^ ^ Kremenovi in dolomitovi kristali med Škofjo Loko in Soro Matija Križnar, Vili Rakovc, Uroš Herlec Med Škofjo Loko in vasjo Sora je vrsta globokih grap, ki so jih izoblikovali in poglobili potoki z vzhodnih pobočij nad reko Soro. Tam smo od leta 1994 odkrili več nahajališč kristalov kremena, dolomita, kalcita in pirita. V večjih blokih kamnin v podpornih zidovih na obrežju reke Sore je namreč Matija Križnar v votlinicah dolomitnih in kremenovih žil našel kristale omenjenih mineralov. Poglobljeno poizvedovanje in terensko raziskovanje nas je pripeljalo do odkritja več prvotnih nahajališč estetsko in oblikovno zanimivih kristalov kremena, ki jih spremljajo dolomitovi in kalcitovi kristali, v grödenskih peščenjakih v vrhnjih delih grap pa tudi kristali pirita. Kamnine, v katerih smo našli kremenove, dolomitove in kalcitove kristale, so zgornjetriasni baški dolomit in jurski škofjeloški ploščasti apnenec z roženci. Baški dolomit, ki je najlepše razgaljen v strmih grapah potokov na mnogih mestih vzdolž celotnega pobočja, je izrazito votlikav in žilnat; kristali v njem so bolj raznoliki kot v zgoraj ležečih škofjeloških ploščastih apnencih z roženci. Večja poroznost in prepustnost baškega dolomita zaradi razpok in votlinic sta omogočala hitrejšo in bolj neovirano rast kristalov. Na posameznih primerkih zapolnjenih votlinic je lepo vidno zaporedje kristalizacije. Najprej je kristalil sedlasti, rahlo rumenorjavo obarvan dolomit romboedrske oblike, ki ne presega 5 mm. Sledijo mu Biterminiran kristal kremena, 30 x 8 mm, v geodi, zapolnjeni z dolomitom. Najdba in zbirka Vilija Rakovca. Foto: Miha Jeršek 356 # Votlinica, zapolnjena s kristali dolomita in 4 mm visokim kristalom kremena. Najdba in zbirka Vilija Rakovca. Foto: Ciril Mlinar ZBORNIK MINERALI C.indb 356 ^ 16.12.2005 21:51:02 ^ KREMENOVI IN DOLOMITOVI KRISTALI MED ŠKOFJO LOKO IN SORO ^ Kristal kremena, 18 x 8 mm, v geodi, zapolnjeni z dolomitom. Najdba in zbirka Vilija Rakovca. Foto: Miha Jeršek do 20 mm veliki in do 5 mm debeli povsem prozorni in brezbarvni kristali kremena, ki so redko biterminirani. Generaciji kremena je sledil delno prosojni motni kalcit z do 3 mm velikimi romboedrskimi kristali, ki v nekaterih votlinicah in žilah kremen povsem preraščajo. Najlepša je najdba do 15 mm velikih žezlastih kremenovih kristalov na dolomitni osnovi, ki so popolnoma čisti, kar sicer velja za vse kristale kremena s teh nahajališč. Na področje baškega dolomita in spodnjejurskih škofjeloških ploščastih apnencev z roženci s prelomom v dinarski smeri severozahod-jugovzhod mejijo rdečkasti, sivi in zeleni grödenski peščenjaki in konglomerati, ki segajo skoraj do vrha Osolnika. V sivih in zelenih, torej reduciranih različkih, smo na več mestih našli do 7 mm velike pentagondodekaedrske kristale pirita. Pobočja med Škofjo Loko in Soro gotovo skrivajo še več nahajališč mineralov. Upamo, da bo naš prispevek botroval novim najdbam. Literaturni vir: Grad, K., L. Ferjančič, 1974 : Osnovna geološka karta 1:100 000, list Kranj. Zvezni geološki zavod, Beograd. # 357 ZBORNIK MINERALI C.indb 357 ^ 16.12.2005 21:51:04