 3. Izredni izdatki 4. Posebni redni izdatki 5. Gibanje kapitala (posojil) 4.700.000. 000 3.416.000. 000 337.000.000 1.289.000. 000 20.802.276.000 4.700.000. 000 2.433.150.000 584.000.000 1.494.000. 000 21.622.884.009 4.700.000.000 4.206.148.000 434.500.000 599.300.000 21.1I1.832.0UU B. DOHODKI 1. Davek na mine- ralna olja 4.800.000.000 4.693.100.000 4.500.000.000 2. Davek na potroš- njo kave 1.200.000.000 1.250.000.000 1,300.000.000 3. Ostali davki 1.345.850.000 3.110.023.000 1.013.300.000 4 IGE (prometni davek) 2.900.000.000 3.100.000.000 2.650.000.000 5. Tobačni monopol 2.000.000.000 1.926.634,000 2.000.000.000 6. Dohodnina 850.000.000.000 1.276.000.000 850.000.000 7. Razni dohodki1 3.113.959.000 860.124.000 3.038.166.400 16.209.809.000 16.215.881.000 15.351.466.400 C PRISPEVEK I 5A GRADNJO 4.592.467.000 5.407.003.000 5.760.365.600 20.802.276.000 21.622.884.000 21.111.832.000 D. PRIMANJKLJAJ LADIJ 1.172.000.000 815.000.000 .712.800.000 E. CELOTEN PRIMANJKLJAJ 5.768.467.000 6.222.003.000 6.473.165.600 1 V proračunu za II. poli. 1953 ta postavka ne zajema več davkov, ki so bili v prejšnjih proračunih vključeni v njej, pač pa so bili prišteti k »ostalim davkom«. Svetovni pridelek bombaža manjši Po zadnjih poročilih iz Londona je bila letos v ZDA z bombažem posejana površina za 10%, manjša kakor v lanskem letu, ko je dbsegla 26,9 mil. akrov, v Egiptu pa kar za 30% izpod lanske, ki je znašala 1,9 milijona a-krov. Poleg tega je tudi Pakistan skrčil pridelovanje bombaža, medtem ko vlada v Teksasu suša. Računajo, da bo proizvodnja v sezoni 1953-54 pičlejša. Londonsko poročilo navaja, da je znašal pridelek v sezoni 1952-53 v »svobodnem svetu« in drugih državah v katerih ima ta dostop, leta 1952-53 28,3 milijona bal, 1951-52 28,6, 1. 1950-51 22,2 in 1. 1949-50 26,7 milijona bal. Pridelek ZSSR, Kitajske in ostalih vzhodnih držav cenijo na 6,7, 6,9, 5,8 in 4,5 milijona bal. Skupno torej: leta 1952-53 35,0, 1. 1951-52 35,5, 1 1950-51 28,0 in 1. 1949-50 31,2 milijona'bal. Kljub popuščanju pridelka ni računati na dviganje cene, ker so zaloge bombaža obilne. »Svobodna svet« je 1. avgusta 1952 razpolagal s 13,3 milijona bal, zdaj pa razpolaga s 14,5 milijona bal, medtem ko so zaloge poleti 1951 dosegle samo 10,6 milijona bal. Dodati je še treba, da bombaž čedalje bolj izpodrivajo umetne tkanine. Za 1 gram kačjega strupa plačajo na svetovnem trgu 30.000 lir. PASIVNOST ITALIJANSKE TRGOVINSKE BILANCE NASPROTI NEMČIJI V prvih petih mesecih 1953 se je italijanski primanjkljaj v trgovinski bilanci z Nemčijo povečal od 20,26 na 33,47 milijarde lir. Delež nemške trgovine v italijanskem uvozu in izvozu znaša 10%. Italija je v petih mesecih tega leta uvozila blaga za 69,75 milijarde lir (leta 1952 54,36), izvozila v Nemčijo pa 1. 1953 36,28 milijarde lir (1. 1952 34,10). IZVOZ TURSKE PŠENICE V NEMČIJO Najnovejša trgovinska pogodba .med Nemčijo in Turčijo predvideva izmenjavo v vrednosti 140 milijonov dolarjev v vsaki smeri. Pogodba velja za leto 1953-54. Turčija bo v tem času izvozila 700.000 ton raznega žita, medtem 450.000 ton pšenice, 12.000 ton tobaka, 32.000 ton suhega sadja in 40.000 ton bombaža. Nemčija bo izvažala kmetijske stroje, tovorne avtomobile, orodje, proizvode težke industrije, razne stroje, tkanine ter električne in optične naprave. TRŽAŠKI LESNI TRG Med poletnimi počitnicami so se tudi kupčije z lesom skrčile. Zaradi zmanjšane ponudbe so se cene nekoliko učvrstile. Tržaški trgovci računajo na učvrstitev cen tudi v bodočnosti. Tudi med italijanskimi uvozniki se pojavlja večje zanimanje za les. Zaradi tega pričakujejo tudi na italijanskem trgu povišanje cene aii vsaj konec dosedanje težnje za nazadovanjem. Avstrijski svet za lesno gospodarstvo je na seji 29. julija sklenil znižati popust za prodajo tržaškim trgovcem od 1 funta šterlinga na 1/2 funta. Na drugi strani je bila razlika med pošiljkami fob Trst in pošiljkami fco prihod Trst, ki je doslej znašala 1 funt oziroma 2,80 dolarja, znižana na 15 šilingov (angleških) oziroma na 2 dolarja. AVSTRIJSKI ŠILING Po zadnjem razvrednotenju (v maju 1953) se avstrijski šiling zelo dobro drži, kakor ugotavljajo angleški borzni agenti. Dne 1. julija je postala Avstrija popolnoma enakopravni član Evropske plačilne zveze. Njena trgovina z evropskimi državami se ugodno razvija. Za Nemčijo je imela v juniju največji prebitek pri Evropski plačilni zvezi, in sicer 15,4 milijona dolarjev. V tem pogledu je pred Švico, katere prebitek je znašal 3,4 milijona dolarjev. KRUZEJRO IN DRUGE VALUTE Brazilski kruzejro se je nekoliko opomogel. Argentinski pez je v zadnjem času samo malo popustil. Šibek je izraelski funt, ker ni notranji finančni položaj Izraela še jasen. Egiptovski funt se je utrdil, odkar se je polegel spor glede Sueškega prekopa. FUNT STERLING V zadnjem času se širijo; glasovi, da namerava angleška vlada uvesti zame-nilnost funta. Plačilni položaj Britanske skupnosti je ugoden. Zlate in dolarske rezerve šterlinskega področja so se v juliju dvignile za 89 milijonov dolarjev in dosegle najvišjo stopnjo po jeseni 1951 (2,456 milijarde dolarjev). Ameriška pomoč v juliju je dosegla sicer 36 milijonov dolarjev in je bila za 8 milijonov višja kakor v juniju, pri vsem tem je pravi trgovinski prebitek v plačilni bilanci nara-stel. Kljub temu ugodnemu razvoju se angleški finančniki ne vdajajo prevelikemu optimizmu. Računajo, da se bo v angleški plačilni bilanci kmalu občutilo olajšanje omejitev uvoza iz tujine kakor tudi povišanje zneska deviz, ki jih lahko; Anglež vzame na pot v tujino (od 25 na 40 funtov). G. UVOZ - IZVOZ Pil L TO VIN E in IZUEiKOV Trst, Ulica i. della Croce TEL. 94-570 TL;r. C0LINTER - TRIESTE VOZNI BED PANKA JDE' Trst 14.- 9.— Koper 15.-- 8,— Koper odh. . 16.10 6.45 Izola S 6.45 6.15 Piran 17.70 5.40 Savudrija 17.50 5.20 Umag 18.35 4.40 n/ p/iSlanisaj, iviea juiijtm in 5. avgustom se je promet ladij skozi tržaško pristanišče gibal takole: TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE »Olterra« je pripeljala iz Auguste 8061 t gorilnega olja in odplula v Sidon prazna, »Pelagosa« je prispela iz Iskenderuna s 700 t železa in odplula v Messino z 214 t. »Resi« je priplula iz Mila s 27 t in odplula v grška pristanišča prazna. »Castore« je pripeljala iz Rio Marine 1450 t železne rude in odplula v Genovo s 1430 t litega železa. »Giosue Borsi« je prispela iz Londona s 3886 t raznega blaga in odplula v Hamburg z 980 t. »Otranto« je pripeljala iz Carigrada 500 t kroma in .se vrnila natovorjena. »Irma« je priplula iz Aleksandrije z 868 t in odplula v Bejrut natovorjena. »Stadium« je priplula iz Kostance z 915 t oljnatih pogač in odplula na Reko prazna. »Mu-rex« je prispela iz Benetk prazna in odplula v Sfax z lesom. »Sebastiano Caboto« je priplula iz Hong Konga s 149 t in se vrnila z 2500 t. »Messapia« je priplula iz Hajfe z 98 t in odplula v Larnako natovorjena. »Stamura« je prispela iz Ravenne prazna in se vrnila s tovorom gorilnega olja. »Pietro Canale« je priplula iz Ravenne prazna in» odplula v Bejrut z 215 t; »Espe-ria« je priplula iz Bejruta s 669 t in se vrnila natovorjena. »Alfonso Pellegri-no« je pripeljala iz Carigrada 40 t lešnikov in se vrnila natovorjena. »Cen-tauro« je pripeljala iz New Orleansa 10.315 t žita in odplula v Genovo prazna. »Amazzone« je priplula iz Fana prazna in odplula v Benetke prazna. »Gitta di Siracusa« je priplula iz Genove z 48 t in se vrnila natovorjena. PRIPLULE SO: »Patrizia« iz Carigrada s 40 t; »Ardea« iz Benetk prazna, »San Felice« iz Gdanska s 4467 t črnega premoga, »Norawind« iz Livorna prazna, »Luusa Biessi« ia Genove prazna, »Enrico Mazzarella« iz Savone prazna, »Verax« iz Ravenne prazna, »Motia« iz Montecalamita s 3051 t železne rude, »Bramante« iz Biserte s 3750 t železne rude, »Barletta« iz Carigrada z 21 t, »Citta dl Messina« iz Valence z 39 t, »Chioggia« iz Aleksandrije z 2419 t, »Amazzone« iz Benetk prazna, »Enri« iz Benetk prazna, »Pro-meteo« iz Ras Tanura s 15.347 t mineralnega olja. ODPLULE SO: »Lore-dan« v Odeso natovorjena, »Barletta« v Carigrad prazna, »Campidoglio« v Smirno natovorjena, »Valverde« v Geddo prazna, »Citta di Alessandria« v Valenco s 340 t, »Mongioia« v Cento natovorjena, »Sandra Maria« v Carigrad natovorjena, »San Felice« v Al-žir prazna, »Citta di Fano« v Bengas z 297 t lesa, »Esso Trieste« v Tripolis prazna, »Enri« y Benetke s preostalim* 1 blagom, in »Sergio Laghi« v Benetke prazna. GRŠKE LADJE »Nicolaou Zografia« je pripeljala iz Seattlea 9975 t žita in odplula v Aleksandrijo prazna. »Kozani« je prispela iz Benetk prazna in odplula v Pirej natovorjena. »Plotarchis Blessas« je prispela iz Pireja s 77 t raznega blaga in se vrnila natovorjena. »Carpathos« je pripeljala iz Herakliiona 160 t starega železa in odplula v Benetke prazna. »Flora Nomicos« je pripeljala iz Stratona 3000 t železne rude in odplula v Šibenik prazna. »Christina« je priplula 'iz Pireja z 32 t in odplula na Reko prazna. »Maria« je odplula na Reko prazna. AMERIŠKE LADJE »Exeellency« je prispela iz Ne\v Torka z 255 t in odplula v Iskenderun SSSSVoZ I V UA J I UOVENUEGA f O M O H C A K ASSŠSi Ko smo v sončnem juiru pristali ob dolgem pomolu v pristanišču La Luz, smo na njem opazili pravi Siv-žav bosih otrok in številne gruče kramarjev ter drugih priložnostnih prodajalcev. KANARČKI NA KANARSKIH OTOKIH Pomol je dolg 750 metrov Ul nosi ime sv. Katarine; ob prihodu parnikov postane pravi orientalski bazar v Damasku. Na njem razstavljajo vse, kar ti otoki premorejo. Med velikimi kupi banan in drugega sadja opaziš brhka španska dekleta v narodnih nošah, ki vezejo prekrasne čipke, da bi jih prodale bogatim potnicam na čezoceanskih parnikih, ko ti pristanejo ob pomolu za nekaj ur .Vsepovsod so razstavljene kletke z rumenimi kanarčki. Pogled na te žvižgajoče pevce je marsikoga zavedel, da je pričel domnevati, da so otokom dali ime po njih. Kanarske otoke so imenovali po mnogo večjih in hudobnejših živalih. Bili so to veliki, napol divji psi, ki so jih prvotni prebivalci gojili kot ovce v čredah. V zimskem času, ko ni bilo druge hrane, so dobro rejene pse pobili in pojedli. Taka pasja pečenka ni bila v čislih samo na Kanarskih otokih, ampak tudi v Južni Ameriki in Polineziji. Stisnili smo se med krmo velikega panamskega parnika in kljun norveške potniške ladje. Naša »Genova« je med temi velikani skoro izginila izza visokega pomola. Radi velike oseke smo le s pomočjo lestve lahko priplezali na kopno, kjer so podjetni prekupčevalci in kramarji v brk vsem trgovskim zaporam barantali s potniki in mornarji. Ko sem zopet stopil na trd- na tla, sem med vsemi temi kričači in radovednimi pobalini zagledal skoro 2 metra visoko postavo gospoda Casanove, pomorskega agenta v pristanišču La Luz. Ze iz Tangerja sem mu sporočil svoj prihod. GOSPOD CASANOVA Oblečen v belo platneno obleko, ki je pokrivala najmanj poldrugi stot mesa, masti in kosti, s črnim klobukom širokih krajcev na glavi, je gospod Casanova predstavljal pravo sliko gospodarja na otoku. To pa je v resnici tudi bil. Vse, kar se je gibalo okoli njega, se mu je klanjalo in ga spoštljivo pozdravljalo. Za vsakega je imel pripravljen prijazen nasmešek, za one najmlajše pa še polno pest slaščic. Takoj sem opazil, da mu mora biti to okolje najljubše in kasneje sem zvedel, da je tudi sam sin te družbe. Iz nje je zrastel v najbogatejšega moža na otoku in nikdar ni pozabil, da je tudi on nekoč letal po tem pomolu za mornarji in potniki, da bi preživel sebe in svoje mlajše brate. Prisrčno sva se pozdravila. Pripravil je že vse za naš prihod. Njegova osebna taktika je bila v tem, da je novodošlemu kapitanu, ki še ni bil na njegovem otoku, osebno razkazal posebnosti mesta in bližnje okolice. Tako je bil moj prvi dan v Las Pal-masu posvečen ogledovanju mesta in spoznavanju številnih prijateljev mojega gostitelja, ki se je končal v razkoš- nem obedu v hotelu na plaži Las Can-teras. Ni čuda, da vsi pomorci samo dobro govore o tem čudaškem pomorskem agentu, ki kljub bogastvu in številnemu uradništvu osebno z njimi razpravlja cele dneve v šalah in zabavnem pripovedovanju o življenju v drugih pristaniščih sveta. že v Gibraltarju in Tangerju sem slišal pripovedovati o teh gostijah. No, sedaj sem tudi jaz, kapitan, gotovo najmanjše in najbolj neznatne od ladij, ki jim je Casanova pomagal na poti čez Ocean, sedel pred polnim krožnikom riža in pečenih banan ter poslušal njegove zgodbe. Vse te njegove zgodbe so bile prav po svoje zanimive. Zdelo se mi je, koi bi prihajale iz ust starega pomorščaka. Ker pa gospod Casanova kaj takega ni nikdar bil, sem začel malo sumljivo obračati oči, dokler se nisem ojunačil in mu kar odkrito povedal, da on na svojih potovanjih po najlepših hotelih pač ni mogel zbrati toliko zanimivih zgodb, še posebno pa ne, ker so se skoro vse nanašale na življenje pomorščakov. Glasno se je zasmejal, koi se le dobričina lahko zasmeje in mi priznal, da je samo enkrat v svojem življenju zapustil otok, ko je šel na božjo pot v Španijo, da se zahvali Madoni v Fatimi za vso srečo in bogastvo, s katerim ga je obdarila. Vse ostalo, kar je vedel povedati o drugih krajih in ljudeh, je pa slišal le od neštetih kapita- ...... '' '■ H mmaaaeammmm nov prav pri isti mizi, kjer sva sedela. Taki so pač ljudje. Nekateri zbirajo poštne znamke, drugi zopet stare, ničvredne kovance, drugi zopet v svojem domu kopičijo.vso nemogočo ropotijo, ki so jo drugi ljudje pometali na smetišče. Tam blizu, kjer sedaj stanujem, poznam starega prodajalca zelenjave, ki zbira prave cekine. Najlepše trenutke svojega življenja preživlja, ko jih zvečer s tresočo roko prešteva. Kdo bi se torej čudil gospodu Casanovi, da so prav zgodbe pomorščakov njegova slabost? VEČNA POMLAD OB OBALI, V PLANINAH SNEG Vseh sedem Kanarskih otokov tvori dve španski provinci z nekaj nad 800 tisoč prebivalcev. Medtem ko je otok Tenerife največji in sedež važnih uradov, je Gran Canaria z glavnim mestom Las Palmas in pristaniščem La Luz, za plovbo najvažnejši. Prav vsi so vulkanskega izvora z visokimi gorami, katerih vrhovi so večji del leta pokriti, s snegom. Kljub temu so pa predeli v obmorskem pasu zelo rodovitni. Banane, pomaranče, krompir in zgodnji paradižniki so poleg ribolova glavno njihovo bogastvo. Samo Tenerife in Gran Canaria so važna turistična središča, kamor prihajajo vsi, ki se v miru in prijaznem, družinsko priprostem okolju želijo odpočiti. Zmerno podnebje, ki ne pozna velikih sezonskih razlik, lahko primerjamo večni pomladi južne španske obale. V pristanišču La Luz je vedno polno ladij, ki tu dopolnjujejo zaloge goriva in pitne vode ter uživajo par ur oddiha na svojem dolgem potovanju čez XXXI odpisi — (obrabnina, amortizacija) so tisti deh ali odstotek vrednosti, ki se odšteje od določenih premoženjskih sestavin, ker se je vrednost teh zmanjšala zaradi obrabe med poslovno dobo. Taki premoženjski deli od leta do leta padajo po vrednosti za toliko, kolikor znaša odpis, ki se v knjigovodstvu mora knjižiti kot izguba in tvoriti iz teh zneskov sklad ali fond, s katerim se bodo v celoti aii deloma krili izdatki za nakup novih naprav (strojev, opreme itd.). Odpisni obrok določimo najenostavneje, če glede predmeta, ki je v rabi, ugotovimo, koliko let bo uporaben v delu. Njegova cena se razdeli z leti, dobljeni količnik je odpisni obrok. odpremni papirji — so vse listine, ki spremljajo blago pri prevozu (ko-nosament, tovorni list in podobno, okrožnica (cirkular) —- je sporočilo splošnega značaja, namenjeno večjemu številu zainteresiranih oseb ali ustanov, enake vsebine, ordrski papirji (na ukaz) — so vrednostni papirji, v katerih izdajatelj papirja obljubi izpolnitev določene obveze vnaprej določeni osebi ali tudi drugi, če jo je prva s svojim ukazom označila. Taki papirji so menica, ček in dr ore (oere, dr) — je drobiž Danske, Švedske in Norveške valute, osebni računi — tako se imenujejo v knjigovodstvu računi, ki jih odpremo poslovnim prijateljem in se z njihovim imenom nazivajo. Na levi strani knjižimo njihove dolžne zneske, na desni pa njihove terjatve, osnovna glavnica ali kapital — je kapital delniških družb, ki predstavlja deleže delničarjev. Delež je tisti znesek, ki ga mora delničar vplačati da lahko postane delničar. Osnovna glavnica se deli na deleže ali delnice, ki so vrednostni papirji. Na vsako delnico pripadajoči del osnovne glavnice se imenuje nominalni znesek. otvoritvena bilanca — zakon predpisuje, da morajo trgovci ob začetku poslovanja popisati čimbolj točno vso svojo aktivo in pasivo in napraviti bilanco, iz katere izhaja razmerje aktivne imovine in obvez. Taka bilanca se imenuje otvoritvena, overail (angl.) je delovna obleka, ki se obleče na navadno obleko. overaMs — delovne hlače, overitev •— je uradno potrdilo resničnosti listin (dokumentov), podpisa ali prepisa. Ov/en Robert (1771—1858) — angleški tvorničar in delavski organizator. Bil je propagator delavske zakonodaje in delavskih zadrug. Ustanovil je komunistično skupnost v Indiani (ZDA), ki se pa ni ohranila, oz — je angleška kratica za ounce (unča), je 1/16 funta = 28.3495 g; troyouncei je 1/12 funta = 31.1035 g. z 90 t. »Executor« je priplula iz New Torka z 96 t in odplula v Smirno s preostalim blagom. »Expeditor« je prispela iz New Torka s 86 t in odplula v Iskenderun prazna. »Silvia Lykes« je pripeljala iz New Orleansa 679 t raznega blaga in odplula v Havano s 184 t. »Exbrook« je priplula iz New Torka s 187 t in odplula v Genovo natovorjena. ANGLEŠKE LADJE »Trentino« je prispela iz Hulla s 603 ton in se vrnila natovorjena. Odpluli sta: »Cavallo« v Hull s 67 t in »Bri-tish Craftman« v Aden z 12131 t nafte. NORVEŠKA »Bris« je priplula iz Tržiča prazna. INDIJSKA »Nurage« je priplula iz Tržiča prazna in odplula v Fort Said natovorjena. IZRAELSKA »Kinneret« je odplula v Hajfo natovorjena. »Tamar« je priplula iz Dubrovnika prazna. LIBERIJSKA ladja »Comet« je pripeljala iz New Torka 10.046 t žita. TURSKA »Hopa« je prispela iz Finike s 152 t. »Demir« je odplula v Smirno natovorjena. ARGENTINSKA »Bahia Aquine« je priplula iz Santa Cruza prazna. JUGOSLOVANSKE LADJE Med 1. in 14. avgustom se je promet jugoslovanskih ladij skozi tržaško pristanišče gibal takole: »Titograd« je prispela z Bližnjega vzhoda prazna, vkrcala 170 kubičnih metrov lesa in 450 t raznega blaga in odplula na Reko. »Slovenija« je prispela iz ZDA s 420 t, vkrcala 2901 t raznega blaga in odplula na Reko. »Skopje« je priplula iz Aleksandrije prazna, nalaga les in ostalo blago in odpluje 17. t. m. na Reko. »Užice« je prispela iz Pule prazna, nalaga les in ostalo blago in odpluje 15. t. m. na Bližnji vzhod. Napovedan je prihod naslednjih ladij: »Drina« 13. avg.; vkrcala bo blago in les za Bližnji vzhod: »Rijeka« prispe iz Londona 15. avg.; »Bosna« prispe 18. avg. iz Splita in bo vkrcala nitrat za Korejo. Ocean. Pristanišče je zgrajeno na ožini Isleta in je danes že skoro spojeno z južneje ležečim Las Palmasom. Kanarski otoki so do tedaj le dvakrat vznemirjali mojo domišljijo. Prvič se je to zgodilo v moji prav rani mladosti, ko je nekega dne moj oče, ne vem od kod, prinesel v kletki čudovito rumenega kanarčka. Medtem ko je ta vsako jutro veselo pel, je mati nam otrokom morala pripovedovati zgodbo o deželi, iz katere je priletel. To naj bi bilo po njenem mišljenju tam nekje za Afriko, na prav malih Kanarskih otokih. Toda nekega dne je petje našega prijateljčka sredi pesmi zamrlo. Našli smo ga mrtvega na dnu kletke in polagoma so tudi v meni zamrle sanje o njegovih otokih. Vzbudile so se šele mnogo let kasneje, ko sem kot mlad dijak čital Croninov roman »Gran Canaria«. Tedaj sem že vedel mnogo več o teh lepih otokih in v sanjah sem se v kočiji vozil z junakom Croninovega romana Leithom od pristanišča La Luz v Las Palmas. Gledal sem lepe mladenke na plaži Las Canteras in doživljal nešteto drugih vzbudljivih dogodkov, ki jih je sproti porajala moja mlada domišljija. Tretjič so se sedaj ti otoki pojavili na mojem obzorju. To pot sem . es užival njih lepoto. Vesel, da me moje nekdanje sanje niso prevarile, sem za en dan pozabil na vse, kar me je težilo in skrbelo. Pomešal sem se med ljudmi v mestu, ki je bilo toliko času predmet mojih sanj, z željo, da te še enkrat doživim. K. P. (se nadaljuje) Rabljeni ameriški pisalni stroji Popravljeni v najboljšem porabnem stanju Neposreden uvoz iz Amerike Za izvoz na razpolago vsaka količina - Zahtevajte sezname in ponudbe pri tvrdki A. GRASS O Trieste - Piazza della Borsa štev. ^ Telefon št. 24-267 Tovorni prevozi AVMDJETJE STAR Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi AVTO€rARAŽA - TRST SOSIČ S O S S I MARIO 0 P Ul N E. IBG MONTE RE 4-TEL 21-155 Prodajamo plinske, električne In druge štedilnike znamke ,,ZOPPAS“! radio aparate priznanih znamk in električni material ZASTOPSTVO „M Zato slovenske otroke v slovenske strokovne sole! dva doktorja gospodarskih VED Na gospodarski fakulteti tržaške Univerze sta doktorirala: Danilo San-?in (s tezo »Elektrifikacija Jugoslavi-JR’*. in z razpravama »Eskompt v Nem-Riji« in »Občinski in državni davki«) 3er Edi Zetko. Čestitamo! podružnici narodne banke V Bujah in v Umagu sta se 10. av-SRsta spojili, tako da je bila podruž-Rica v Bujah odpravljena. Ne prodajajte zemlje: . Glasilo beneških Slovencev »Mata-tur« poroča iz Tajpane, da prihajajo v Beneško Slovenijo Italijani (v vasi Paznico in Debelež), ki povprašujejo 5° slovenski zemlji. List poziva doma-Clne, naj ne prodajo svoje zemlje. tržaški socialisti nočejo vec SODELOVATI Ko je voditelj italijanskih socialnih demokratov Saragat odpovedal sodelo-Vanje z De Gasperijem in njegovimi RRsledniki, so tudi tržaški socialni de- 225.000 150.000 312.500 80.000 Ilir treba 1,000.000 375.000 625.000 392.500 232.500 plačati 540 lir družinskega davka. Od avgusta do decembra t. 1. bo tržaška občina zbrala vse prijave davčnih obvezancev; občinski davčni uradi bodo kontrolirali posamezne prijave tako, da bodo klicali obvezance k zaslišanju v urad ali pa jih bodo zaslišali kar na domu. V ta namen bo občina pomnožila število uradništva v davčnem področju, ker bo izvedba vsega dela zavzela precejšen obseg, če pomislimo, da bo podvrženih novemu družinskemu davku okrog 70.000 ljudi in da je treba končati kontrolo prijav vsaj do 1. januarja: 1954, če hoče tržaška občina izterjati 1. februarja 1954 prvi obrok izmed šestih. ZELENJAVA IN SADJE NA TRŽAŠKEM TRGU NA DROBNO TRST. Buče 40-50; bučice 70-100; melancane 40-80; krompir beli 35, roza 40--V; zelje 50-60; paradižniki 30-50; fižol v stročju 80-90; čebula 50-60; ra-dič mladi 360, star 160; paprika 100-120; kumare 80-90; rdeča pesa 80-120; blede 60-80 lir kg. Grozdje 140-160; banane 400-500; slive 60-80; hruške 69-120; jabolka 70-100; cimbori 48-50; breskve 80-120; limone 160-200 Ur kg. Soj asa utejo cono v coni S Reorganizacija trgovske mreže v koprskem okraja mokrati odpovedali sodelovanje z demokristjani v tržaškem občinskem svetu. »Giornale di Trieste« jih zato napada. Socialni demokrati so zvesto pritrjevali tržaški mestni politiki vsa povojna leta. Podprl so tudi zunanjo politiko rimske vlade s tem, da so povabili v Trst komisijo socialistične internacionale, da bi kaj storila za priključitev Trsta k Italiji. ČASOPISNA CENZURA V EGIPTU Podružnica družbe »Italcabie« v Trstu opozarja uredništva tržaških listov, da je bila v Egiptu vpeljana cenzura na brzojavna poročila tujih časnikarjev. TRAMVAJSKA STAVKA V TESTU Nameščenci tržaškega tramvaja, ki je v rokah mestnega podjetja »ACE-GAT«, so več dni stavkali, ker jim hoče vodstvo podjetja vsiliti deljeni urnik dela namesto dosedanjega enotnega. STAVKOVNO GIBANJE STAVCEV Tržaški tiskarski stavci so v torek stavkali med 12. in 13. uro in ponoči med 24. in 1. uro, ker jim založniki niso hoteli ugoditi glede obnovitve delovne pogodbe v smislu skupne pogodbe stavcev v Italiji, JUGOSLOVANSKI DAN NA KOROŠKEM VELESEJMU V okviru koroškega velesejma (od 6. do 16. avgusta) so 9. avgusta priredili »jugoslovanski dan«. Predsednik trgovinske zbornice v Ljubljani je ta dan sprejel predstavnike tiska. Kaic MSfffl z leni Sezona lubenic je v Trstu na višku, vendar brez nekdanje poezije ob kanalu. Pred leti so v tržaški prekop lahko zaplule čozotske jadrnice, prepolne lubenic in dinj, danes zapirata prekop dva nepremična mosta. Ob prekopu so letos Tržačani z začudenjem prvič zagledali železniški voz, ki so ga na železniškem traktorju pripeljali do prekopa na staro mesto, kjer so nekdaj pristajale jadrnice. Z železniškega vagona so razlagali lubenice kakor pač razlagaš premog ali drva. Stare romantike ni več, toliko manj, ker so lubenice drage; saj jih prodajajo po 40 do 6(1 lir kg. Piran, 17. avgusta Nenehno dviganje cen nekaterim življenjskim potrebščinam in raznim predmetom široke potrošnje je sprožilo med prebivalstvom in v tisku živahno razpravo o organizaciji trgovske mreže v koprskem okraju. Čeprav bi bilo krivično naprtiti vso krivdo za dviganje cen izključno le trgovskim podjetjem, je vendarle nesporno, da bi bile cene marsikaterim predmetom lahko znatno nižje, ako bi razna trgovska podjetja imela v večji meri pred očmi koristi družbe kot pa svoj lastni pretirani dobiček. Vzrok temu nezdravemu pojavu je pripisati v veliki meri okolnosti, da so imela nekatera trgovinska podjetja v svojih rokah skoraj vso trgovino na drobno in so spričo tega svojega monopolnega položaja lahko poljubno diktirala cene. Ker so bila tako rekoč brez konkurence, se jim zato ni bilo treba preveč truditi, kako bodo nabavljala in prodajala blago po čim nižjih cenah in kako bodo postregla svoje odjemalce; saj so bili odjemalci tako rekoč primorani kupovati pri njih blago in ga plačevati po določenih cenah, čeprav so bile te za isto blago drugod znatno nižje. Prav tako jim ni bilo treba si beliti glavo, ako se je v njihovih skladiščih kopičilo nekurantno blago, ko pa so z dviganjem cen pri drugem blagu lahko nadiomestila izgubo pri takem nekurantnem blagu. O teh občutnih pomanjkljivostih v trgovski mreži je ponovno razpravljal na svojih zasedanjih tudi okrajni ljudski odbor, ki je na svojem zadnjem zasedanju sklenil, da se pomnoži število trgovskih podjetij, ki naj bi z zdravo konkurenco pripomogla k izboljšanju sedanjega nezadovoljivega stanja. Po predlogu predsednika okrajnega gospodarskega sveta Markiča naj bi se uvedle v okrajni trgovini naslednje spremembe: 1. V trgovini z življenjskimi potrebščinami naj bi bila 4 detajlistična podjetja, od katerih naj bi bili dve v Kopru ter po eno v Izoli in Piranu. Ta podjetja naj bi imela pravico nakupovati na debelo od kmetijskih zadrug na področju okraja take artikle, ki jih Prerad ne kupuje. 2. V trgovini z industrijskim blagom naj bi zdaj ustanovili dve podjetji (Koper ter Izola ali Piran). 3. Osnovala naj bi se podjetja s sadjem in zelenjavo, ki naj bi imela prodajalne v Kopru, Izoli, Piranu in Portorožu. Ta podjetja naj bi kupovala neposredno od proizvajalcev v poštev prihajajoče blago. Prav tako naj bi ta podjetja prodajala tudi uvoženo blago (limone, pomaranče itd.). 4. Za prodajo pohištva, železnine in kemičnih proizvodov in stekla naj bi se ustanovilo eno samo podjetje, ki naj bi imelo poslovalnice po vseh mestih. 5. Kmetijskim zadrugam naj bi prepovedali prodajo industrijskega in prehrambenega blaga v mestih Koper, Izola in Piran. Kmetijske zadruge naj bi ohranile v mestih samo take poslovalnice, v katerih bi prodajale svoje pridelke ter morebiti še gnojila in semena. 6. Pri prodaji rib naj bi razen ribiške zadruge v Piranu in privatnih prodajalcev sodelovalo tudi podjetje »Riba« iz Izole. Najvažnejši ribiški material pa naj ima vsako podjetje, ki se ukvarja a prodajo industrijskih izdelkov. Poleg teh sprememb v trgovski mreži je v načrtu tudi ustanovitev svetov potrošnikov, ki naj bi s svojo kontrolo pripomogli k vedno boljšemu razvoju odnosov med trgovinskimi podjetji in njihovimi odjemalci. Nadaljnje znižanje cen kruhu in moki. Od 1. avgusta veljajo nove cene kruhu in moki, po katerih je cena beli moki O. G. in kruhu iz te moke 64 dinarjev, beli moki št. 2 in kruhu iz te moke-53 dinarjev, krušni moki 35 dinarjev in kruhu iz te moke 36 dinarjev. Odobritev zaključnih računov gospodarskih podjetij. Od kar so bili uvedeni zbori proizvajalcev, morajo gospodarska podjetja predlagati njim v odobritev svoje zaključne račune. Na nedavnem zasedanju zbora proizvajalcev v Kopru je zbor odobril zaključne račune enajstih gospodarskih podjetij. Med njimi so se najbolje izkazale Piranske soline, ki so vložile v sklad za samostojno razpolaganje 35 milijonov dinarjev. Nov denarni zavod. Upravni odbor okrajne zadružne zveze pripravlja ustanovitev kreditnega zavoda, katerega naloga naj bi bila kreditirati kmečka gospodarstva z dolgoročnimi in kratkoročnimi krediti in zbirati prihranke po vaških in občinskih hranilnicah. Kjer še ni takih hranilnic, bo novi zavod ustanovil lastne podružnice. Novi zavod bo pričel s svojim poslovanjem verjetno 1. septembra t. 1. dr, F. *>• ITALIJANKE ODBIJAJO RAZ-POROKO Zavod »Doxa«, ki ga je ustanovil Tržačan prof. Fegiz-Luzzato, je razposlal predstavnikom raznih poklicev v Italiji vprašalno polo, ali so z.a raz-poroko ali proti. 56% povprašanib se je izreklo pi-oti razporoki, 35% za raz-poroko, 9% ni dalo jasnega odgovora. Proti razporoki je bilo 66% žensk. Največji odpor proti razporoki je na jugu Italije, manjši v Srednji Italiji in najšibkejši v Gornji Italiji. MI DMKI se že čailijo Tržaška javnost se je že tako naveličala dolgih in burnih razprav v občinskem svetu, da jim v zadnjem času sploh ni sledila več. Mnogi so domnevali, da gre samo za silovito treskanje, po katerem bo vendar zopet zasijalo sonce. Ti so namreč mislili, da gre samo za politiko in da hoče opozicija napoved novih davkov samo izkoristiti za politično propagando. Zdaj so se odprle oči tudi tem. -Ce danes n. pr. hočeš kupiti zobno pasto, ki je stala prej 300 lir, plačaš zanjo 370 lir. To je posledica novih posrednih občinskih davko — trošarin, ki se jim nikakor ne moreš izogniti. Zobe si je treba vendar snažiti! Gre za uvedbo trošarine na 12 različnih predmetov, ki so bili doslej prosti trošarine. Večina v tržaškem mestnem svetu (demokristjani, liberalci, republikanci in socialni demokrati) je odobrila nove davke že leta 1951. Tedaj se je tem davkom uprla Zavezniška vojaška uprava. Mar je danes gospodarski položaj v Trstu kaj boljši i kakor leta 1951? Proti novim trošarinam, kakor n. pr. na avtomobilske gume ostro protestirajo zlasti trgovci, ki so se uprli tudi povišanju trošarine na električni tok ter nočejo zvečer razsvetliti svojih trgovin. Proti davčni politiki tržaške občine protestira celo »11 Traffico«. MASLO ZA ŽITO ZSSR bo prodala Holandiji 115.000 ton pšenice, kupila pa bo od nje 11.000 ton masla. "^GOSPoT)ARS^rVO^” Izhaja vsak drugi petek. — UREDNI STVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 89-33. — CENA: posamezna številka lir 25; za Jugoslavijo din 15; za cono B din 10. — NAROČNINA: za STO in Italijo letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-7084; za Jugos|avijo letna 360 din, polletna 180 din, čekovni račun pri Komunalni banki: ADIT 6-90603-7 Ljubljana; za cono B letna 260 din, polletna 14o din, naročnine se polagajo pri Centru tiska — Koper; ostalo inozemstvo 2 dolarja. — OGLASI se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg Goldoni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno pri upravi »Gospodarstva«. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Glavni urednik dr. Lojze Berce-Odgov. uredni^ dr. Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphls« MK MIHOV ..Autovie Carsiche" ODHOD IZ TRSTA V BAZOVICO: PADRICE, GROPADO, TREBČE: 7.30, 9.30, 11.00, 13.20, 14.00, 17.10, 18.00, 19.10, 20.00; 8.30, 10.00, 11.00, 12.30, 14.30, 15.00, 16.00, 17.00, 18.30, 19.00, 19.45, 20.30, 22.30, ODHOD IZ TREBČ V GROPADO, PADRICE, BAZOVICO, TRST; 6.00, 6.45, 7.20, 8.20, 10.15, 11.45, 14.20, 15.15, 18.00, 19.05; 6.30, 9.15, 10.45, 11.45, 13.45, 15.15, 15.40, 16.45, 17.45, 19.00, 19.30, 20.30, 21.50. ODHOD IZ TRSTA V DOLINO: Avtobusi za Prebeneg so označeni z * 6.30, 7.20, 10.15 *, 12.00, 13.00 *, 15.00, 16.30, 17.00 », 18.00, 18.30, 19.15, 20.40; 9.00, 10.30, 12.30 *, 14.30, 16.00, 17.00, 18.10, 19.30, 20.35, 22.00. ODHOD IZ DOLINE V TRST: 6.00 *, 6.30, 7.00, 8.00, 11.15 *, 13.30, 15.30 *, 18.00», 20.00; 6.30 *, 9.45, 11.00, 14.00 *, 15.00, 17.30, 18.00, 19.00, 20.10, 21.30. ODHOD IZ TRSTA V RICMANJE: 7.30, 10.30, 12.15, 13.30, 18.00, 19.15; 9.30, 14.00, 16.15, 19.30, 22.45. ODHOD IZ RICMANJ ZA TRST: 6.00, 8.00, 11.00, 12.45, 15.00, 18.30; 6.30, 10.00, 14.30, 16.30, 20.00. ODHOD IZ TRSTA V MACKOVLJE PREKO DOLINE; 11.00, 13.30; 13.00, 22.30, ODHOD IZ MACKOVELJ V TRST: 7.10, 12.00, 14.20; 13.45. ODHOD IZ TRSTA NA PESEK: 7.45, 13.10; 7.45, 13.10. ODHOD S PESKA V TRST: 8.20, 13.50; 8.20, 13.50. ODHOD IZ TRSTA V FERNECE; 14.30; 10.00, 13.10. ODHOD IZ FERNEC V TRST: 6.30, 15.10; 10.40, 13.15. N. B.: Ležeči tisk označuje avtobuse, ki vozijo ob nedeljah in praznikih. ..La Carsica” Odhodi: Iz TRSTA v SAMATORCO (skozi Gabrovec) ob delavnikih: 13.15, 19.30; ob ne-ieljah: 10.00; v SALES (skozi Gabrovec) >b delavnikih: 7.30, 10.00, 11.30, 13.15, t7.30, 19.30; ob nedeljah: 10.00 (12.40 s >roseka), 14.00, 18.30, 21.00; SKLADIŠČE Prosek) ob delavinkih: 7.30, 10.00 (v tepnič in Briščke), 16.30. Iz SAMATORCE v TRST ob delavnikih: v.30, 15.00; ob nedeljah: 5.50, 11.00; Iz SA-jEŽA v TRST ob delavnikih: 5.40, 6.35, I. 50, 11.10, 15.10, 18.10; ob nedeljah: 6.05, II. 05, 19.10, 21.40; iz LESNEGA SKLADIŠČA v TRST ob delavnikih: 5.50 (iz Rep-«iča), 16.55; ob nedeljah: (iz Repniča) i.45, 10.50. J d h o d i: Iz TRSTA v VELIKI REPEN ob delav-lildh: 10.00 (skozi Ferneče), 12.30 (sko-d Ferneče in Repmič), 10.00 (skozi Rep-lič); ob nedeljah: 10.00, 16.30, 18.30, 20.30; 4EPENTABOR: ob nedeljah 8.30, 10.00, 12.20 (skozi Ferneče), 14.00, 16.30, 18.30, 10.30 (skozi Ferneče). Iz VEL. REPNA v TRST ob delavnikih: 5.00, 11,05 (skozi Ferneče), 14.00 (skozi Ferneče), 19.30; ob nedeljah; 6.30, 12.25, (7.25, 19.15, 21.30; iz REPENTABRA v TRST ob nedeljah: 6.35, 12.30, 1306 (sko-!i Ferneče), 17.30, 19.20, 21.35 (skozi Fer-aeče), od 3. maja do 27. sept, ob 9.10, 10.30, Odhodi: Iz TRSTA v CEROVLJE ob delavnikih: L30, 15.00; ob nedeljah: 15.00, 20.30; v MABREZINO ob delavnikih: 7.30 (sana-orij, do trga), ob 9.00, 11.30, 12.30 (v ^raprot), 13.15, 15.00 (sanatorij), 17.30 (do trga), 19.00 (v Sempolaj), 20.30 (sar latorij); ob nedeljah: 8.30 (trg), 10.00 (v Mavhinje), sanatorij: 12.20, 13.15, 15.00, 16.30 (trg), 17.30 (Sv. Križ), 20.30, 22.30, 13.40. Iz CEROVELJ v TRST ob delavnikih: 1.30, 16.45; ob nedeljah: 16.20, 21.25; iz PRAPROTI ob delavnikih: 6.00, 14.00; iz SEMPOLAJA ob delavnikih: 6.05, 8.45, 17.00; ob nedeljah: 16.35, 21.40; iz NABRE-tINE-SANATORIJ ob delavnikih: 6.10, 6.47, 14.12, 16.55, 17.05, 21.05; ob nedeljah: 1.50, 12.20, 14.00, 15.25, 16.40, 17.55, 21.45; 'z NABREZINE-TRG ob delavnikih: 7.05, 3.50, 9.45, 12.35, 14.15, 17.10, 18.15; ob nedeljah: 7.55, 9.15, 14.05, 16.45, 18.00, 23.05, 00.10. Odhodi: Iz TRSTA na PROSEK ob delavnikih: 6.30, 6.55, 7.30, 9.00, 10.00, 11.30, 12.30, 13.15, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30, 10.00, 19.30, 10.30, 23.30; ob nedeljah: 6.30, 8.30, 10.00, 12.20, 13.15, 14.00, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30, 21.00, 22.30, 23.40; s PROSE- KA v TRST ob delavnikih: 5.15, 6.00, 6.30, T.00, 7.20, 8.10, 9.10, 10.00, 11.00, 11.30, 11.40, 12.50, 14.00, 14.30, 15.30, 17.05, 17.25, 18.00, 18.30, 19.00, 20.00, 21.20, 00.15; ob ledeljab: 6.00, 6.30, 7.00, 8.10, 9.25, 11.00, (1.30, 12.35, 12.50, 13.25, 14.20, 15.50, 17.00; ,7.50, 18.15, 19.00, 19.30, 19.40, 20.00, 21.00; 12.00, 23.20, 00.20. TURIST RESTAVRACIJA in kopališče SV. NIKOLAJ (ANKARAN) Prvovrstna hrana in vsakovrstne pijače - Weekend hiš če, krasna plaža drevored športno igrišče, bar, itd. koin^iz Trsta Ul °b sobotah Upoštevajte redni vozni red! Ob nedeljah vozi parnik vsako uro Plačila v vseh valutah Cene zelo ugodne. Trgovina z lesom na drobno in na debelo MOŽE VLADIMIR Skladišče in pisarna; Trst - Ulica Boccaccio ši. 21 - Tei. 31-496 Bogata izbira desk mehkega in trdega lesa, vezanih plošč in furnirja. Cene ugodne! Cene ugodne! POPRAVI LA PREDELAVA KAROSERIJ M A K I O B EM BIČ AltTUBO BARVANJE »USSIASr TAPECIRANJE mSIJlCBieGNA Sl. 48-TELEFON 52-32 Uvozno in izvozno podjetje n. MERI TRST Ul. XXX Ottobre 8, tel. 29-812 Uvažamo in izvažamo predvsem plutovine ter vse vrste lesa Teleg. KAPI SILVIO SERIH Import ' ExporO TRIESTE VIA MADONNA DEL MARE 4 - TEL. 80-80 Bali - Gami oiiroii Stn!ni oMlii '"'"Tj za vse viste menorjev za avto molile, motocikle,za plovbo ter motorje industrijskih in po-Ijedeisk h strojev Pooblaščeni zastopnik; T0FAHI doti. GIUSEPPE Trst — Ul. Gatteri šl. 38 Tal. št. 94-273 EXPORT - IMPORT CUSCINETTI A SFERE ED A R U L L I Utensileria - Strumenti di misura Orodje — Aparati za merjenje Kroglični in valjčni ležaji GOSTILNA U8SARG. HUftul Imn TRST - UL. CARDUCCI ŠT. 41 ■ - -f- —T-r~ f- — iTUTIT tflmmija Vino LiUBL J AN A, Frankopanska 11 p. p. 145 TELEFONI 20-182 20-171 BRZOJAV: V1NEXP0RT Ljubljana »SS.®.0 SsirišlS.® im ists-sESa tes* ©rigšmsdlmi Ss.ra.iE&i tes-sm SUmlm® m®. ssiEogp. majocttIS« meji®. IbeS« s©s"4msi st®fiSleaaižirasi všmai is ŠtajersK.® im IMPORT - E X PO RT ODDELEK ZA ŽIVINO, MESNE IN ŽIVALSKE PROIZVODE LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA UL. ŠT. 6 TELEFON ŠTEV. 20-365 IZVAŽA: GOVEDO, MESO IN MESNE IZDELKE, KONJE DELOVNE IN KLAVNE, SVINJE IN SVINJSKE POLOVICE, DROBNICO TER MASLO, JAJCA, PERUTNINO LES IN LESNE IZDELKE I. T. D. I? OIO it Šžllft Q '#cf C! €&/ C» * Zaloga istrskih in vipavskih vin ter hrašhega terana r. b Š X E AC 23«X3V0> — If JV O O M 1LJ : rF E E. ŠT. -dll-dlTB Skladišča in uradi: TEST, TDE. JDEjL, THJCOJNEO ŠT. T E E E E O IN Stran 4 GOSPODARSTVO Petek, 14. avgusta 1^ TRŽNI PREGLED Tržashi trg KAVA TRST. Cena srednjeameriške kave, ki zadnje čatse ni kvotirala na tržaškem trgu od 19. junija, se je prilagodila ceni brazilske kave. Tako se je Kostarika podražila za 1.50 dolarja, Haiti pa celo za 2,75 dolarja cif Trst za 50 kg. Cene na viru proizvodnje: brazilska kava: v dolarjih za 50 kg fob: Rio N. Y. 5 57,25 dolarja; Rio N. Y, 3 58,50; Santos Superior 67; Santos extra prime crivello 18 72; Victoria 5 good to large bean 55,60; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg cif: Haiti naravna XXX 65,75; Salvador 66; Kostarika 71,50; arabska kava: v šilingih za 50 kg cif: Gimma 440; Moka Hodeidah 1 470; afriška kava: v šilingih za cwt Uganda prana in prečiščena 390; indonezijska kava, v holandskih florin-tih za 100 kg cif: Bali Robusta 10-12% nečistoče: 370. Povprečne cene za ocarinjeno kavo od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca; v lirah za kg netto ponovno pretehtano; brazilska: Rio N, Y. 5 1290; Rio N. Y. 3 1310; Santos Superior 1370; Santos E. P. crivello 18, 1405; Victoria 5 good to large bean 1250; srednjeameriška: Haiti naravna 1390; Salvador 1450; Kostarika 1530; arabska: Gimma 1270; Moka Hodeidah 1, 1375; afriška: Uganda prana in prečiščena 1200; indonezijska: Bali Robusta 10-12% nečistoče 1185. KAKAO TRST. Kvotacije kakava na viru proizvodnje v šilingih za 50 kg cif pristanišča vkrcanja: Costa d’Oro good fermented proti vkrcanju v oktobru-novembru 275, proti vkrcanju v no-vembru-januarju 167,6, proti vkrcanju v decembru-februarju 265, proti vkrcanju v januarju-marcu 262-266, proti vkrcanju v marcu-maju 256-257; Ni-geria good fermented stane 2-6 šilingov manj kakor Costa d’Oro; Ceylon E. A. 1 315 šilingov za cwt. SLADKOR TRST. Madžarski sladkor je v zadnjem tednu podražil od 120 na 125 dolarjev tona fco prevoz Trst. Angleški sladkor je ostal na prejšnjih kvo-tacijah in sicer 123 dolarjev ton cif Trst; kubanski rafiniran sladkor (najmanjša količina 500 .ton) stane 119 dol. cif. Češkoslovaški kristalni sladkor proti takojšnji izročitvi stane 516 švicarskih frankov in 42 funtov šter-lingov proti izročitvi v oktobru fob Trst. Sladkor pripravljen v prosti luki, 85 lir kg fco vagon. italijanski trg Zaradi vročine, ki nastopa v avgustu In poletnih počitnicah, se posli v tem mesecu navadno razvijajo zelo počasi. Poleg tega se je pridružila še vladna kriza v Italiji. Pojavila se je tudi določena negotovost v zvezi z razvojem cen zaradi sklenitve premirja v Koreji. Iz vseh teh razllogov so bile kupčije v tem mesecu bolj redke. Izjema je nastopila na trgu s svinjami. Povečalo se je povpraševanje po debelih svinah, pa tudi po prašičih za rejo. Ta okolnost Je značilna, ker navadno posli s prašiči popustijo v avgustu prav zaradi vročine. Cena pšenici je popustila. Za mehko pšenico so plačevali 6600-6900 lir, za trdo pa 7800-8300 lir za stot. Doslej je bila odkupljena približno polovica pšenice, ki je določena za odkup s strani države (okoli 16 milijonov stotov). — Cena koruzi je popustila, čeprav je na razpolago malo stare koruze. Živinski trg je splošno v zastoju. Edino po teletih je bilo precej povpraševanja. Za maslo ni bilo posebnega povpraševanja, kar velja tudi za vse mlečne Izdellke. Na trgu z olivnim oljem je vladala negotovost. Značilno je, da ni bilo posebnega zanimanja niti za vino, ki je sicer bilo v prejšnjih mesecih predmet živahne kupčije. Malo povpraševanja Je bilo tudi po mandljih in lešnikih. ŽITARICE PADOVA. Cene za stot fco kamion, davki niso všteti: mehka pšenica fina 6800-6900, dobra 6700-6800, običajna 6500-6600; inozemska koruza: Plata 5700-5900, Jelow Korn 5600-5650; oves 4000-4200; neoluščeni ječmen 5200-5400; rž 6000-6200; inozemski oves 4350-4500; inozemska rž 4800-5000. Moka iz mehke pšenice tipa »00« 9450-9600, tipa »0« 8800-8950, tipa »1;< 8500-8600, tipa »2« 8300-8400; pšenični otrobi 3800-3900; zdrob iz trde pšenice tipa »0« 11.200-11.300, tipa »1« 10.600-10.700; koruzna moka bela 8100-8300; koruzna moka tipa »Verona« 8400-8600 lir. VERCELLI. Neoluščeni riž: navaden 6200-6800; Pierrot 6500-7000; Roncarolo 6100-7000; Ardizzone 6800-7300; Mara-telli 6800-7400; Rizzotto 6700-7300; Raz-za 77 7300-8000; R. B 7700-8700; Sesia 7100-8000; Arborto 7600-8300. Oluščeni riž: navaden 7100-8000; Pierrot 10.800-11.000; Roncarolo 11.200-11.700; Ardizzone 11.200-11.600; Mara-telli 11.800-12.200; Razza 77 13.200- 13.700; R. B. 13.500-14.100; Arborio 15.000-16,000. ŽIVINA MANTOVA. Klavna živina: Voli I. 250-280, II. 200-220, III. 100-130; krave I. 210-230, II. 150-170, slabše vrste 70-90; junci I. 230-250, II. 210-230; teleta 50-70 kg 330-370, 70-90 kg 370-430, nad 90 kg 430-450; biki 240-260. Živina za rejo: teleta 50-70 kg 350-400, 70-100 kg 400-460; voli za delo 260-300 lir kg; krave mlekarice zbrane 100-150.000 lir glava, navadne 80-100.000. MODENA. Prašički za rejo do 20 kg 300-320 lir fcd živinski trg; prašički za rejo nad 20 kg 320-350; suhi prašiči 30-50 kg 300-310; suhi prašički nad 50 kg 310-320; debele svinje 100-120 kg 310-320, nad 150 kg 320-330. PERUTNINA MILAN. Race! žive 450-500; zajci živi 340-400, mrtvi s kožo 425-475, mrtvi brez kože 450-500; kokoši italijanske žive 550-600; kokoši žive inozemske 525-575; kokoši mrtve italijanske 750-800; inozemske zmrznjene kokoši 500-550; gosi za rejo 600-1300; golobi živi 626-675, mrtvi 850-900; piščanci živi L 775-825, H. 650-700; inozemski piščanci 550-600; piščanci mrtvi I. 1050-1100, II. 900-950; inozemski zmrznjeni piščanci 650-725; purani za pitanje 550-600, inozemski zmrznjeni 500-525; sveža jajca I. 28.50-28; navadna jajca 26.50-27 lir komad. MLEČNI IZDELKI CREMONA. Maslo iz smetane 800, II. 690-700, II. 670-680, 111. 640-650; trdi sir krajevne proizvodnje svež 600-680, zimske proizvodnje 1952-53 750-780, majski proizv 1952 840-860, zimski 1951-52 920-950; sbrinz svež 460-490, star 3 mesece 570-590; provolone svež 450-470, star 3 mesece 540-550; emmen-thal svež 460-530, star 3 mesece 550-570; italico svež 390-410; taleggio svež 290-300. OLJE FIRENZE. Olivno olje extra do največ 1 stop. kisi. 460-470, do največ 1,50 odst. kisi. •|5r0-460, do največ 2,50% kisi. 440-450, do največ 4% kisi. 430-440; dvakrat rafinirano olivno olje »A« 470-475, »B« 390-400; semensko olje navadno 335-345. PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizvodnje 1953 odlične kakovosti: v škatlah 5 in 10 kg 200-210, v škatlah 1 kg 225-235, v škatlah 1/2 kg 235-245, v škatlah 1/5 kg 265-275. Trikrat koncentrirana mezga odlične kakovosti: v škatlah 5 in 10 kg 215-225, v škatlah li kg 235-245, v škatlah 1/2 kg 245-255, v škatlah 1/5 kg 275-285; trikrat koncentrirana mezga v sodih 205-215 lir kg. KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Celi paradižniki v škatlah Cene se ne gibljejo v enotni smeri, pač pa so zabeležili na svetovnih borzah nazadovanje cen določenih surovin, na drugi strani pa zopet skok cen drugim surovinam. Za primer navajajo poročila nenaoen paoec Dakru v Londonu, kjer sot zopet uvedli svobodno borzo tudi za to blago. Na drugi strani je cena kave, ki je prej poskočila, zdaj nazadovala. Celotno se je uresničila napoved (ki jo je »Gospodarstvo« omenilo že v zadnji številki), da zaključek premirja v Koreji ne bo povzročil prehudih pretresov, ker so borz® že poprej računale, da pride končno vendarle do premirja. ŽITARICE V Chicagu so v tednu do 7. avgusta zabeležili padec cene pšenici za 2 3/4 stotinke in koruzi za 2 1/2 stotinke dolarja. Pra-^ tako je zgubila rž na ceni, in sicer 1 1/4 stotinke dolarja. Nasprotno je oves napredoval za 3 1/8 stotinke dolarja pri bušlu. Zasebne cenitve letošnjega pridelka, ki so jih priobčili v Ameriki, so nekoliko nižje kakor uradne. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja se je ustalila na new-yorški borzi okoli 3,82. V New Yorku je cena kave nekoliko padla, ker prihajajo vesti o dobrem pridelku v južnoameriških državah razen v Braziliji, kjer je napravil mraz hudo škodo; vendar računajo, da se bodo posledice mraza pokazale šele prihodnje leto v sezoni 1954-55. Iz južnoameriških držav pričakujejo večje ponudbe. Kakao je v New Yorku notiral 6. avgusta 38,50 stotinke dolarja za funt. Cene nihajo. Ob koncu tedna so ugotovili oslabitev cene. Kupčija ni več tako živahna kakor v preteklih tednih. VLAKNA Cena bombažu je bilai v New Yorku še vedno šibka (7. 8. 34.05 stotinke dolarja za funt), čeprav so splošno poro- od 1200 g 156-160, v škatlah 600 g 160-170; grah v škatlah 1/2 kg 205-215; fižol v stročju 175-190; gobe v kisu 1000-1200; čebulice v kisu 220-250; sardine v olju v škatlah 200 g 80-90; marmelada fina v škatlah 5 kg 230-260, v škatlah 1/2 kg 260-280; marmelada iz jabolk in sliv v sodčkih 175-185, v škatlah 5 kg 210-220 lir kg. POVRTNINA IN SADJE FERRARA. Česen 100-150 lir kg; ko-renjček 30-50; zelje 15-20; čebula 10-20; fižol 60-70; fižol v stročju 40-50; solata 30-40; melancani 15-25; krompir navaden 18-23; paprika 25-40; paradižniki 15-30; radič 30-50; bučice 15-20; buče 20-30. Smokve 80-95; hruške I. 60-100, II. 45-60, III. 20-40; breskve I. 50-90, II. 25-40; slive 20-30; belo namizno grozdje zbrano 160-180, navadno 70-100; limone zbrane 170-190, navadne 140-160, MED L’AQUiILA. Gorski med v lončkih 330 lir kg. KOŽE TURIN. Cene za kg surovih kož: voli in krave z glavo in parklji nad 40 kg 270-305, do 40 kg 270-300; teleta (kvadrati) brez glave in parkljev 3-6 kg 900-1000, 12-20 kg 510-530; konji 210-220; ovni (suhe kože) 1-1,3 kg 680-700, 1,3-1,6 kg 700-750; ovni surove osoljene kože 3,5-4 kg 270-280; koze 12-14 kg ducat 975-1000 lir kg; kozlički 30-32 kg 100 kož 1540-1650; jagnjeta 55-70 kg 100 kož 950-1100 lir kg. VINO CUNEO. Vino Barolo 20.000-23.000 lir hi; Barbaresco 20-22.000; Nebbiolo dl Barolo 14-16.000; Nebbiolo d’Alba 10-12.000; Barbera 9500-10.500; Freisa 9500-10.500. BOLOGNA. Belo vino 10 stop. 740-760 lir hl/stop.; črno vino navadno 10 stop. 720-740; belo 11-12 stop. 750-780; Squinzano 14-15 stop. 720-740; belo sicilijansko 14-15 stop. 760-770. PAPIR FIRENZE. Cene v lirah za kg fco skladišče papirnice; beli tiskovni papir 140-160; srednje kakovosti za pisanje 155-170; fin pisarniški 185-300; barvani za lepake 170-195; tiskovni barvani srednje kakovosti 160-170; ovojni fin 150-220; siv karton 70-75. KRMA ROVIGO. Detelja 1400-1500 lir stot. naložena v vagon 100-2200; majsko seno 1200-1300. III. vrste 800-1000 lir. čila o svetovnem pridelku manj ugodna, kakor ,so prvotno računali. Očitno je na zalogi še mnogo blaga. V tednu do 7. avgusta je cena v New Yorku popustila za 0,21 stotinke za funt v primeri s ceno v začetku tedna, in sicer velja ta cena proti takojšnji izročitvi. Cena volni se je na londonskem trgu utrdila. Cena še vedno napreduje. V zadnjem tednu je napredovala za 4 3/4 penija pri funtu. Britanski industrijci še vedno povprašujejo po blagu proti izročitvi v decembru-januarju in marcu, ker računajo, da se bo nova sezona, 'ki se začenja 31. avgusta, pričela s čvrstimi cenami. Temu nasprotno računajo v Sidneyu s popuščanjem cene. Zaradi tega so notiranja iz Sidneya nižja. Dražba v Wellingto,nu na Novi Zelandiji (5. avgusta) je pokazala čvrsto težnjo. Najnižja cena se je sukala okoli 30 penijev za funt, medtem ko so teden poprej prodajali povprečne kakovosti po 26-34 za funt. KAVČUK V New Yorku so cene do 7. avgusta napredovale. Cena proti takojšnji izročitvi je bila 23,2 stotinke dolarja za funt. V Londonu je| bila kupčija celotno slaba, čeprav so po blagu povpraševali zlasti Američani. KOVINE Tudi v New Yorku so zabeležili oslabitev cene bakru. Ta je nazadovala najprej za 3/4 stotinke na 29 stotink. Nato so zabeležili ceno 28 1/2 stotinke za funt. Tovarne vztrajajo še vedno pri ceni 30 stotink za funt. Prvi dan svobodne trgovine z bakrom v Londonu je prinesel nagel padec cen. Na prostem trgu je cena zdrknila za 50 funtov izpod dosedanje uradne cene. Cena proti takojšnji izročitvi se je na prosti borzi sukala okoli 216 funtov proti izročitvi po preteku enega meseca pa okoli 1991/2 funta šterlinga. Dosedanja cena ministrstva za nabavo MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 14/VII 28/VII 11/Vlil Pšenica (stot. dol. za bušel) • 1913U 194 */8 184 — Koruza (stot. dol. za bušel) 152*/, 146 — 144 */, NEVV YORK Baker (stot. dol. za fupt) 29.75 30.- 30,— Cin (stot. dol. za funt) 81.— 79.50 78.50 Svinec (stot. dol. za funt) 13.50 14.— 13.80 Cink (stot. dol. za funt) 10.50 11.50 11.50 Aluminij (stot. dol. za fupt) 20.50 21.50 21.50 Nikelj (stot. dol. za iunt) 60. 60.- 60. - Bombaž (stot. dol. za funt) 34.06 33.97 34.85 Živo srebro dol. za steklenico 194. 192.— 192.- LONDON Cin (f. šter. za d. tono) 620.- 580,— 583 */2 Čipk (f. šter. za d. topo) 72. 73 */4 74 — Svipec (f. šter. za d. tono) 88. 90- 96 — SANTOS Kava Saptos C (kruzejrov za 10 kg) . . • 230. 231.15 240.70 VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 29. VII 6. ViIII Min. Maks. Fupt šterling 6.600 6.700 6.600 6.700 29. VII 6. ViIEI Min. Maks. Napoleon 5.600 5.675 5.600 5.675 'O S? n % Dolar 629,50 632,50 629 632,50 S s Južna železnica 1.357 1.375 1.357 1385 Francoski frapk 160 162,50 160 162,50 Oi Splošne zavarov. 13.260 13.480 13.260 13.480 Švicarski frank 146,50 147,75 146,50 147,75 Assicuratrice 3.600 3.600 Funt št. papir 1.690 1.730 1.690 1.730 Riun. Adr. Sic. 5.400 5.725 5.400 5.725 Avstrijski šiling — 24,30 24,30 24,50 c Jerolimič 4.940 4.900 4.900 4.940 Zlato 748 750 748 750 d »r-l »Istra-Trst« 827 827 S Pl »Lošinj« 8.000 8.000 — BANKOVCI V CURIHU H S Martinolič 4.500 4.150 4.150 4.500 28. julija 1953 O Prem uda 7.750 7.750 — — ZDA 1 dol.) 4,28 Belgija (100 fr.) 8,26% % a Tripkovič 10.400 10.400 — — Anglija (1 f.št.) 11,52 Holand. GOOfi.) 108 Eh ■g Openski tramvaj 1.525 1.525 — — Francija (100 fr. 1.06% Švedska (100 kr.) 75 P Terni 220 213 213 220 Italija (100 lir) 0,68 Israel (1 . f.št.) 1,70 ILVA 285 274 274 285 Avstrija (100 š.) 16,50 Spapija (100 pez.) 9,92 B Zdr. jadr. ladjedel. 439 433 433 439 Cehoslov. (100 kr.) — Argent. (100 pez.) 17,60 O CQ