Poitnlna paviallranc« Leto lM štev. 3 7 V Lfubljanl, nedelje 11. decembra. (Izv.) Iz Radičeve okolice izvem: Radič se je odločil, da ne gre v konstituanto. Sedaj se trudi, da ustvari blok strank, ki so proti državnemu jedinstvu in bi se pridružile njegovi izjavi, da ne primajo akta državnega ujedinjenja od 1. decembra 1918. Klerikalna stranka se pogaja z Radičem v svrho kooperacije. Kot njen zaupnik se mudi v Zagrebu |X)sl. Fra Didak Bnntit, ki je opetovano konferir-1 z Radičem. Voditelj HRSS stavi za predpogoj ponadene mu zveze, da klerikalci ne primajo prisego zvestobe kralj'i in narodnemu jedinstvu ter izvajaj-! tndi Konsekvence. t j. zapustijo tatavotvorno skupščino. Zagreb, U. decembra. (Izvirno). V tukajšnji javnosti se govori, da namerava Radič odpotovati v Pariz, da zaintere-ira poslaniško konferenco z--\ .v/oio republiko Zagreb, 11. decembra. Izv.) Hrvatska zemaljska v'ada je izdala danes zelo obširen komunike, v kater-.M polemizira s skjepi. ki so bili sprejeti na kon- r,i Sporazum za sestavo vlade! Beograd, 11. decembra. (Izvirno). Danes dopoldne je obiskal predsednika Demokratskega kluba Davido-viča odličen član radikalne stranke. Nato se je ob 2. popoldne vršil sestanek Davidoviča s Pasičem. Pasič je izjavil, da radikalni stranki razlogi sedanjega težkega položaja še niso povsem jasni. Pripravljen je sodelovati z demokrati, vendar bo treba še nekaj dni, da se izvršijo v klubu pričeta posvetovanja. Pasič bi nerad zopet stopil v aktivno politiko, ne bo pa se protivil prevzeti poverjeno mu nalogo. On upa, da bo sestava vlade mogoča še v teku verifi-kacijske debate. Sestanek Davidoviča z voditdjem kmetske grupe Avtamovičem je bil, jako prisrčen. Avramovič je poudarjal, da so kmetje za načela ustavnega načrta. Stavili bodo nekatere dodatne predloge gospodarskega značaja. Razgovori se bodo nadaljevati. Beograd. 11. decembra. (Izv.) Mini« stra DrinVovič in Kovačevič sta danes izjavila, da sta pripravljena podpisati poslovnk z znano prisego. Oba sta še popoldne original naredbe podpisala. šanja potrebi koaliciie strank, ki so za!*?*" Radičeve stranke dne 8. t. naglo izvedbo načel vladinega ustav- z,astl P°b,'a da ie banovi-'-** netra orniekta f>risnfnrxrf Radirke! Hrvatska postala od dne 28. novembra 1920. seljačka republika, ker je dob-1 mandatov 50. Komunike danes v ospredju. Še vedno so predstavniki konservativne politike v državi srbski radikala in še vedno so demokrati voditelji in eksponenti vseh onih vico naroda v Banovini, ne pomenijo nič. Volitve v ustavotvorno skupščino struj, ki so za moderno politično in' se niso vršile po plemenih in ne po hi-socijalno ureditev Jugoslavije. Ob 10,'storičnih pokrajinah, nego po volilnih uri dopoldne bo jutri minister za kon- okrožjih. V konstituanti ne sedijo ne stituanto proglasil ustavotvorno skup-1 predstavniki Srbije, ne Hrvatske, ne črttiA rro A^mnonA »Anini ~ Ki:i.A1A ' C1____::. ...S t. __: •_____1 _ projekta. Odsotnost Radičeve ustavotvorni skupščini, ni mnogo spre-' stranke kazi sicer razpoloženje, ali ne J,92*?-. seJiacka menil. Stara nasprotstva so preživela more spodkopati globokega prepriča-1 Ba(Vc_od , . . „ . , volitve in vprašanja ki so igrala odlo-nja, da bodo vsi naklepi, ki se snujejo I oglasa, da je banovina Hrvatska čilno vlogo pred mesed, stojijo tudi v zadnjem trenutku proti državnemu istvarno Področje kralievine SHS. Da-------J------J jedinstvu, žalostno propadli. Arguraen-i [i« * P°jjjja trditev da je hrvatski sati Radičevcev, da predstavljajo polo-, l>or dne 29 oktobra 1918. proglasil ne- zavisnost Hrvatske. Ranica le le, da je hrvatski sabor takrat izročil svoio oblast Narodnemu Veču nezavisne države SHS. Komunike zavrača tudi trditev, da bi Radičeva stranka pri volitvah dobila večino glasov, in navaja ščino za otvorjeno in pozval g. Nikolo' Slovenije, temveč "le poslanci jugoslo- 23(0 uradne številke. Na koncu se po-Pašiča, da kot najstarejši poslanec pre-j vanskega naroda iz raznih volilnih Ovijajo seljaki, naj bodo previdni m vzame predsedstvo. G. Pašič bo v pri-' okrožij. Mnogo se razpravlja o pre- x izogibajo vseh dejanj, zaradi mernem nagovoru poudaril pomen1 okretu slovenske klerikalne politike, za-; ,ca{erih bi Priti v nasprotje z ob-ustavotvornega dela in pozdravil za- čudenje pa vzbuja seveda, da g. Koro-: stoječimi zakoni., ker bo vlada znala stopniki naroda. Nato se bo po starem' šec kot šef stranke, ki odklanja prise- j čuvati njih veljavo, običaju vršilo slovesno blagodarenje go zvestobe kralju in proglaša republi-1^.-«—namotni v cerkvah. V ponedeljek si konstituan-1 kanski program, še vedno sedi v svetu nusiim-ni aw pametni ta po posameznih oddelkih izbere dvaj-' jugoslovanske krone. Beograd. 11. decembra. (Izv.) Da- setčlanski verifikadjski odbor, ki takoj M prične s pregledovanjem volilnih spi- IZ parlamentarnih sov, izročenih mu od državnega odbo-; klUbOV ra. Med tem časom se plenarne seje; _ . ,, . . _ . ustavotvorne skupščine ne vršijo. Cim' aecenibra. (Izvirno), bc sestavil verifikadjski odbor spis Davidovič je na popoldanski seji demokratskega kluba poročal o svojih konferencah, nakar je klub izvolil onih poslancev, katerih mandati so ne-izpodbijani, kar se bo izvršilo gotovo že do srede tedna, se sestane zopet plenarna seja ustavotvorne skupščine, v kateri prevzame predsedstvo predsednik verifikatij. odbora. Pod vodstvom tega drugega provizoričnega predsednika se izvrši fonnelna verifikacija neizpodbijanih mandatov in raz- V Zagrebu se pogajajo klerikala z Radičem in razpravljajo o možnostih, ki segajo na same življenske korenine našega naroda. Zgodilo se jim bo, kar jim napoveduje, očividno pod vtisom prepirov v načelstvu SLS, Koroščeva «Straža», ki svari pred demagoštvom ter pere svoje roke, češ «mi (štajerski klerikaki) bomo brez krivde, ako izbruhne državljanska vojna pod geslom republike*. «Brez uspehov in poparjeni bodo morali priti nazaj med svoje vo!ilce, ki jih bodo sprejeli jezni in razočarani. Mi pa porečemo: Kar smo napovedali, se je zgodilo.*. J* anketno komisijo, Id naj preišče, kako je ponekod prišlo do dvojnih dem list, in ustavni odbor obstoječ iz 14 članov v katerem se nahajajo med drugimi dr. Žerjav, dr. Knma-nudi, dr. Vetjkovič, Voja Marinko-vič, dr. Tomljenovič, Jura]' Deme-trovič, dr. Budisavljevič. Beograd. 11. decembra. (Izv.) Danes se je konstituiral Zemljoradnički klub, kateremu pripadajo srbski, bosanski in slovenski samostojni kmetje. Za predsednika je izvoljen Avramovit._ Beograd, 11. decembra. (Izvirno.) Pri Vukovaru so potegnili iz Donave 16 otroških trupel. Domneva se, da gre tu za politične umore, ki so bili izvršeni na Madžarskem. nes se je konstituiral muslimanski klub. Za predsednika je izvoljen poslanec Maglajič, za podpredsednika pa Hra-snica - beg. Po seji kluba je Hrasnica-beg izjavil: Vesti, da se bodemo razdvojili. so povsem neresnične. Niti eden izmed nas nima nikake zveze z Radičem. Mi smo monarhisti in smo za državno jedinstvo. Odklanjamo avtonomijo, ki bi državo razkomadila, zagovarjamo pa prinap decentralizacije državne uprave. Nova vstaja v Rusiji- Varšava, 11. decembra V okolid Pol-tave je izbruhnila nova ustaja proti sovjetski vladi Amerika se zapire proti izseljenikom Pariz, 11. decembra. Poročila iz V. shingtona potrjujejo vesti, po katerih namerava vlada prepovedati vsakojako priseljevanje v Ameriko za dobo dveh let Ta naredba ima dvojen namen: Hoče napraviti konec ogromnemu naseljevanju japonskih delavcev in izključiti japonsko delavstvo iz ameriških obratov. Med tem časom upa vla- Beograd. 11. decembra. (Izv.) V Ma-,--------------------- - cedoniji se opaža teroristična bolgar-: da da bo prišlo z Japonsko do spo-ska propaganda, ki izvira iz Sofije,1 razuma v vprašanju naseljevanja, da kjer so pričeli izdajati irredentski bol-.bi se tako bilo mogoče ogniti razdoru garski list »Avtonomija Makedonije",'med Japonsko in Zedinjen. državami. Kmetie zahtevalo odstop liubljenske vlade Beograd, 11. decembra. Zemljoradnički klub je vladi sporočil, da zahteva odstop ljubljanske deželne vlade, v kateri ima vso moč v rokah klerikalna stranka, katera ne uživa zaupanja ogromne večine prebivalstva. Demokrati podpirajo to zahtevo kmečkih po-i slan cev. a Imenovanih poverjenika. Beograd. 11 decembra. (Izv.) Pre-stolonaslednik je podpisal ukaz, s katerim je imenovan dosedanji poverjenik za socijalno skrbstvo dr. Vladimir Kavnihar za poverjenika pravosodja pri ljubljanski deželni vladi. Istočasno je minister za socijalno politiko Kukovec razrešil drja. Ravniharja dolžnosti pri poverjeništvu za socijalno skrb, ki ga prevzame novi poverjenik Ribnikar. Pomirjenje na Češkem Praga, 11. decembra. (Izvirno). V Pragi je danes mir Tovarne zopet detejo. Pri včerajšnjih spopadih je bilo ranjenih IS demonstrantov in štirje policisti. Pričakovati je, da se bo hujskanje komunistov nadaljevalo, toda opaža se, da je delavstvo v ogromni večini proti komunističnim agitacijam. Vlada je odločena zatre-ti vsak poskus izzvati nove nemire. Amnestija v Dalmaciji. Split 11 decembra. Z regentovim ukazom so amnestirani v Dalmaciji vsi, ki so zakrivili kaka kazniva dejanja političnega ali vojaškega značaja na škodo naše kraljevine ali v korist ItaIije.Enrko amnestijo je izdal tudi italijanski kralj za slučaje prestopkov naših liudi v okupiranem ozemlju Dalmacije. Amerik^nski kapital na Poljskem. Varšava, 11 dccembra. (Izvirno). Ze nekaj časa se vrše tu pogajanja med poljsko vlado in neko jako močno ameriško finančno skupino. Gre za izročitev poljskih železnic tej skupini Amerika je predlagala tridesetletno koncesijo proti takojšnjemu izplačilu denarja v gotovini, in sicer v množini, ki bo zadostovala za u-ravnanje poljskega državnega proračuna. Poljska vlada pa se mora zavezati, da uredi svoje ždezuiške proge in ves tekoči material. Nadaljnji pogoji še niso znani. Pogajanja so uspela že tako daleč, da se bodo v kratkem pričela neobvezna podrobna posvetovanja. Obletnica. Obhajamo drago obletnico Cankarjeve smrti in čutimo pri tem, da imamo'"« velike dolžnosti do svojega velikega romarja, ki je hodil pred nami y obljubljeno deželo. Danes ni nikogar več. Id bi ne priznal, da je Cankar največji narodni duh slovenski in da se je v njem izrazila naša trpeča narodna duša. Zato je treba, da živi njegov spomin živo med nami ne v praznih slavospevib, ampak v njegovih delih: še dolgo, dolgo ne bodo izčrpane misli, ki nam se razodevajo bolj in bolj v vsej svoji resnici. Zato bi bilo primerno, da slave njegov spomin vse šole, kakor so nemške šole slavile Schil-lerjev spomin: saj je dal Cankar ravno mladini toliko nežnega in lepega, da najdemo drugod malo enakega ali podobnega. Te svari za mladino bi sc Vesti o demisiji notranjega ministra M. Draškoviča, ki jih objavljajo nekateri listi, so kakor smo se informirali, prosta izmišljoiina. -f Vprašanje naše severne meje. Kakor smo se informirali, vesti nekaterih listov, da je razmejitvena komisija sklenila revizijo meje msd Ko-košnjakom in Sv. Urbanom, niso točne, ker se komisija s tem vprašanjem ni več bavila. V petek popoldne sta se vrnila iz Pariza francoski in japonski deiegat razmejitvene komisije, nakar se je vršila popoldne skupna seja. Razpravljalo sc je o že znani odločbi glede Mure kot meje. Vprašanje razvodnice Sv. Lovrenc— Sv. Duh, ki je bilo predloženo posla- morale zbrati v posebni knjigi (delo-f niški konferenci v odločitev, je bilo ma so zbrane v knjigi „Moje življenje") j izročeno posebnemu juridičnemu od-ali pa v več zbirkah, ki bi bile urejene; seku v presojo. O mejni črti med Sv. za razne otroške dobe. To je naša prva; Duhom in Lubenbregora, gled? ka-dolžnost ki je ne bo težko izpolniti.; tere vlada m2d nažim -m avstrijskim AIA «riA««M nifi ig« M A KAH A A rM n karjeve delo v naši kulturi. njeni sklepi še niso znani. Ker ima . _ , . i Mura več postranskih strug, se je O Cankarju govore ml -hSe njego-j vrši!o včeraj med našimi in avstrij- LS: fi«™? gVFiiJVi^iSkmi delegati posvetovanje o glav- IfvljS izpoved. KSi^ slej nimamo večjega dela: Takoj pojneiT- rad.tooie določitve smrti je izšla mala knjižica „Spomin | mele P° glavnem toku. Sporazum se Ivana Cankarja" — med letom je izšla | ni bil dosežen, vendar pa se zgodi to Cankarjeva številka „Dom in Sveta", gotovo že v najkrajšem časa. te dni izide „Krpanova Kobila", pole-j -j- Reško vprašanje se v italijan-mika I. C Oblaka z dr. Iv. Tavčarjem' nosti. Med nazori in nameni d'Annun-in v dogledni dobi dobimo ..Cankarjev, posmatra z velikim pesimizmom. Ako album", ki bo prinesel spomine njego-; se je doslej pričakovalo, da se reši vih ožjih znancev in prijateljev. Na vprašanje na miren način, se te nade podlagi teh podatkov bo mogoče scsta-! vzpričo zadnjih dogodkov vse bolj viti knjigo o Ivanu Cankarju, ako se; zmanjšujejo. Vlada ima baje v rokah bo zdelo potrebno: vemo, da tudi tedaj: dokaze, da vrše D Annunzijevi agenti ne bo še izrečena tista zadnja beseda, j v vojski in mornarici protidržavno Drugo vprašanje, ki stoji pred nami j agitacijo, dezertacija tretje torpedov-ob njegovi drugi obletnici, je vpraša-! ke je vojaške kroge razburila do skraj-nje groba Ivan Cankar leži še vedno!nosti, ti krogi vrše na vlado pritisk v zasebni grobnici pri Sv. Križu in zdi J da s skrajno energijo uveljavi svojo pe nam, da to naprav. Celo ko bi bil voljo. Poskusi D'Annunzi ja, da zane-žlan zasebne družine, bi mu dali dni-; se v vojsko in mornarico duh upomo-god poseben grob, kot se spodobi člo-'sti in nediscipline, so zmanjšali simpa- bi bil za njegov grob edini primeren prostor poleg dr. Krekovega groba sredi pokopališča, kjer se že hrani prostor za novo grobnico. Primeren spomenik na njegovem grobu bi spopolnj ja. — Giolittijev organ „Stampa" pravi: Vlada je stala do poslednjega trenotka na stališču, da doseže miren sporazum. Toda vedno je tudi stala na stališču, da je sporazum z Reko odvisen od rigerozne izvr- yal osameli dr. Krekov spomenik in šitve rapallske pogodbe. Ali vesti, ki njegovo okolico. Razrešiti čim prej to'prihajajo iz Reke, stoje v popolnem vprašanje je stvar naše časti: kajti nasprotju z miroljubnostjo rimske Cankarjevo ime je znano tudi drugod vlade. D'Annunzio je pokazal javno, in tujcu bi se čudno zdelo, če bi iskal da se ne pokori, on kljubuje do skraj-njegov grob in bi ga našel v zasebni nosti med nazori in nameni D Annun-grobnici. Kaj bi mu odgovorili, če bijZija z ene in rimske vlade z druge nas vprašal: zakaj? strani, so taka nasprotja, da je v tem Tretje vprašanje je vprašanje spo^enotku miren in dostojen sporazum Sienika. Takoj po smrti se ja začelo nemogoč! Italija mora trsih reško nabirati za spomenik, nabralo se je vprašanje v najkrajšem času, ker sicer nekaj tisoč in zbirka se je ustavila: je njen ugled v evropskem koncertu za naši kiparji morajo v tujino, ker ni- vedno izgubljen .rešitev pa zahteva majo dela, mi pa pri svoji potratnosti j tudi notranji položaj Italije, ne najdemo tistih pas desettisoč kron, + Jugoslavija m Bolgarija proti ki bi omogočile kiparjem umetniško de-; Grški? «Nšrodm Listy» poročajo Ho, mestu pa primeren okras — ako, Beograda, da Stambulinsky priprav- vzamemo to s tega stališča. Naš Ber-neker, ustvaritelj Trubarja, mora sedeti v pisarni, ko bi lahko klesal Cankarjev sjiomenik, ako bi se nabrala primerna vsota. Nam se io ne zdi težko, Sreba je le prav stvar vzeti v roke. Ve- lja z dr. Vesninem načrt skupne politike proti Grčiji. Ta politika bo najodločnejše naperjena proti Grčiji z ozirom na izpremenjeno grško politično situacijo. — Vest se nam _ " ___•_____•• *>A ffreua ie ie prav sivar vzeii v rose. vc- _ - „s .. ^^ mo, da so na svetu tudi potrebnejše zdl.z ozirom na nas nastop v 2e- . * . _______i • i.j,: _ • novi m« n vortrmn Stvari, nego spomeniki, toda mi nočemo postaviti spomenika osebi, ampak umetnosti in za umetnost. In to je po- nevi malo verjetna + Bolgarski državni fieEeii Bolgarski finančni minister Turlukov je govo- jtrebno. Cankar ima danes dovolj ča- j ril v bolgarskem sobranju o finančnem Stilcev pri nas in po vsej Jugoslaviji,[stanju bolgarske kraljevine in izjavil, da bi se zbrala vsota, ki bi omogočila, j da bo državni deficit v tekočem letu 'da bi se delo izvršilo. To je nekaj mi-: znašal 650 milijonov levov. Na to iz-eli ob drugi obletnici Cankarjeve smrti, javo finančnega ministra odgovarja *---I organ bolgarske trgovske zveze »Trgo- vina* & pravi, 'da je ta popolnoma razumljiv, ker vlada ni storila ničesar, da bi sorazmerno razdelila davke, in samo državi v škodo štedi kmetsko prebivalstvo. Vsi drugi davki so že tekom vojne povečani za 100 odstotkov, samo zemljiški davek je bil neznatno povečan. Ako se pomisli, da je SO odstotkov bolgarskega prebivalstva zemljiščnih posestnikov, tedaj je razumljiv, da bo imela država stalen deficit, ako bo obdavčevala samo 20 odstotkov prebivalstva, večino prebivalstva bo pa pustila neobdačeno. Zato list predlaga, da naj se uredi najprej zemljiščni davek, ki naj bo v pravičnem razmerju z ostalimi davki, ker je le na ta način mogoča sanacija bolgarskih financ, ker sicer je nemogoče, da se pokrijejo deficiti, ki vedno naraščajo, a nimajo nikjer prav nobenega kritja. -f Plebiscit na OrSkem. Grško poslanstvo v Parizu objavlja nekatere podatke o izidu plebiscita na Grškem. Glasovalo je 300.000 volilcev več nego pri zadnjih volitvah, samo 2 odstotka sta glasovala proti Konstantinu. Splošno se pričakuje, da bosta sedaj Francija in Anglija izvršili svoji grožnji Najprvo bosta preklicali državno posojilo v znesku 400 milijonov drahem. Nadaljno postopanje zaveznikov nspram Grški se odredi na konferenci v Niči, ki se vrši prve dni meseca januarja prihodnjega leta. :r Povratek kralja Konstantina. Grška vlada je kralja Konstantina brzojavno obvestila o izidu plebiscita in ga pozvala, da se vrne na Grško. Domneva se, da st vrne kralj sredi prihodnjega tedna. -j- Vojno stanje proglasi Anglija v enih krajih Ireke, kjer so se zadnji čas vršili nemiri. Razorožitev Avstrije in Bolgarije. Poslan iška konferenca v Parizu je z ozirom na vesti o monsrlvistični organizaciji v Avstriji, ki razpolaga zlasti na Tirolskem s številnim orožjem, sklenila pospešiti razoroženje Avstrije. Z ozirom na namero Bolgarije, da se izogne razorožitvi s tem, da ustanavlja nekake <• delavske bataljone*, je pariška konferenca proglasila tako postopanje za kršenje mirovne pogodbe. ~r Trccki za skrajni militarizem. Več sovjetskih komisarjev je v sovjetski vladi zahtevalo, da se zmanjša rdeča vojska, ker je vladi popolnoma nemogoče skrbeti za njeno prehrano in oskrbo, a tudi jo ne more oskrbovati s potrebnim vojnim materialom. Vsled tega je v nevarnosti disciplina vojske. Proti tem predlogom je odločno vstal Trocki m rekel, da se mo. iijo vsi, ki menijo, da je prišel čas razorožavanja. Sovjetska vlada rabi vojsko v deželi na mejah. Sovražniki sovjeta še niso obupali, Krim je padel, toda general Wrangel jje vkrcal v popolnem redu svojo armado, ki šteje 100.000 ljudi a gotovo je, da bo s pomočjo zapadne Evrope nadaljeval borbo proti sovjetom. Tndi s Poljsko še nismo na kraju, a to vprašanje more rešiti le močna sovjetska vojska. Isto je z mnogoštevilnimi sovražniki v sami Rusiji, a močna sovjetska vojska nam je edino jamstvo, da premagamo tudi te! Zato je neobhodno potrebno, da' stoji sovjetska Rusija oborožena do zob in pripravljena na vse. FRANK HELLER: prigode gospeda Roman. (Prevod iz švedščir-c-. 10 m* r j' J-) r( Dalje.) Isti dan prinesel je še razna cku-jga presenčenja. Sleparji, ki so V svojem prvem poskusu dosegli tako lepe uspehe, niso niti pomislili na to, 'da bi nehali s svojim delom, ampak so dobili še več poguma, da gredo naprej na delo. V celem vshodnem 'delu Londona, v Cityu so se nadaljevale ponedeljkove operacije, seveda jv pomnoženi in povečani izdaji. V trafikah, barih, trgovinah s zlatnino gn restavracijah se je oddalo v kratkem času 250 funtov, enako dobroiz-delanih,. kakor so bili oni v ponedeljek. Povsod so delali sleparji tako previdno in spretno, da njih sleparij ni mogd nikdo opaziti, da so osle-parjeni zvedeli šele po bankah za Bvoto, ki so bili za njo tekom dneva asleparjeni. Nobenega sledu ni našla policija, na iisgč? i^S^^^m^ vanj in šumenj je prijemala policija od vseh strani in detektivi so delali v potu svojega obraza. Ako je kdo v četrtek, 17. aprila tipal, da bo zadeve že vendar enkrat konec, kdor je mislil, da se bodo sleparji vendarle malo prestrašili in prenehali, ta je moral samemu sebi priznati, da se je korenito prevari!. Ni bilo dosti, da je svota ponarejenega denarja, ki je prišel ta dan v promet dosegla 300 funtov, da se je delovanje sleparjev širilo preko vsega Londona cd South-Kensingtona pa do Londona E C, ta dan so celo začela prihajati iz okolice, Fen-church Streete na vshodu in Kensing-tona na jugu reke prva poroala, da se je tam pojavil ponarejen denar, jn to sedaj naenkrat srebrn denar od dveh shillingov naprej v vseh mo-gočih vrednostih; neka krojaška tvrdka iz Holboma pa je naznanila z velikim jadikovanjem, da je našla v svoji blagajni prvi ponarejen pet-funtovski bankovec, časopisi, ki so v začetku razpravljali o zadevi kar mimogrede, so začeli dvigati ušesa, 9eryozno3t občinstva, ie bila .vedgg Prosvefa. — Cika Jova Zmaj-Kalamandarija. Za našo deco poslovenil A Gradnik v Ljubjani 1921. Založila Tiskovna zadruga. Strani 70. Cena vez. 16 K. po pošti priporoeno 1-40 K več. Poleg Zupančičevega Cicibana v slovenskem jeziku še ni izšla pesniška zbirka, ki bi nudila našim otrokom več, kot pravkar izišla Kalamandarija. Malokaieri mladinski pesnik je tako dobro pogodil otročjo dušo kot Čika Jova. Zato zbirko kar najtopleje priporočamo stari-šem, da jo naroče svojim malim za Božič. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubjani, Sodna ulica št 6. — Gledališči na Jesenicah. Novi jeseniški »Dramatični klub" je uprizoril danes zvečer Ivan Cankarjevo trodejansko dramo „J a k o Ruda", ki sc ponavlja v nedeljo dne 12. decembra ob 3. uri popoldne. — Gospod mag. F. Gradišnik nam ob tej priliki piše: Ker so spomladi kupi'i hižo pri .Jelenu", v kateri ss nahaja gledališka dvorana, ki jo je do takrat imelo v najemu »Gledališko društvo", socijalni demokrati, je bilo gledališko društvo na enkrat brez strehe. Jeseniško občinstvo je navajeno gledališča in bi ga le težko pogrešalo, zato sem predlagal pri zadnjem občnem zboru »Gledališkega društva", da naj se stopi z novimi posestniki v dogovor glede najema dvorane. Prepričan sem bil, da 51 se bilo fo lahko cfoseglo. To3a mft predlog je propadel Tako je ostal? »Gledališko društvo" brez dvorane i| zaradi tega ne more prirejati nobenil predstav. — Ker sem prepričan, da ji dobro, po umetnosti stremeče gledali šče za Jesenice velevažen kulturen iak tor, sem se odločil, da vzamem stval sam v roke In ne brez uspeha! Usta novili smo »Dramatični klub", ki j( od novih posestnikov dvorane pri »Jelenu" proti plačilu vzel v najem dvorano in oder ter tako dosegel, da bodo imele Jesenice tudi letos vsakih 14 dni svoje gledališke predstave. Na repertoarju so dela strogo umetniškega značaja iz svetovnega slovstva. Ker se je po Jesenicah naenkrat raznesla vest da je »Dramatični klub" komunistični barve, izjavljam, da to ni resnica in da ima s komunisti, oziroma socijalni-mf demokrati ravno toliko skupnega kot najemnik privatnega stanovanja t političnim prepričanjem svojega go6po< darja. — Slovenski pisarniški koledar ZA leto 1921, v tedenski skladni in v književni obliki je pravkar pri naslednjih 1 j ubljanskih tvrdkah izšel: Ig. pl. Klein-mayr & Bamberg, Jugoslovanska knjigarna, L. Schvventner, Narodna knjigarna, M. Tičar, A. Zeschko, Ivan Gajšek in Vilko Weixl v Mariboru. Ob« izdaji za ceno po 28 K, sta prav okusno opremljeni in jih toplo priporočamo. • Regent odpotuje v Topolo. Presto- : lonaslednik regent Aleksander odpotuje koncem tekočega meseca v Topolo, da tamkaj praznuje krstno slavo. .Ka-radžordževičev. praznik sv. Andreja Prvozvanega. Ž njim potuje tudi knje-ginja Jelna. Regent ostane nekoliko dni v Topoli. • »Našim poslancem na pot..Tako piše v današnjem ,.Slovencu" gospod Hinko Lebinger iz Litije in daje klerikalcem lepa navodila in nasvete, kaj naj delajo v Beogradu. Klerikalni poslanci so lahko ponosni, da jim daje politične nasvete g. Lebinger, ki je bil do onega časa, dokler ga niso odslovili iz demokratske stranke, navdušen demokrat ki je še potem opetovano moledoval preko tajništva JDS za sprejem v stranko in bil dosledno odklonjen. Zato je sedaj šel med klerikalce; a kaj misli o svojih novih somišljenikih je povedal sam, ko je pisal svojemu prijatelju pismo in mu poročal, da je na nekem klerikalnem shodu cb času volilne borbe govoril »poskusnim jun-j cem". Ako ima g. Lebinger o klerikal-j nih volilcih tako lepo mnenje, kakšno; mnenje more imeti šele o poslancih, ki' so jih ti poskusni junci poslali v Beograd! In ker je g. Lebinger gotovo tudi glasoval za klerikalno listo, se smatra poklicanega, da daje klerikalnim poslancem direktive. • Savez jngosl. dobrovoljcev za Slovenijo obvešča svoje člane, da jim jej za informacije in posredovanja tajnik na razpolago vsak delavnik od 10. do 12. ure v društvenem lokalu, Kolodvorska ulica 3. — Odbor. • Izenačenje zakonev. Ministrstvo pravde je organiziralo komisiie za izenačenje pravosodnih zakonov. Komisija je pred vsem smatrala za potrebno, izdelati projekt o ureditvi sodnij in pristojnosti (sodni pravilnik), ki sc ima rešiti takoj za ustavo. Načrt, ki so ga izdelali beograjski vseučiliščni profesorji J. Perič in dr. D. Arangjelovič ter Mih. Tsdič, predsednik prvostopnega suda za gred Beograd, priobuje za debato »Arhiv za pravne in društvene nauke". Glede kazenskih 6odnij Ljubljana, U. decembra. je izdelal pravilnik o pristojnosti prof. dr. Toma Zivanovič. Ta načrt se sedaj v komisiji predeluje. • Iz zdravstvenega odseka za Slove-nijo. Iz Beograda nam poročaj: Zdravstveni referent v zdravstvenem odseku za Slovenijo in Istro dr. Demeter Blei-weis-Trsteniški je ad personam pomaknjen v V.činovni razred, zdravstveni nadzornik dr. Ernest Mayer pa v VL činovni razred. • Imenovanja v politični službi. V. staležu političnh uradnkov deželne vlade za Slovenijo so imenovani, in sicer za okraine glavarje: dr.Bronislav Fi-šer, deželni tajnik II.razreda; doktor Franc Logar, vladni tajnik — oba pri predsedništvu deželne vlade v Ljubljani ; Ludovik Pinkava, vladni tajnik pri okrajnem glavarstvu v Celju; dr. Frane Ogrin, vladni tajnik pri poverjeništvu za notranje zadeve v Ljubljani in Fran Lazarini, vladni tajnik pri poverjeništvu za notranje zadeve; za vladne tajnika: Rajko Mulaček, okrajni komisar pri okrajnem glavarstvu v Mariboru; dr. Adolf Golia, okrajni komisar pri predsedništvu deželne vlade v Ljubljani; dr. Karel Tekavčič, okrajni komisar pri okrajnem glavarstvu v Kranju; dr. Lovro Bogataj, okrajni komisar pri predsedništvu deželne vlade v Ljubljani. Vladni tajnik dr. Josip Kočar pri ekspozituri civilnega komi-sariata za Prekmurje v Dolnji Lendavi, je imenovan za sodnika v VILpla-čiinem razredu v Novem Sadu. • Imenovanja v gozdarski službi. Ministrstvo za gozde in rudnike je imenovalo: gozdarskega oskrbnika inže-njerja Josipa Levičnika za višjega gozdarskega oskrbnika ter ga obenem premestilo h gozdarskemu oddelku v Ljubljano; inž.Cvetka Božiča za gozdarskega oskrbnika v Bohinjski Bistrici. • Iz policijske službe. Okrajni nadzornik Vilko Babler je od policijskega ravnateljstva v Ljubljani premeščen k okrajnemu glavarstvu v Ptuj kot vodja tamošnjega policijskega oddelka. • Iz sodne službe. Višje deželno sodišče v Ljubljani je pravnega praktikan- večja, kar so dokazovala mnoga ».poslana" v časopisih, a policija na Scot-land Yardu,kl ji je ves svet brezmejno zaupal, ni mogla dati nobenih obvestil in pojasnil. Kako sleparijo ti ponarejevalci? Tega ni vedel nikdo 1 Kako se jim je posrečilo ponarediti tako izborno težo, kov in zvek denarja? Tega ni vedel nikdo! Kje imajo svojo centralo, v Londonu, v inozemstvu, v provinci? — Tudi na to vprašanje ni mogel nikdo odgovoriti.^ Dneve zmed in dneve presenečenj bi lahko imenovali dneve, ki so sledili; 18. aprila javljali so listi, da ae je pojavil ponarejen denar v provinci, 19. aprila so prišle vesti iz škotske, da je tam v prometa ponarejen denar, 20. aprila, ko je bila neidelja, je nastopil kratek presledek. Policija je na zahtevo raznih trgovcev in obrtnikov izvršila veliko število aretacij, sicer je res prišlo na ta način v roke pravice nekaj splošno znanih sleparjev, toda ti siromaki s ponarejanjem denarja niso bili v prav nobeni zvezi, ali večino aretiranih je morala policija v krateni J^l sjj-riineimisi opravialu. ^.RajE tudi brez njih spustiti. Ako bi se nahajali slučajno med temi aretiranci pravi krivci, tedaj so morali imeti prav posebna varnostna sredstva. Times, ki so po mučnem dogodku od 16. aprila precej utihnile, so prinesle v ponedeljek članek, kjer je častitljivi list precej ostro napadel policijo. „Kako dolgo", je vprašal list v Članka „Vid*ant consules", bodo naši trgovci in obrtniki žrtve izko-riščevanja zločinske bande, katere edina zasluga temelji v predrznosti Naj bo, da je njih „blago" izborno, da je zvek (sic!) in teža našega denarja prav spretno ponarejena, vse to priznamo, ali ugotoviti hočemo: ako nima policija dovolj zmožnosti, da najde to bando in naše trgovsko življenje obvaruje pred temi sleparijami, tedaj stoje naša pravica, naši zakoni na kaj lahkih nogah. Spre-čiti oziroma kaznovati te zločinske sleparije je dolžnost Scotland Yarda, in to dolžnost mora izpolniti! Zato ie enkrat: „Videant consules!" Ta članek je izšel 21. aprila. Dva dni potem se je pa odigrala epizoda 5 gospodsp .Woiflom_i5 Sleske^ Gospoda \Verffla so opazili prvič da je plačal svoj hotelski račun s v Oxfordu, ko se mu je posrečilo, polnim periščem ponarejenega zlatega denarja; predno se je moglo ugotoviti, da ie denar res ponarejen, je Werffel s svojim avtomobilom izginiL Ali sled je bila sedaj popolnoma jasna, ako tudi se je \Verfflu posrečilo, da ie medpotoma oddal še pet ali šest ponarejenih funtov, so ga nazadnje vendarle, kar je bilo tudi pričakovati, zasačili in orijeli. Policiji v Aksminsteru je pripadla ta izvanredna čast. Ko so ga prijeli, dognali so, da je gospod Werffel nosil s seboj ničmanj kakor 5 malih vrečic, kot jih uporabljajo v bankah za deuar, a le vrečice so bile- polne ponarejenih sovereignov v skupni vrednosti okoli 300 funtov. Tako so splošno mislili vsi, da se je posrečilo ujeti voditelja ponare-jalske družbe; veselje v časopisju je bilo veliko, posebno, ker je bil aretiran še celo Nemec — ali vse to jc trajalo le kratek čas. ,, (Djija m^m & Josipa TrosFa anafovafa M avskuf tanta. Avskultant dr. Reinhold Kersch-baumer se je službi odpovedal. • Javno predavanje se vrši danes, dne 12. decembra ob 10. uri dopoldne na tukajšnji univerzi. Predava g.univ. prof.dr.F.Veber iz cikla „Telo in duša" II. del (nadaljevanje in konec drugega dela): Antični srednjeveški, moderni dualizem in energetični moni-zem. III. del predavanja se vrši v četrtek zvečer, za IV. del bomo še pra-jročasno objavili. • Občinski svet ljubljanski ima redilo javno sejo dne 14. decembra cb 17. uri. Na dnevnem redu je med drugim poročilo glede zvišanja cene elckirične-mu toku v zgodnjih večernih urah. • Kulturne zgradbe v Jugoslaviji. Tehnično podjetje „Pionir" v Beogradu je podalo umetniškemu odeljenju linistrstva za prosveto izjavo, da je fipravljeno izvršiti potrebne kulturne radbe v Jugoslaviji pod istimi po-bji, kakor jih je predložila švicarska Bančna skupina. • Dramatični odsek sckolskega aru-Itva na Viču priredi danes ob osmi uri zvečer v svojem novozgrajenem, lastnem domu gledališko predstavo: Velika repatica", burka v treh dejanjih. Vsi, ki se želite zopet enkrat prav iz Srca nasmejati in se zabavati, prihitite danes v naš novi sokolski dom! sv. Sokol I. namerava ustanoviti za naraščaj tamburaški zbor. V to svrho rabi potrebne inštrumente, katere bi nakupil ali pa tudi brezplačno hvaležno sprejemal br. Stane Vidmar, Pred škofijo št 19. Odbor. • «Dar svobode'. Povodom praznovanja osvobojen j a Srbov, Hrvate / in Slovencev i z večstoleine-ga suženjstva, dne 29. oktobra, in pa povodom proslave zgodovinskega dogodka ujedinjenja troime-nega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev, dne 1. decembra, je nabrala mladina I. mestne deške ljudske šole v Komenskega ulici za naše ne- svobojene brate in Eestre na Notranjskem, Primorskem in na Ko-aškem, ki trpe pod italijanskim in nškim suženjstvom, 1133-84 K. Jčenci in učenke gremijalne trgovske šole, ki je podrejena vodstvu I. mestne deške lj. šole, so pa darovali v isti namen 486 K. Ves nabrani denar, skupaj 1619-84 K, je izročilo Šolsko vodstvo Jugoslovanski Matici. Posnemanja vredno za vse šole! Ob takih prilikah prihaja v poštev tudi vzgojni moment. «Dar svobode)* podkreplja v mladini čut domovinske ljubezni. • Zveza jugoslovanskih duševnih \'delavcev. V Beogradu so še vršila posvetovanja glede ustanovitve splošne jugoslovanske zveze duševnih delavcev. Posvetovanj so se udeleževali zastopniki sledečih organizacij: fceo-gradske univerze, pravniškega zdravniškega, lekarnarskega in odvetniškega društva, sodnih uradnikov, zveze bančnih uradnikov, novinarskega, učiteljskega in igralskega udruženja. srednješolskih profesorjev, inžinjer-ske, arhitetske organizacije ter zveze poštarjev. Soglasno je bilo sklenjeno, da se osnuje savez jugoslovanskih duševnih delavcev. Za predsednika pripravljalnega cdbora je izvoren d . Drag. Arandjelovič profesor beograjske univerze. • švabi v St. Ilja. V zmislu senžer-menskega miru dobe osebe, ki so še le po 1. januarja 1910. zadobile domovinsko pravico v eni naših občin, naše državljanstvo samo, če jih naša država sprejme. Te dni je izšla naredba, ki urejuje tozadevni postopek. Ni dvoma, da bodo pokrajinske vlade strogo postopale, da se priseljeni element izloči. To velja pred vsem za Švabe v Št. Ilju. Ko jih naša država odkloni, lahko policija odredi, da se izženejo iz države. Cegave državljani so oni potem? Mirovna pogodba veli, da one države, ki vrši suverenstvo na področju, na kojem so prej imeli domovinsko pravico. Potemtakem so nemški državljani. Napram temu se ugovarja, da to stoji v senžermenski pogodbi, ki pravzaprav regulira le odošaje bivših avstrijskih 'državljanov. Vendar ni dvonia, da je prva razlaga pravilna. Ako ne bi spre- J"eli to stališče, bi bili odklonjeni švabi »rez domovine, ker jih Avstrja niti po členu 65. iste pogodbe ni primorana sprejeti, ker niso na njenem ozemlju rojeni. Ker pa je Nemčija vzela na znanje senžermensko pogodbo, je treba z njimi ravnati po versajski pogodbi. Švabi so torej državljani Nemčije. • Gojenci za vojno-sodno stroko. Iz Beograda se nam poroča, da so bila te 'dni odobrena pravila za sprejem državnih gojencev, ki bi se hoteli posvetiti juridičnim študijam na domačih vseučiliščih v svrho, da po končanih študijah vstopijo v vojno-sodno službo. • Povodom sestanka konstitaante je pozvalo beograjsko županstvo meščane, da razobesijo na svojih hi-pah državne zastave« * Občinske volitve V Eeogradu se bodo vršile najbrže 9. januarja. * Kovan drobiž, ki je v večji množini prispel z Dunaja v Beograd, se stavi takoj v promet 5- in lOparski (20- in 40vinarski) novci so iz kovine gama, in sicer iz 98 % cinka in 2 % bakra, 25parski (enokronski) novci imajo 25% niklja in 75 bakra. Na eni strani je arabska številka (5, 10, 25) in beseda «para» v cirilici in latinici. Komade po 5 par morajo zasebniki sprejemati do skupnega zneska 5 dinarjev, komade po 10 par do zneska 10 dinarjev, komade po 25 p2r do zneska 25 dinarjev. * Revizija icfsfre tskse v Beograda se zvrši na predlog hotelirjev tako, da bo plačal vs.°k tujec v hotelu 1. razreda 5 dinarjev, v hotelu 2 razreda 3 dinarje, v hotelu 3. rr.zreda 2 dinarja občinske pristojbine za vsako noč. * Ukaz o odlikovanjih vseh šefov zdravstvenih odsekov se pripravlja v ministrstvu za narodno zdravje. * Napredek. Arhijerejski sabor srbskega patrijarhata je sprejel sklep, da smejo pravoslavni duhovniki izven službe nositi običajno meščansko obleko, ki pa naj kaže gotove posebno?!' po katerih bi se duhovniki vendar mogli spoznati. Predavanja za vojake. Ministrstvo za narodno zdravje bo, kakor se poroča iz Beograda, organiziralo v gar-nizijah cele države predavanja za vojake o čuvanju zdravja. * Državne štipendije za inozemstvo so povišane cd 250 na 450 frankov mesečno Minister prosvete je že izdal tozadevno r.aredbo. * Pasja zapora v Celju je bila 4. t. m. dvignjena. * Policijski oddelefe v Celju pripravlja kurz za policijske pse. Do-bermani in ovčarji izped 6 mesecev naj se ponudijo za nakup. * Narodna čitalnica v Celju ima svoj redni občni zbor 15. t. m. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. * Odbor oficirskega doma v Celja priredi 17. t. m. v Narodnem domu v proslavo regentovega rojstnega dne plesno zabavo. Prijave naj se pošljejo na okrožno komando. * Akcija za podporo utožnih otrok v Mariboru je priredila preteklo 3oboto in nedeljo cvetlični dan, ki je sijaino uspel. Ofrcci so nabrali skupno 33.311 kron 6 vin. * Varstvo ptic. Mestni magistrat ljubljanski opozarja na razglas o varstvu koristnih ptic, ki je nabit po mescu. Nadprodukcija. Od pričetka vojne do pred par me- «>ci je beseda nadprodukcija izginila iz gospodarskega koledarja. Pred vojno se je vedno slišalo, da vlada v tej ali oni stroki nadprodukcija. Vojna pa je vse produkte, ki so 6e prikazali na trg, požrla in nikjer se ni moglo kopičiti blago preko ljudske potrebe. Sedaj, po preteku dveh let, odkar je vojna prenehala uničevati pridelke človeških rok, so začeli nastopati zopet prvi znaki nadprodukcije, posebno v industrijsko razvitih državah. To je dokaz, da so v teh deželah že zama žene velike luknje, ki jih je vojna pri-zadjala slehernemu gospodarstvu. Do cedaj £e je pojavila nadprodukcija v Angliji, in sicer glede tekstilne robe in glede finejših železnih izdelkov. Posledica temu pojavu jc, da delajo v glavnih tekstilnih distriktih n. pr. v Man-chestru p?jno po 25 ur na teden, oziroma da so mnoge tovarne sploh ustavile obratovanje in odpustile delavstvo. 2a!ibog, da je nastala ta nadprodukcija v prvi vrsti zaradi tega, ker je v Ameriki in Angliji izvoz zaradi previsoke vrednosti dolarja in funte jako omejen. Ako bi se valute vsaj nekaterih evropskh držav, večinoma za polovico zboljsale, bi mahoma izginila ta nadprodukcija, ker Evropa še ni izravnala ogromnih pasiv, ki jih je vojna povzročla na gospodarskem polju. Zaradi tega se amerikanska vlada ba-vi s vprašanjem, kako bi omogočila izvoz. Kar se tiče Jugoslavije ne moremo še govoriti o nadprodukciji. Obratno, mi živimo tako kakor da bi nas nadprodukcija ne mogla doseči. Cene nekaterih predmetov se drže Je vedno neverjetno visoko. Včeraj smo omenili, da je sladkor v Jugoslaviji neprimerno i drag in da se njegova visoka cena ne more opravičiti niti z ozirom na produkcijske stroške, niti z ozirom na svetovne cene. Omenili smo tudi da bi maral parlament poseči vmes, da ne bo kasneje preobčutljivih potresnih sunkov. ..Slovenec" se je zaradi tega obdregnil ob naš list ter nas psoval z oderuhi. Po našem mnenju bi bilo bolje, da bi bil sedaj sladkor recimo za polovco cenej i — in ta cena bi bila primerna — kakor da bo moralo ljudstvo še mesece in mesece kupovati sladkor po tako visokih cenah, dokler na3 inozemstvo ne prisili, da mahom'- znižamo cene. P sfsega Ljubljana, 10. decembra. Tatvina pri Sckivabu in Bizjaku. Danes se je pred poroto zagovarjala 22!erna prodajalka Emilija P. Njeno življenje je veriga težkih borb, izvira-jočih iz družinskih in socialnih razmer. Pri tvrdki Schv/ab in Bizjak je obtoženka dne 24. junija lanskega leta vstopila kot prodajalka proti začetni mesečni plači 280 K, katera plača se ji je polagoma zvišala do 616 K. Na hrano je hodila v gostilno, stanovala pa je pri očetu. Bila je bolna. Segla je končno po tuji lastnini in odnesla iz trgovine raznega manufakturnega Blago si je deloma pridržala sajna. de-po manufakiurah na preko 18.000 K. loma pa prodala. Z dobljenim denarjem je poravnala zastanke na hrani in zdravnika. Zagovarja se. da je tatvino izvršila pod pritiskom težkih življen-skih razmer. Med razpravo je obtožila svoje' bivše gospodarje, da so blago „prenumerirali". Porotniki so z osmimi glasovi potrdili krivdo. Obsojena je bila na eno leto težke ječe. Zanimivo je, da so se danes porotniki glede cene izrekli za vrednost nad 4099 K, docim so skoraj isti porotniki v včerajšnjem slučaju tatvine pri Charlesu Princu na 26.090 K cenieno blago ocenili soglasno pod 4000 K. Konjska tatvina. Kovač Ivan Poklu kar iz Grabč pri Dovjem je bil obsojen na 15 mesecev težke ječe zaradi tatvine, ker je v mesecu septembru ukradel v Podkornu iz hleva posestnika Mihe Hrovata rdečo kobilo z žrebe-tom v vrednosti 14.599 K ter jo odpeljal preko Karavank v Beljak, kjer so ga prijeli koroški orožniki. Roparski napad na Lazarjev mlin. Desetnik Roman Režek je oborožen v družbi treh roparskih tovarišev na pustno nedeljo ponoči oplenil^in popolnoma oropal na samoti stoječo hišo in mlin Frančiške Lužarjeve v Selih nad Dobrunjaml. Njegovi tovariši so že pri 15 let ječe. Roman Režek je bil na podlagi soglasnega porotniskega krivdo-•j?ka <^ea_naj® Ig težke i^Sv ribničan 0 K, prepeličar 9 K, koruzni zdrob 8 K, pšenični 18, ječmen 10 do 12 K, kaša 9.50. Testenina: I.vrste 26 K, IL vrste 20 K. Zelenjava: solata eodivija 8 K kilogram, zeljnate glave 1.20 K kilogram, koleraba 1.20 K, ohrovt 2.40 K kg, čebula 4 K kg, česen 26 K kg, rdeča pesa 3 K kg, sladka repa 80 vin. kg, krompir 2.30 K kg, kislo zelie 3 K kg, kisla repa 2 K. — Špecerijsko blago kaže za posamezne predmete počasno padanje. Kava: por-toriko 94 K. santos 97 K, rio 64 K, žgana I. vrste 116 K, II. vrste 100 K, III. vrste 80 K, sladkor, kristalni 53 K, sladkorja v kockah manjka, cena 62 K, riž I. vrste 36 K, II. vrste 32 K. olje: namizno liter 63 K, jedilno 56 K, sol 8 K, poper: cel 72 K, mlet 80 K, paprika III.VT3te 45 K, sladka paprika ?o kvaliteti 80 do 120 K. petrolej liter 4 K. rižev Jkrob 76 K, pšcni&n 43 kron. koruzni 36 K. Pojavljajo s? posamezne nižje konkurenčne cene v dc tajlni prodaji, kot riž II. vrste 28 K, namizno olje 58 K, sladkor — sipa 54 K, med 56 K, p?(rolej 18 K. pšenični škrob 40 K. Te konkurenčne cene se bodo prihodnji teden zop*t znižale, tako za sladkor v sipi na 48 K, v kockah na 53 K. Pijače: časa piva 2.80, vrček 4.30, steklenica 6 K, vino: staro 16, 13 in 20 K. novo 24 do 26 kron. Drv?. 230 K ms, premcg 63 K kvintaL •st Ljubljanski trg. Trlni promet je reduciran. Cere eo stabilizirane, samo cena moki se ne ustali. Mesr.i trg je dobro založen, sa mačem trgu. Za ustanovitev podjetja ti poslabšati kvaliteto govedine na domačen trgu. Za ustanovitev podjetja za izdelovanja delikatesnih mesnih izdelkov, ki jih naš trg živo potrebuje in ki bi ugodno uplivali na ceno masti in zaslužek obrtnikov v Ljubljani, ni za dostnega zanimanja. Pomanjkanje ve-' like hladilnice zelo otežkoča in podra-žuje nv?3arski obrat. Splošno stanje cen je sledeče: Goveje meso na trgu I. vrste 22 K, II. vrste 20 K, v mesnicah I. vrste 24 K, II. vrste 22 K. Za prodajo po nižjih cenah 17, 18 in 20 K kaže, da nI več dobrega blaga v zadostni množini, s slabim blagom pa ni nikomur pomagano. Telečje meso 20 K in 22 K. Drobnica 18 K. Prašičje me so I. vrste 32 K, II. vrste 30 K. Slanina: trebušna 48 K, riba in sal 52 K, mešana 50 K. Mast 55 K. šunka 58 kron kilogram. Klobase: krakovske 58 kron, hrenovke, safalade, posebne 38 do 40 K. kranjske sveže 46 K, pol pre-kajene 54 K, suhe 64 K, tlačenke 30 K. Perutnina: piščanec majhen 20 K, večji 30 do 31 K, kokoš 40 do 45 K, petelin 40 do 45 K, raca 60 do 65 K, domači zajec, manjši 8 do 10 K, večji 20 do 30 K. — Divjačine na trgu ni, ker je ponudba prešibka in ne krije gostilniške potrebe. Cena nestalna. — Ribji trg je zelo šibek, posebno boljše ribe so redke. Pomanjkanje povzroča nenavadno visoke cene slabim ribam. — Pomanjkanje mleka obstoja nadalje: tržna cena je 6 K. Zelo slabe posledice na kvaliteto mleka ima nenavadno veliko število malih obratov, ki se pečajo z nakupni in razprodajo mleka na drobno. Dobro mleko za večja mesta morejo razpečavati samo moderno, hi-gijenično opremljeni, veliki mlekarski zavodi, ki plačujejo mleko po vsebini maščobe in ga pri producentu neprestano preiskujejo. Surovo maslo kilogram 80 K, čajno 96 do 116, maslo 80 K, kilogram bohinjskega sira 90 kron, sirček 14 K. — Jajec na trgu ni vzlic toleriranju cene 4 K za kos. — Sadje: luksuzna iabolka 8 do 10 K, jabolka I. vrste 6 K, IL vrste 5 K, III. 3 do 4 K. oranže 3 do 4 K kos. Moka št O 17.50 do 18 K, moka za kuho 16.50 K, lepa krušna moka 14.50 K, bel kruh 15 K kg, navadne Zemlje 18 krem. mlečne ženine 24 K, maslene 28 kron črn kruh 8 K, pšenica 11 K kilo- = 1 tali i anslo - jugoslovanska trgovinska pogajanja. Italijanska vlada je sestavila komisijo, ki bo odpotovala v Beograd, da sklene z Jugoslavijo trgovinsko pogodbo, šef te misije bo novo-imenovani italijanski poslanik v Beogradu, conte Manzoni, a referent ge-heralni konzul Volpi. Šef jugoslovanske misije bo najbrže bivši minister financ, Mihailo Popovič. = Nemške izvozne cene za železo. Posebni oddelek v trgovinskem ministrstvu v Berlinu je za razne države določil nove izvozne cene za železo v palicah. Za balkanske države je določena cena 3500 maric (t. j. 6790 jugoslovanskih kron) za 1000 kg. V Avstriji stane železo 12.000 avstrijskih kron (t. j. 3360 jugoslovanskih kron), zato nemška železna industrija pri nas nima izgleda. = Dividenda trboveljske premogo-kopne družbe za leto 1919 znaša 20 K od delnice (nominale 200 K). = Ponarejeni eno- in dvekronski bankovci. Po državi kroži mnogo ponarejenih eno- in dvekronskih bankovcev avstro-ogrske banke, izdanih v Budimpešti. Fazifikate je najlažje spoznati po številki serije, ki znaša na ponarejenih papirjih preko 7000, dočim imajo pravi bankovci številko serije pod 2000. = Filijalke naših bank v Jul. Benečiji. Genralni komisar za Julijsko Benečijo je izdal dekret, po katerem se dovoljuje v Jul. Benečiji poslovanje fij lijalk onih bank, ki imajo svoj sedež na ozemlju bivše monarhije, in to pod pogojem, da dobe od centrale gotov kapital, da vodijo poseben račun, da se izkažejo, koliko denarja so prejele iz inozemstva in da javijo imena svojih ravnateljev italijanski oblasti. = Poziv sodavičarjev na narodne predstavnike. Zakon o trošarini zadene zelo občutno sodavičarske izdelke ter onemogočuje njih redno proizvajanje, akoravno bi ti izdelki največ pripomogli v boju zoper alkoholizem. Ministrstvo za narodno zdravje je razglasilo, da bo država podpirala proti-alkoholno gibanje, da naj, kdor ima kaj koristnega predlagati, to stori in zadruga sodavičarjev je v prvi vrsti dolžna, to tudi storiti. — Nova trošarina znaša na 1 liter sodavičarskih protialkoholnih izdelkov 80 vin., medtem ko je na 1 liter vina, torej na alkoholno pijačo 32 vin.! Zadruga rrosi gospode narodne predstavnike 'n tnero-dajne činitelje, da delujejo na odpravo trošarine na sodavičarske izdelke in pripomorejo s tem k razvoju sodavi-čarske obrti. — Zadruga sodavičarj. » ta Slovenijo v Ljubljani. = Poziv hišnim posestnikom v Sloveniji. Po zakcfhu v varstvo najemnikov zamore hišni gospodar najemnikom stanovanje odpovedati samo v prav redkih slučajih, a izdane razsodbe so pokazale, da gospodar prav malokdaj zmaga z odpovedjo, temveč skoro vedno samo najemnik, ako so za odpoved podani še tako tehtni razlogi: posestnik pa je primoran potem plačati še velike pravdne stroške, stranka pa se naravno po sodni zmagi še oblastneje obnaša v hiši in se še bolj čuti v njej neomejenega gospodarja. Da se zamore-jo storiti v tem pogleda potrebni koraki pri poverjenistvu za pravosodje, kakor tudi pri ministrstvu pravde v Beogradu in ae na podlagi nabranega gradiva prosi za izdajo primernega navodila sodnim oblastim, se vabijo vsi oni hišni posestniki, ki so z odpovedjo stanovanja pri sodišča propadli, da pošljejo take razsodbe s primerno uteme- gram, rž 9.50 K. ječmen 8.50 K oves 4 K, trna, jBuiooa .fcepJK. . Scdp^n^ Eo^/ krajinsko zvezo društev hišnih posest« nikov za Slovenijo v Ljubljani ali pft jih oddajo v pisarni Prvega društva hišnih posestnikov v LjubljanL ..'" T *= Državne nabave papirja. Uprava državnih monopolov razpisuje na 3.]a-",, nuarja 1921 javno licitacijo v Beograd du za nabavo 40.000 kg papirja, teža " 1 m* 44 do 50 g, format 40X50 cm. Kavcijo v znesku 10 % (20 % ino-zemci) od ponudene vsote je vložiti najpozneje do 10. ure dopoldan dns . licitacije. >= Ogrožen donav. promet. Iz Baje javljajo: Radi pokvarjenih železniških prog je v sedanjem času posebno važna plovba po Donavi. Toda plovba je resno ogrožena. Po vseh " znakih se bo promet na Donavi v kratkem ustavil, ker je voda padla tako naglo in tako zelo, da je že sedaj tako nizka kot že davno ri bila. Nizka voda in gosta megla v veliki meri ovirata promet K temu pride še nevarnost ledu, katerega so že javili iz Regensburga in Linza. — Lesna trgovina ima znatne in občutne neprilike zaradi stalnega pomanjkanja vagonov. Povpraševanje za lesnimi izdeki je vedno veliko. Na trgu se pojavljajo trgovci, ki kupujejo na račun špekulacije z ozirom na skoraj-šno otvoritev reške luke. V Italiji vlada za našo gozdno industrijo velik interes in od bodoče gospodarske in trgovske pogodbe pričakujejo znatno olajšanje za celo lesno trgovino. Zlasti mora pogodba določiti carinske olajšave. Inozemstvo zahteva večinoma les s čisto določenimi specijalnimi dimenzijami, ki so v nasprotju z pri nas udomačenimi. Na to dejstvo opozarjamo lesne trgovce. V inozemstvu plačajo za blago, ki je predelano po naročenih ali žeijenih dimenzijah znatno višje cene. Posebno za Egipt potrebujejo le3 čisto specijalnih dimenzij. = Konferenca nasledstvenih držav na Dunaju. Na Dunaju se sestane še tekom tega meseca konferenca držav, naslednic Avstro-Ogrske, na kateri se bo razpravljalo o ekonomskih, železniških, brzojavnih in poštnih vprašanjih. Sklepalo se bo tudi o pogodbi glede plovbe po Donavi. = Komunistično narodno gospodar* sivo. Kakor znano, je moskovska vlada izdala dekret, ki je vzbudil splošno pozornost, po katerem ureja sovjetska vlada podeljevanje koncesij inozemskim akcijskim družbam in privatnim podjetnikom v svrho eksploatacije ruskih prirodnih zakladov. Sovjetska vlada priznava koncesionarjem pravico iz-koriščevanja ruskih bogastev. Tujci, ki so imeiitelji koncesij, bodo za svoje delo plačani še z gotovim deležem na produktih in z raznimi, dalekosežnimi izvoznimi dovoljenji. Dobavitelji strojev itd. bodo nagrajeni s posebnimi trgovskimi privilegiji. Lastnina imejite-Ijev koncesij ne sme biti nacionalizirana, niti rekvirirana in niti konfisci-rana. Tako izgleda v praksi komunistični socijalizem, ki lastnim državljanom krade zasebno lastninsko pravico, da jo more potem prodajati tujcem. 8®rz@ 11. decembra Beograd. Valute: franki 216 do 220, dolarji 36,60 do 36,65, lire 129 do 130,50. drahme 260 do 300, leji 50,25 do 51,50, češke krone 41 do 42, marke 49 do 49,50, levi 41 do 42. avstrijske krone 7 do 7,30, napoleondori 120.50 do 121. Devize: London 127 do 129, Pariz 218 do 219, Ženeva 570 do 580, Solun 260 do 280, Rim 132 do 134, Praga 42 do 43. Berlin 49 do 49,75, Dunaj 6,40 do 6,60. Vremensko poročilo. Llnbliuno SP« m mul moriem Dan A Slo O So m M ih na » M Vetrovi Nebo TT ■ m I 11. dec 7. uri 736 4 0-7 brez vetra »neg ti. dee. l*. ari 784*2 Ot r t» »A 11. dac 21. ari 785'0 00 n H m Srednja v6er*}in!» temperatura 8 5 normalna 11 Vremenska napora*. Sneg. . , . Solne* nhaja dane« ob TiS tabaia ob l*'* ti. dee. ob 7. uril Crikvenleai tem. o s ob!, pad n-o. Dunal i tem —8 0. malgla pad. 40. Inomosti tem —»o obl. pad 0 0 Ste preveč občutljivi za mrzli zrak? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Oj, kako tu ublazujejo bolečine in utrjujejo telo masaže s Feller-jevim pravim hlza fluidom! 6 dvojna-tih ali 2 veliki špecijalni steklenid 42 K Državna trošarina posebej. Potrebovali bi odvajajoče, želode« okrepčujoče sredstvo? Poshižite se le Fellerjevib pravih Elza-krogljic! šest škatljic 18 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. — Eagen V.FeUer, Stubica donja, Elza-trg št. 531, Hrvat- ska. »__j 136 F* ' V Ilflfiftllb ki J* Kamenjal na praznflr UUIIMIM, t kavarni Krap* deinlk, naj ra Trne tam in dobi svojega, ako se hoje UEOgniti ne pri lika m, ker oseba je man. Povečane fotografije do naravne ----------_ t velikosti po rsaki sliki Udelnje Jo« p Pelikan, fotograf, Celje. 400 10-6 ■ajstarejia slovenska pleskarska in ličar-sba delavnica S£*F£E& M priporoča, lzvriitev točna rert zmerne, f 62— t* Ure, zlatnino in srebrnino 161 knpite najceneje pri tvrdki 62—13 Ivan Pahiž, LjnbHana, Stari trg ZO. Podpisana tvrdka opozarja tem potom vse interesente, da nima n'Č sknpnega z gosp. Albertom Sandrinom, ter ao odgovarja za njegova dejanja. I. SANDRIN 572 trgovina usnja, LJubljana, Mestni trg 6. Pred nakupom vsakovrstnih Izdelanih oblek, Jah-.Pnlh hlač, površnikov, raglanov Itd. si oglejte palngo Večja naročila po meri. rtenbka, opremljena s posebnimi varovali proti streli in napetemu tokn (Hocbspas-onngitelephon-Apparate), popolnoma nca i i takoj uporabna i za navadno rabo i za e rk-trarne iU. sta na prodaj po ori?. fakt.ceni in rrnitvi carine. Vprašanja pod znamko »Telefon* na npravo «Jutra». Znamka za o4e<-rtir. f«' ■ * ' h kavčuka * CIB3I. SITAR ^USMl^ * FRANDE 4 Lft.bljana, Emonska cwia 8 Prostovoljna javna dražba 671 se vrši dno 16. decembra t L na Rimski cesti it. 2,1. Prodajalo se bo: Rasno pohištvo, fotografični aparati, svite* več mornarskih častniških oblek, otroške igrača, slike, sve tiljke. kopalna banja, školjka za vodovod, straniščna školjka ura, zimska suknja, perzijska preproga, srebrnina (AitrWien» iu Naznanilo. 670 ^ Oenjerim damam vljudno naznanjam, da sem po svojem pokojnem možu prevzela krznarsko obrt jo !-0«n <*gvrfo »la s pomočjo poslovotje. Za naialjnja naročila, kakor lzdelovan> k-»5 'kovtanatlh (nsilar la njih moderniziranje se najtopleje prip.ročam A, ROT, krzrtarstvo, Ljubljana, Gradišče št. 1 460 5 v®.- UURJAK<' B(2«:«vli SERENDA, LJUBLJANA, Telefon kltrurban Stav. 313 BRNO>PROST]E.'9V (Ceikostov*«*«) ter boste prepričani, da je vsestransko ▼ kakovosti in izdelavi rrva ▼ Jugoslaviji, ter nima nikake konkurence ▼ svojih solidnih nizkih reaah. Lastna izdelovafnica perila in čevljev. = g priporoča 86 13—13 Odo n Koutny Ljubljana, Kolodvorska ulica ~7. nflašETaiec gJascnriev v Ljubljani Woltova ulica 12. onnfofem oglaševanja ter popravila jriaaovirjev in har-BOfii ev ep ci elno sttokovno točne >n ceno. 435 Prodajalka fna a oddelek za konf-kcijo in ena za oddelek za čevlje s strokovno prakso, da samore samostojno roditi, se z dobr mi pogoji takoj sprejme v veletrgovini B. St jr-meokt v Celju. 653 2-2 Obvestilo. 0bve:čava eenj. odjemalce is p. n. občinstvo, tla sprejemava nova i.eia in popravila pa nainiijih r- t.-h 6stovI čevlji v zalogi. Torlstovsk? «5 t Ji £-> Um 3 B O & F. BRUHAT Ljubljana 426 52-10 ManufoNfura in fhoniue \ Mestni trg 25/1. i i Slovenski pisarniški koledar za L1921. ▼ tedenski skladni in ▼ knjižni obliki je pravkar pri naslednjih ljubljanskih tvrdkab iz*el: 559 2 2 ' lg.p'.KIeinmayr C ^amberg. Jugoslovanska knjigarna, L. Schwent« ne», Narodna knjigarna, M. Tilar, A. Zesehko, Ivan GaJSek. Obe iadaji za erno po '.8 K sta prav okusno opremljeni in zelo praktični. Razširjajte in naročajte dnevnik JUTRO"! Tvrdka Charles Princ vljudno naznanja cenjenemu občinstvu, osobito trgovcem z manufakturo, da se je preselila s svojo veletrgovino iz dosedanjih trgovinskih prostorov na Turjaškem trgu št. 1 in iz pisarne v Židovski ulici št 1 v novo otvorjeno trgovino PT1 na Dunajski cesti št. 4 prejšnja gostilna „pri Bevcu". Priporoča se za nadaljnje cenjene obiske z velespoštovanjem L679 2-1 £SH35S£38SI LJUBLJANA 473 iS—I .03 52 - 27 ČEVLJI m debelo io na drobno, vse vrste moiki, tenski in otročki, delavski kakor tudi oaj-finejši vseh vrst po najnižjih dnevnik cenah se dobijo pri znani tvrdki ALEKSANDER OBLAT, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28. Trii s« pošlila ga ooizetiu po vsem kraljestva. ObL konces. informačni zavod :: Drago Beseljak:: LJubljana. Cankarjevo nabreije A, dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu- in inozemstvu. V abonementu ter posamezno, cene zmerne. 10 16 Najlepše božično in novoletno darilo! Kupite srečke Drž. razredne loterfle! Izmed 100000 srečk jih bo v petih razredih polovioa izžrebanih! Vsaka druga srečka zadene! NrjMčji dobitek v najbolj srečnem slučaju je 9,000.000 Kron! Cela srečka stane 192 kron, polovica srečke 06 kron, četrtina 48 kron, osmina 24 kron. !! Ne zamudite prilike !! Žrebanje v prvem rasreda se vrii 2s dne 3. Januarja ia dno 4. januarja 1921. Srečko prodsja in razpošilja po poŠti, če so vpošlje znesek za naročeno srečke in poštnina: Zadružna Gospodarska banka d. d. Opremljeni! sobo. če mogoče z up . .ribo kuhinje, iščeta novi,p ročetica. — Cenjene ponudi na upravo .Jutra* pod „0premljei zoba". 5 7 2 Kupi se tii^a, £££ °rtk sani«. Naslov se izve v uprarni-tvu .Jutru 3uposlouonski poslovni Hol&dk sa leto 1921. je i zrel v obliki trdoiezan knjige 17x22 cin. Ima za t-alt posameze dan 6x15 cm zapii-o^neea prostora n prvovrstnem papirju. Stane do 15. decembn pri .Založ .iStvu jugosl. poslovnega koledirji v Ljubljani. K 20 —, po pošti K 2 -—. Pi 15. ilecembru se dobi samo v knjigarnah p« K 30' . Koledar je potreben pripomoček za vsako pisarno. Trg' vci in knjigarn* ilobč koledar s knjigotrškim poouna in rplniro hvaljena«red»tra kv>:' ■roti podganam in milim h 10- . a ttarka K tO - nosetmo močni .ink ura r» atenle* It Ir —, iimčevalee moli« K tO . Potilja po puvaatnj >"M a ekrport B. J&nker, Petriniskn oljen S. Zagreb br. 33* »'» Krompir t množinah od 200 kg naprej, oddaja družba JDIMil", Oonalslo cesta po oenl K 1*90 sa kilogram. Istotam se dobi tudi odbrao krompir za krmo po ecni 80 r za kilogram. 616 6 delniška družba za mednarodne transporte. Brzojavni naslovi Spedbalkan. 70 20 _____Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wien. I Špedicija vseli vrst. Sprejemanje blaga i skladišča. Carinska aiiatara. Zacarisjesja ia aiaFovanja. Mednarodni prevozi. Selitve i patent. pobiStvenlmi vozov! na vse strani. ——= Prvo ljubljansko Javno skladiSfe, spojeno s tirom Juine železnice. ■ spedicijsko podjetje v I I I Natisnila Botanika tieksms, iiv Ljubliaoi/