Stev. 293.
V Ljubljani, v soboto, 19. decembra 1903.
Letnik
Tele/on št. 74.	Posamna številka 10 h.
Po peitl pr*|eauo:
M
«•1* leto naprej 26 K — h pel leta » 18 . — » četrt » > 8 » 50 » »••eo > 2»20 >
V apravolštvo pre|eaaa: za
telo leto naprej 20 K —h pol leta » 10 » —» *otrt » » 6 „ — » »oooo » 1»70»
Za pošiljanje na dom SO h na mesec.
Naročnine In Inserate sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice it. 2.
Rokopisi se ne vra«a>o, cefrankovana pisma &e vsprejemajo.
Uredništvo je ▼ Seme-mAkih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja veak dan,izvzemti nedelje in praznike ob pol 6. ari popoldne.
Ljudstvo in vlada na Kranjskem.
Ko je dr. Susteršič ob priliki sprejema delegacij na cesarskem dvoru na Dunaju povedal odločno in jasno nositelju krone, Njegovemu Veličanstvu, kateremu ves slovenski narod od pamtiveka izkazuje neomejeno lojalnost in zvestobo, da je glavna krivda nagemu besnemu domačemu boju iskati r palači politične deželne vlade, je bil odkrit in pravi tolmač ogromne večine slovenske kranjske dežele. Ne tisti, ki z bizantinsko servilnostjo klone v molku pred prestolom, je prijatelj države in prestola in avojega naroda, temveč kdor z dolžnim re-spektcm, a cbentm z dolžro odkritostjo pove mnenje, katero deli i njim tisoč in tisoč drugib. In tak tolmač mnenja tisočev in tisočev v deželi je bil dolegat dr. Susteršič.
Ko je bil imenovan baron Ilein dvornim svetnikom in obenem naslednikom barona Wi»k!erja v vodstvu deželne vlade na Kranjskem, ni našel posebno c strih stran karskih n&sprotstev.
Slovenski stranki sta bili pač ločeni, a vezi enokrvnoEti, istorodnosti in politične navezanosti ene slovenske etranke na drugo so omejevale in blažile strankarski boj.
Po deželnozborskih volitvah pred približno osmimi leti pa bo je položil temelj ostremu boju. — Zastopniki nemškega vele-posestva v deželi so hoteli postati del odločujoče parlamentarne večine v deželi. Zato so še pred otvoritvijo deielnega zbora sklenili s takozvano narodno-napredno slovensko stranko pakt. Ko so bo vršili razgovori glede tega pakta, je igral že umrli poslanec Janko Kersnik parlamentarnega kurirja med Schwe-glom, Heinom in dr. Tavčarjem.
Z ustanovitvijo slovenskc-nemške zveze se je ustvaril temelj za umetno deželnc-zborsko večino in za brezobzirni boj med slovenskima strankama v deželi. Boj se je od leta do leta poostreval in prepad med
slovenskima strankama je dospel do vrhunca v sedanji dobi.
Narodno - napredna stranka izgublja od leta do leta na Bvoji narodni barvi, ker ji zveza b Schvveglom jemlje narodno čilost in svobodo. Ta stranka je brez krmila, kajti edino točko svojega programa — narodnost — je morala izdati. To rano na svojem bo-lehnem telesu pa hoče zakriti z besnim pisanjem in kričanjem na našo slovensko-ljudsko stranko. Vrgli so se na izpodkopa-vanje cerkvene avtoritete in na izpodkopa-vanje pozitivnega krščanstva vobče.
Kako bo zasramovali brezmadežnost Matere božje, Božanstvo Kristusovo v izvestnem slovenskem liberalnem listu, je še vsem v svežem spominu.
Ravno zdaj prinaša »Slovenski Narod" članke, polne najnesramnejših laži, v katerih zasramuje papeštvo.
Kako so s cinično brezvestnostjo ščuvali proti denarnim zavodom, ki niso v rokah liberalne klike!
Ta dolga veriga napadov na verski čut in gospodarsko moč slovenskega ljudstva, ki se z malimi presledki plete skozi vso vrato let slovensko - nemške zveze, ima edini namen —: obdržati politično moč narodno-nts-predni stranki.	*
Zato pač razumevamo, da dr. Tavčarjeva stranka b svojega strankarskega stališča stavlja strankarske interese nad obče slovensko korist. Ša bolj razumljivo nam je stališče barora Schwegla in njegove nemške stranke. Čimbolj se pogloblja slovenski boj na Kranjskem, tembolj raste veljava nemškega elementa od Drave do Trsta, tembolj tudi padamo Slovenoi v brezpomembnost, ako ni nobene odločujoče slovenske stranke niti na Kranjskem, temveč le baron Schwegcl in njegovi služabniki.
Ne moremo pa umevati stališča barona Heina, kot najvišjega uradnika cc-sarske vlade v deželi. Politična uprava mora vendar po svojem zvanju uplivati na ublaženje socialnih in političnih bojev, nikdar pa se ne sme ponašati tako, da gineva zaupanje v njeno objektivnost. Narodnega miru v de-
želi baron Hein ni ustvaril, a rodil Be je uprav v času njegove politične vlade socialni in strankarski boj, kakršnega še ni videla dežela. Še v polupreteklem času je imel baron Hein lepo nalogo, postaviti se nad stranke in odvrniti od sebe vsak sum pristranosti in vsak sum posebne ljubezni do slovenskoncmške koalicije. A ta trenutek je zamudil.
Bržkone je precenjeval moč slovenske nemške zveze in taksiral moč naše stranke po pisavi »Slov. Naroda«.
A tega ne bomo preiskovali. Politični dogodki zadnjega časa nas uče le enega dejstva: Da je zaman upati še dalje v trajno moč kake iz slovenskih in nemških liberalcev zvarjene večine. Naš vladar želi miru in rednega parlamentarnega dela. To želimo tudi mi. A zato je potrebna sloga med tendencami vlade in ljudstva. Kaj je tendenca ljudstva, to pač uče časi obstrukcije dovolj glasno! Na tolikih shodih je sklenjeno v jasnih resolucijah! Pravično politično zastopstvo in gojitev narodnogospodarskih teženj slovenskega ljudstva — to sta zahtevi, v katerih se ne more izpre-meniti ljudstvo vladi na ljubo, ampak v katerih sa mora vlada prilagoditi ljudstvu.
Tu je zdaj jedro vsega vprašanja. Mi poznamo danes samo dva odločilna faktorja: Vlado in ljudstvo. Lberalni stranki obe odpadeta brez sledu, ako se sporazumeta ljudstvo in vlada. Če se ta edinost v težnjah še ni dosegla, pač ni krivda ljudskih zastopnikov, ker ti so le tolmači ljudske volje.
Zato je izgovoril dr. Susteršič čisto resnico, ko je Njegovo Veličanstvo opozoril na politično stališče deželne vlade Kranjske.
poročila iz Hrvatske.
Sklep osrednjega odbora hrvatske stranke prava.
Ker ni moglo priti do zaželjene sloge med opozicionalnima strankama, je osrednji odbor stranke prave določil na svojem zadnjem zboru, da naj ostane glasilo te stran ke »Obzor", ter bode ta| določba tudi v listu označena. V nadzorstvo uredništva so izvo-
ljeni dr. Derenčin, Gregor Tuškan in župnik stetan Zagorac. Obenem se je sklenile, da se saborskemu klubu stranke prava daje popolna sloboda v njegovi parlamentarni akciji nasproti drugi opozicionalni frakciji. Stranka se ima driati strogo programa iz leta 1894. z vsemi štirimi resoluoijtftfit^tf 29. prosinca leta 1903. Tako ostaneta dve stranki v borbi proti mažaronstvu, a je upanje, da ga bosta složno pobijali, kar bi bilo zares potrebno, da preneha med strankama vsak prepir, kakor je bilo sklenjeno 29. pro*. 1903.; saj je vendar obema strankama v prvem redu bilo do tega, da se zruši sedanji sistem, a ne da se v brezplodni domači borbi slabi odpor proti mažaronstvu.
Hrvatski ljudski učitelji deželni uradniki.
Hrvatski ljudski učitelji so kaj slabo plačani. Posebno se jim je stanje pogoršalo pod vlado poprejšnjega bana Khuena. Piaio dobivajo učitelji od občir, imenuje jih pa deželna vlada po svoji volji, največkrat brez obzira na predlog občinskega šolskega odbora. Ker so vsled poznate slabe uprave pod banom Khuenom občine silno osiromašile, je nastopila posebno za učitelje slaba doba, ker so se silno zmanjšali njihovi dohodki, Radi tega žalostnega gmotnega položaja so se obrnili hrvatski ljudski učitelji na sedanjega podbana za pomoč ter so izročili tudi saboru prošnje za povečanje plače. Toda o povečanju plač za zdaj na Hrvatskem ne more biti govora, ker se zemlja bori s tako velikim pri-mankljajem. To je omenil tudi podban na prošnjo učiteljev, a obenem tudi sporočil misel, katero goje učitelji že dalje časa, kako bi oni dobivali plačo od dežele, ali bolje rečeno, kako bi oni postali deželni uradniki. Pri dobro urejenih deželnih financah bi bili učitelji vsaj varni za svoje plače. Kako bi jim teknila uradniška odvisnost, to je seveda drugo vprašanje, glede katorega bi morali hrvatski učitelji dobro premisliti, je-li bi bilo vredno žrtvovati današnjo odvisnost od občine državni oblasti.
Hrvatski proračun xa leto 1904.
Dolgo časa se je mislilo, da hrvatska vlada ne bo mogla sestaviti prorač. za 1. 1904,, pa ga tudi ne bi bila, da ni dobila po dogovoru z ogrsko vlado posojila 3,008.349 kron, s katerim bode pokrila primankljaj. Toda to posojijo bode morala vrniti precej, ko se sklene nova finančna nagodba. Proračun za leto 1904. je sestavljen po podatkih iz leta 1902., ker za leto 1903 Hrvatska ni imela
LISTEK.
Prešernova »fajfa« napadena
ali:
kvasično pričevanje veleinte-ligentnega „Narodovca- Pipo-slava Harambaše Hajdukovica.
Zgodilo se je, česar smo se bali, a česar odvrniti nismo mogli: Vnel se je boj, boj strasten in bratomoren. Literarna zgodovina, že sama ob sebi nevarna stroka, ki nudi toliko izkušnjav za vroče praske in zavratne napade, je zopet odprta novim napadom. Deset let so se menda Grki borili za lepo Heleno pred Trojo, dokler ni mesto končalo v pepelu in v razvalinah. Bogve, če bo Slovenija doživela v desetih letih konca grozne vojske za Prešernovo pipo? Če pogledamo nazaj, nas mora pač zona obiti: Koliko časa je trpela črkarska pravda, koliko črnila je požrla, koliko obrekovanja rodila I A kaj je mrtva črka proti Prešernovi pipi I
V svesti smo si torej usodepolnega tre-notka. Mah na mah bodo padali udarci nasprotnikov. Danes dvignemo ščit, da se obranimo sovražnega kopja. Jutri pa izderemo meč in planemo na sovražnika.
Obramba je torej danes naš« geslo. A predno bu podamo v boj, Bi izberemo zavetnika. Naš patron bodi stari slovanski žrec Gorazd. Aškerc nam jo priča njegove blago-hotnosti, kajti Aškerc stoji na naši Btrani, dasi njegovo stališče ni popolnoma korektno. Aškerc je namreč tega mnenja, da Prešeren ni kadil, oziroma trdi, da predno se začne preiskovati o pristnosti Prešernove fajfe, se mora rešiti principijelno vprašanje, aii je Prešeren kadil ali ne.
Mi pa, kakor znano, se borimo za to, da je Prešeren kadi), a ne iz označene pipe; šli smo še dalje in postavili tezo, da jo kadil ogrski tobak. V skritih kotih svojega srca imamo še misli, ki jih povemo pozneje. To je trdnjava, katero branimo, in glej, dvignil se je Harambaša tam od straže hrvaške in je prihlačal proti nam ter nas kruto napadel! A mi branimo sebe in pristnost literarne zgodovine!
Čujte, kaki so njegovi dokazi!
On trdi, da mi nimamo nobene pipe, torej ne moremo soditi o pipah, torej je Prešernova pipa pristna. Oj, zlobno zavijanje in vnebovpijoče obrekovanje! Nasprotno je res: Harambaša ima sicer doma tri pipe, a mi imamo štiri — torej jo moč naših dokazov večja!
Dalje trdi: Pristne so relikvije, ki jih
je škof Hren dal v šentjakobsko cerkev, torej je pristna tudi pipa, bi jo ima Harambaša v rokah.
In dalje : »Družba sv. Cirila in Metoda« daje tiskati svoj koledar v »Narodni tiskarni* — torej je Prešernova pipa prava. Se dalje trdi ta orjak učenosti, da mi mašujemo v kazuli iz Hasanpsšavega plašča in da molimo na molek očeta Rsdeckega — torej je njegova pipa Prešernova, in Harambaša sme kaditi iz nje!
Omahnili smo, kajti to nas je podrlo. A prisežem vam lahko, da se mi godi krivic?, kajti jaz, ubogi Pipar, se še nikoli nisem dotaknil Hasanpaševega pjašča, in Ra-deckega molek je zame deveta dežela. To bo pravi vendar: porfidno v obraz biti resnici!
Tudi drugi dokazi so taki, da jih pri natančnejšem opazovanju spoznamo kot ne-dostatne. N. pr. ta le: Harambaše se bore za krst častni in slobodu zlatnu; torej imam jaz, Harambaša, prav, ko trdim, da je moja pipa Prešernova relikvija. Harambaša vihti nad svojo glavo čudno zastavo: Umazani papir »Sloverskega Naroda«. Oj, kako se v »Slov. Narodu« branita »krst častni in sloboda zlatna«! Res, naš Harambaša je jani-čarskega pokoljenjp. Malo se mu torej podaje, ako se sklicuje z ozirom na Prešer-
novo pipo na slavno preteklost harambaš-kega ceha.
A on gre še dalje v svoji predrznosti. V sedemdesetih letih — pravi Harambaša — je bil v Istri in je tam celo kopo duhovnikov zval svoje pobratimo. Torej je Prešernova pipa pristna! O Harambaša, škoda vsake kaplje vina, ki si ga izpil po istrskih fdtrovžih!
To priznanje Harambaševo nam je šele popolnoma odprlo oči.
Zdaj vemo, odkod izvira njegovo početje: On je star klerikalec! Koliko ste že, vse časti vredni „Narodovci", čitali o klerikalni zlobi in o nevarnih objemih črnega zmaja! Harambaša mu je padel v kremplje, in, enkrat poklerikaljen, se ni nikdar več mogel povspeti do čiste prosvete liberalne družbe. Skriven klerikalec je, v ovčji koži, morda celo jezuit, da tako hrepeni po relikvijah! Njegova prijaznost do Tomaža Hrena — sumljivo dejstvo! Kako radostno rabi besedo »relikvija"! Kako radostno pripoveduje, da se je Prešeren ponoči shajal s svojim dekletom ter pri tem pušil iz omenjene pipe! Ali ni to na las enako skrivnemu grešnemu veselju, kateremu se po ^Narodovem" pričevanju tako radi udajajo klerikalci ? Brez dvoma: Pod imenom Harambaša se skriva eden najbolj nevarnih kleri-
proračuna radi posnatih dogodkov. Vsa potreba iznaša 20,601 068 kron, za 1,903.624 K več neg j leta 1902 Ta potreba ae bode po krila z lastnimi dohodki treh avtonomnih oddelkov v znesku od 1,427 019 kron, manje za 729.784 K nego v letu 1902, kar dokazuje najbolje, da so glavnice deželnih zakladov potrošene, ker ni dohodkov od njih; potem s 44% tangento od vseh davkov, \saj bi morali biti, kar pa v resnici ni; le-ta iz-na3a za leto 1904 le 16,165.700 kron za 375 041 kron manjo nego v letu 1902. Iz VBega se vidi, kako dohodki zemlje padajo, kar je seveda zasluga bivšega bana Khuena in njegove večine. La z zgoraj omenjenim posojilom je bilo mogoče predložiti saboru proračun, o katerem se pa ne bode zdaj razpravljalo, ker je premalo Časa za to, nego je vlada predložila postavo o indemniteti za tri mesece do konca marca, ker misli, da bo do takrat tudi že nova finančna nagodba gotova. Tako sa je izrazil danes tudi poročevalec o tej postavi v proračunskem odboru, ko je zagovarjal predlog proti opoziciji, ki ga ni mogla sprejeti, češ, da nima zaupanja v novo vlado. Opozicijo sta zastopala v odboru dr. Frank in dr. Ranjavčič. OJdelni predstojnik Sumanovič je branil seveda predlog terobljuboval velike dobičke od nove finančne nagodbe, tako da bode mogla Hrvatska potom lahko napredovati v duševnem in gmotnem pogledu. Dasi takim besedam ne more verovati noben trezen človek, je večina vendarle sprejela osnovo, in tako bode seveda storil tudi ssbor.
Iz delegacij.
Proračunski odsek avstrijske delegacije je imel včeraj sejo, kateri so prisDstvovali vsi ministri. V razpravi je bil proračunski provizorij. Poročeval. Bjcquehem je priporočal vzprejem proračunskega provi-zorija. Del. Stranskyseje pritoževal, da skupna vlada ni pravočasno sklicala de legacij. Del. K r a m a f je rekel, da nje gova stranka ne bode toliko iz stališča proti skupni vladi kakor iz vzrokov notranje politike glasovala proti proračunskemu provi-zoriju. Dal. Sylvester je izjavil ime nom nemške ljudske stranke, da ne bo glasovala zoper provizorij, pridrži si pa proste roke glede državnega proračuna za 1. 1904. Grof K o t t u 1 i n s k v je dejal, da glasuje za proračunski provizorij, Verzegnassi bo glasoval proti. Delegat Sušteršič je izja vil, da je stališče hrvatskega in slovenskaga naroda v splošni politični situaciji isto, ka kor ono zastopnikov češkega naroda. Glasoval bo zoper provizorij. — Vojni minister P i t r e i c h je obljubil, da bo na vsa vprašanja glede vojaškega proračuna dal tDČne izjave. Pri glasovanju je bil dvamesečni proračunski provizorij vzpre j e t z vsemi razen glasov Čehov, Jugoslovanov iz Italijanov.
Položaj na Ogrskem.
V včerajšnji seji je zbornica izrekla svoje sožalje vsled smrti nadvojvodinje Klotilde njenim starišem.
Finančni minister Lukacz je predložil predlogo, da se podaljša 40. člen zakona od leta 1889 o financijelni skupnosti Madjarske, Hrvatske in Slavonije za eno leto.
Potem je zbornica nadaljevala razpravo o rekrutnem kontingentu. Poslanec Hoilo je imel daljši ohstrukcijski govor. Potem se je izkazalo, da zbornica ni sklepčna in seja se je po 3. uri prekinila. Takoj so začeli klicati po telefonu od vseh strani poslance, a šele ob 7. uri zvečer se je posrečilo sklicati
kalnih devičnikov, če ni klerikalna zloba dosegla celo vrhunca nesramnosti, da to ni Harambaša ampak Harambašica, kaka Marijina hči iz klerikalne organizacije! Saj jih poznamo, te hinavke! Tako je Prešernova fajfa tisti trojanski konj, v katerem se vtiho-taplja klerikalizem v narodno - napredno stranko. To je najnovejša klerikalna per-fidnost. Zato na boj na divje Amonite!
A najbolj nečuveni atentat na čistost zgodovinske vede je zakrivil Harambaša s tem, da nam podtika celo izmišljeno do-godbo in potem kaže na nas s prstom, kakor za osramočeno deklioo, ter kliče: Glejte jih, taki so! On piše namreč v očigled vsemu slovenskemu narodu :
»Po novokatoliški kombinaciji Piparja brez pipe se je vršil s Prešernovo fajfo sledeči proces:
Rajni Potočnik, lahkomišljeneo, ki je lagal kar iz navade ter izmišljal si kar cele romane, se je hotel enkrat malo pošaliti s svojo ženo. Nekega dne si najame mestnega tamborja Žana, naj razbobna po ulicah ljubljanskih, da kupi Prešernovo »fajfo". Pip pa je strašansko čislo v beli Ljubljani, a še vefi na Kranjskem. Jedva odbobna Zan, be je kar trlo samih ljubljanskih barab pred .Avstrijskim cesarjem', ki so kričali: .Gospod, jaz imam Prešernovo fajfo !' ,Ni res1, vpije drugi,
jih toliko, da je bila seja sklepčna. Določil se je dnevni red današnje seje. — Menda se je vršilo danes glasovanje o rekrutnem kontingentu.
V parlamentaričnih krogih dvomijo, ako bo mogoča predlogo o vojaških novincih rešiti še v tekočem letu.
Čelii in Madjari.
Zadnji čas je bilo čuti nekaj govorov na Češki in zlasti na madjarski strani, v katerih se je povdarjalo medsebojno prijateljstvo in s9 iimenjavali uljudni pozdravi. Med Madjari se množe glasovi, ki zagovarjajo ožjo zvezo b Čehi. Dva poslanca neodvisne stranke sta se v govoru in pismu ie za vzela za to, Košut je objavil članek, v katerem zagovarja izpolnitev čeških narodno-političnih in državnopravnih zahtev. Trgovinski minister L a n g je o tem napiaal celo brošuro, odgovarjal mu je pritrjevalno dr. Kramah Sedanji ministrski predsednik Tisza se je izrazil, da so Madjari že dvakrat dvig nili avstrijske Nemce v sedlo, a tretjipot se to ne bo več zgodilo.
Čaško-madjarsko prijateljstvo je seveda samo posledica slučajnih razmer. Msdjari so nasilneži in barbari, ki iščejo povsod le svoj dobiček; ako bi jim bilo res kaj do češkega prijateljstva, ne bi postopali tako krivično s Slovaki.
Bodočnost Makedonije.
C o n č e v , general makedonskih vstašev, se je izjavil o bodočnosti Makedonije pred raznimi politiki v Parizu tako : »Velesile sa bodo morala združiti, da se Makedonija razdeli v okraje, po narodnostih zaokrožene, kot se je to zgodilo na Kreti. Vsaka država naj bi upravljala deželo v njej odkazanem okraju. Ako bi se države o tem zjedinile. bi turška vlada temu gotovo pritrdila". Cončev meni, da so se države o tem že precej sporazumele. Zato upa, da se reši makedonsko vprašanje, sicer bode spomladi zopet vzbruhnila vstaja z največjo silo, ker ima makedonski odbor dosti čet na razpolago. Glede avstrijsko-ruskih makedonskih zahtev meni Cončev, da obsegajo mnogo dobrega, da pa delokrog generalnega nadzornika in avstrijskega ter ruskega civilnega agenta, ki sta mu prideljena, ni dovolj jasno začrtan, ker se zadnja dva ns moreta slo bodno gibati in ker zlasti nimata pravice, da bi mogla nasprotovati.
Med Italijo In Avstrijo
se je zadnje tedne, predno neha trgovinska pogodba, razvil živahen trgovinski promet. I i naše države prihai* velika množina konj in lesa. V Vidcru (Udine) je bilo samo en dan iiložsnih 4000 voz lesa, ki je prišel iz Kranjske in Koroške. Sa silnejši je uvoj laških vin v našo monarhijo. V 15 dneh je prišlo 120 000 hektolitrov vina iz Južne Italije in 100 000 hektolitrov vina iz Sicilije v Avstro Ogrsko. Za slučaj, da se trgovska pogodba med našo in italijansko državo razruši, pripravlja vlada v Rimu kraljevi odlok, v katerem določa cariao 18 lir za voz lesa in 100 frankov za vsakega konja iz Avstro-Ogrske. Razun tega bo določena carina za kovinsko, stekleno blago iz Češkega, kože, pivo itd. Ollok bi Btopil v veljavo takoj z novim letom.
Zatiranje cerkve na Francoskem.
Ministrski predsednik Combes je zbornici predložil načrt zakona, po katerem se vsem kongregacijam, torej tudi onim, kate-^
tretji, četrti itd., .jaz jo imam, moja je pristna!' In bena Potočnik je verjel vsem tem capinom. Pokupil je torej vse lule, iz njih izbral s pečatnim voskom zamazano, ki mu je ugajala najbolje, ter prezentiral jo svoji soprogi, trdeč, to je prava pravcata Prešernova pipa, ki se mora lepo shraniti! Rama locuta est in — amen 1"
Najslovesneje protestiramo proti taki hudobni insinuaciji! To si je izmislil Harambaša, kakor si je izmislil tudi prej naštete dokaze v prilog svoji počeni fajfi. Stvar je vsa drugačna. Vsa čast g. Potočniku in njegovi soprogi! V njuni posesti je bila pipa v varnem zavetju, a slabo se jej je godilo prej in pa zdaj, ko Harambaša kadi iz nje.
Poizvedovali smo po zgodovini te pipe, Doznali smo, da ta pipa ni bila last Prešernova, ampak enega njegovih prijateljev, katerega povemo pozneje. Nekaj let po smrti Prešernovi je prestala v zlovestni usodi ter pri tem počila jeze in bolesti Sle venec nima sreče!
Leta 1880. so jo proklamirali za Prešernovo pipo in 1. 1883. je prišla v roke Potočnikovim. Tako je Harambaša!
A nam se zdi, da zgodovinska prošlost te pipe še ne leži Harambaši toliko na srcu, kakor to, da bi on iz nje kadil.
Le čujmo tega praktičnega literata!
rim je bila dozdaj dovoljena, odvzame pravica po uče . Vse kongregacije se imajo razpustiti, ..jmovo imetje zapade državi. Ta zakon se ima izvesti v teku petih let.
lluska vojna z Japonci?
Napetost mod Rusijo in Japonsko je po poročilu iz Waehingtona postala akutna. Vojna nevarnost se veča. Mir bi se baje mogel ohraniti samo na ta način, da Rusija prizna Japonski važne koncesije na Koreji, da bi Japan imel dejanjsko pokroviteljstvo nad Korejo. Japonski stari državniki bo bili v sredo na posvetovanju in so sklenili, da mora ostati Japonska na stališču, katero je poprej zavzela.
To kaže na to, da so Japonci zavrgli ruski odgovor na japonsko noto, vendar niso nemogoča nadaljna pogajanja.
L. Tokia poroča telegram, da v krat kem odide japonska vojska proti Kireji. Včeraj so imeli japonski starejšine posvetovanje s cesarjem. Iz Shanghaja javlja brzojav, da se tudi Kitajska pripravlja na vojno. Vlada je zapovedala vsem uradnikom po provincah, naj se takoi oborože. Vsaka dežela je dobila ukaz, da pošlje oddelek dobro izurjenih čet v Peking.
Svinjska zaprtij* v novomeškem okraju.
Prepoved iz novomeškega okraja izvažati svinje pomeni pozimi za kmeta toliko, kakor poleti toča. In ta uima je zopet zadela Dolenjsko.
Lahko rečemo, okoli Novega mesta je v začetku zime zbran ves prašičji rod, ki je namenjen za izvoz tudi iz sosednih okrajnih glavarstev.
Krško glavarstvo zlasti se peča z izrejo plemenih živali. M;adi prašički pridejo, oziroma pripeljajo se v vagonom podobnih vozeh na novomeške samnje, tedenske, mesečne in pet velik h. Ti samoji sa zdaj gotovo največji na Kranjskem.
To mladino pokupi večinoma novomeški polit čni okraj, da jo poredi na pol ali do cela. Ia lahko trdimo, da je svinje-reja zdaj na Dol9njskem prvi in skoro edini vir, iz katerega kmet dobi denar.
Isvažane svinje so pozimi poglavitno tovorno blago dolenjske železnica. Ves izvoz pa je v roki enega samega trgovca s svi njami. Slabo jeto, ker en sam lahko določa cene, dobro pa je, da se vsaj izvažajo. Veliko boljše, kot še pred nekaj leti, ko je kmet le domačim mesarjem moral prodajati po slepih cenah.
Ali veliko hujše pa je zdaj, če pride »zaprtija*. Novomeški okoličan je nakupil, zlasti letos jako drago, mladičev v zavesti, da bo pozimi lahko prodal. Pa pride zima, krma pohaja, dinarja je treba, svinje so zrele, pa pride prepoved. Zunanjih kupcev ni, in kmet je izrečen zopet na milost in nemilost mesarjem in meščanom, ki tudi, ko bi hoteli, ne morejo pc kupiti toliko svinj.
Alivekedokako hitro pomoč? Ali mora biti zaprtija za celo glavarstvo, če kje pogine eno svinjčo?
Z iper točo iščejo pomoči in zoper kugo, kar je prav, ali se ne bi poiskala morda ložje pomoč zoper še hujšo nesrečo, zoper zaprt jo, oziroma zoper nesrečo, ki izvira iz zaprtije?
In če vže včasih za nekatere kraje mora biti, ali mora biti za ves okraj ? Če je bolezen pri Novem mestu, zakaj naj je zaprt tudi Trebenj in Zuženberk; če je bolezen na
On pravi: Zakaj ne bi jaz kadil iz Prešernove pipe, ako sem pa pil iz Slomškove majolike ?
Tako! Torej tudi to! Istinito, to je nevaren človek! Rešite pred njim slovenske relikvije, drugače ga bomo videli jutri z ma-relo Koseskega in pojutranjem v copatah Cigaletovih! Kam pridemo, če bo talfo gi-nila naša narodna zavest?
Naše slovesne proteste izziva tudi Ha-rambašev izgovor: Jaz smem kaditi iz Prešernove pipe, ker tudi „veleugledni sorodnik našega prvega pesnika, ki mu je svo-jina postelja njegova", spi v Prešernovi postelji. Ne boš Harambaša! Gospod prvomestnik je že taka oseba, da sme z narodnim privoljenjem položiti svojo skrbno glavo na ta častitljivi ostanek. A da bi vsak Harambaša kadil iz pipe Prešernovega prijatelja, tega pa slovenski narod ne bo nikdar privolil.
Toliko za danes! Stali bomo na straži in vračali nemilo za nedrago! Ne boste nas pahnili nazaj v srednjeveško mračnjaštvo!
Pipar.
Spomini na Jesenice.
Leta in leta nisem bil na Jesenicah, sedaj mc pa opravki tja kličejo, da sem moral
enem koncu glavarstva, zakaj je tudi drugi konec prizadet?
Ce se svinje žive ne smejo izvažati, zakaj ne vsaj zaklane? Kdo bi to reč vzel v roko? Domači mesarji nimajo korajže.
Odkod torej pomoč? Mislim, da za kmeta ni druge pomoči, kakor če si sam pomaga. En sam si pa ne more, torej z zadrugo.
Zadruga bi lahko vrejevala izvoz živih svinj in če bi prišla zaprtija, bi jih poklala, izvažala zaklane, ali pa izvažala mast, špeh, suho svinjino, in če bi vse to odreklo, bi kmet zopet nazaj kupil mast in ineBO, saj poleti skoraj vsakemu že zmanjkuje in mu saj ne bi bilo treba bogatega dobička prepuščati drugim, ko ga sam potrebuje.
Št llupert, na dan!
Iz Št. Ruperta na Dolenjskem sa nam piše: »Klerikalne korifaje v Št. Ru-pertu imajo pač malo Bvetlobe 1" — to so bile krilate besede dolgoveznega »Narodovega" dopisnika. — Kaj, malo svetlobe ? — Res je zašla že marsikatera neomadeževana zvezda za dentruperškim zvonikom, pa saj imamo še luno in solnce 1 — Luna sicer ni bogve kaj, ali na solnce sa pa človek že lahko zanese. Pri belem dnevu vidimo, kako se pomika razkropljena in prestrašena četa liberalcev pred vzbujeno zavestjo domačinov. Edina tolažba naših libaralnih korifaj je še kakšen pečen junec, ki jim osladi vsaj za trenutek nehvaležno življenje. Brez mesarjevega noža bi bil poginil oni liberalni ja-neo, če bi bil slišal nespametno modrovanje šetitruperških liberalcev, n. pr.: kako bi zopet zasijala lepša doba našemu občinskemu odboru, če bi liberalni veleposestniki čepeli za vratom našega kmeta.
Mehkejši deli janca so hitro izginili v praznih želodcih — ostalo je od janca samo še nekaj razbitih kosti, ogrodje našega shiranega liberalizma. — Žalosten prizor! — In kaj govori oglodani janec? Oa pravi: »Oj, liberalni možje ! Visoko je stala kandidatura za državni zbor, previsoko za vas!
—	Visoke, previsoke noge ima tudi županov st il, tako visoke, da mu boste med nogami skozi poromah 1 Stokrat previsoko in predrago je prepričanje šentrup^rških mož, da bi se kupilo za en par jančevih reber".
—	Pri belem dnevu vidimo, kako sa gospodari v krajnem šolskem svetu, k|er so liberalci konservativni postali in menijo, da veljajo volitve za krajni šolski Bvet pol stoletja, — vidimo, kako so dobili liberalci od nekod imenik volivcev (ali za denar ali ne, to ne vemo), vidimo, kako prijetno je sedeti v občinskem odboru, kjer sa včasih dobi kakšna kapljica na občinske stroške, kakor izkazuje občinski zapisnik z dne 19. julija 1896 itd. — kdo nam potem zameri, če bi tudi mi radi sedeli v občinskem odboru ? — V farovžu glede volitev ni treba vsak dan seje. Saj smo edini! Pač pa je prav, da g. župnik ni klečeplaz in si upa glede občinskih volitev poklicanim možem odločno priporočiti krščansko može I — Pa še drugič kaj!
Več volivcev.
Notranjske novice.
V Knežaku na Pivki se Bnuje posojilnica. Nasprotuje ji nezaupni gosp. učitelj Časnik. Da je posojilnica potrebna, dokazuje strah v „Saverjevi hranilnici" v Trnovem. kier je naloženega mnogo pivškepra de-
Dalje v prilogi L
biti tam že večkratjjv kratkem času. No, pa se ne kesam, vselej kaj novega vidim ali slišim. To je prav zame, ker sem silno radoveden in dolgega časa ne morem prenašati.
Seveda, kar mene zanima, ne zanima vsakega, zato ne maram povedati vsega od kraja, kar sem videl in slišal. Gotovo pa bo mnoge zanimalo, kaj je že s tisto nesrečo na Savi, ki se je zgodila pred enim mesecem, ko se je namreč zadušila Koširjeva družina.
Ali so že zasledili pravi vzrok nesreče ? Ah so kaj preiskavali? Kaj je preiskava dognala ? Ta vprašanja so mi šinila v glavo, ko mi je prijatelj, Jeseničan, pokazal hišo nesreče, in ne bodi len, kar vprašal sem ga naj mi on odgovori na ta vprašanja.
»Ali so kaj preiskavali", dejal je, „ne vem, samo to vem, da je bil v tej zadevi te dni tukaj g. Levičnik, sodnik iz Kranjske gore. Pravi vzrok nesreče ni še dognan, a kakor vse kaže, bi res vtegnilo biti kaj na tem, kar je pisal „Slovenec" o plinih, da so morda plini iz Martinovih peči kako prišli v Koširjevo stanovanje in povzročili nesrečo. V nasprotnem koncu iste hiše stanuje družina Jaklič. Napravili so po nesreči v njenem stanovanju ventilacijo, a vkljub temu Jaklič toži, da ga boli glava.
I. Priloga 293. štev. „Slovenca" d19. decembra 1903.
na rja. Knežani so pa tako pametni, da ne bodo več hodili tako daljo v Trnovo, marveč bodo opravili dobiček sami.
V	Sl&viul j« nekaj pogorelo. Ljudstvo ai bilo aodostno zavarovano. Zažgali so liberalci — »klerikalni" županski stal. Naši po hoteli gasiti, pa jim je počila oev. badaj se držč za glavo, ki jih bo tri leta bolela . . .
V	Postojni je tak mraz, da je nekdanje »kat. izobraževalno društvo" popolnoma — zmrznilo.
V	Hrenovicah cerkvena ura »opet teče. Polomu« )o )e, kot trdi tajnik Zgur, kat. narodna stranka. Popravil jo je načelnik požarne brambe v Postojni, g. Petrič.
Senožeškega župana pl. Garzaroli-ja jeza nad Krekovim shodom oe še do danes ni polegla. Kdo pa je tisti, ki stresa njegov »pašabk* ?
V	Trnovem mora ostati se nadalje župan g. Valenčtf, .ker gospod župan go-vorč z vsakim otrokom". Nova županska čednost! G. Urbenčič nJ6 več ne agitira za — .požarno brambo". Čudno, čudno ! Taka sgitatnrsUa velesila ne sme rok križem držati. Radovedni smo, če bo g. Urbančič zopet zlezel v krajni šolski svet. Zapisnik občinske seje z dne 7. dec. 1903 pravi, da ne ... Pa bomo že videli . . .
V	Bistrici so slovesno pokopali .mesarsko zadrugo". Produkcije je bilo preveč, kor suma pa premalo. Ta je pa že mojster bil. ki vas je zadrugo učil. Kot nadomestilo bodo napravili »nižji" Bstričani — »zadrugo za obrambo bistriškega poštarja". Zadružno glasilo bo „Narod", ki je zvezan z Nemci. To pa to !
Novice iz Bohinja.
Skoda. Žid dolgo ne pomnijo ljudje, da bi tako zgodaj kot letos psdlo toliko snega; zato pa tudi že dolgo ni bilo sadno drevje cd teže snežene odeje toliko poškodovano. Na Nemškem Rovtu pri Bob. Bi strioi je sneg oelo več kozolcev podrl. Toda čeprav j« snega že dosti, vendar še vedno pridno mede.
Delavstvo. Največ škode vsled sneženih žametov imajo pač mnogi delavci. Saj kmetu poškoduje sneg le nekaj, delavcu pa vse, ker mu vzame delo ter mora bore vi narje, če jib je prihranil s trudom v času brezdelnosti porabiti. &e zgodaj jeseni je prišlo veliko tujih delavcev k zgradbi žo leznične proge skozi btenge, a sedaj se mo rajo potikati brez dela, in kar je še najhuje, tudi brez denarja okeli. Tuli iz Hrušice prihajajo delavci k nam, a se morajo seveda vrniti, ker tu dela ne dobe. Pretečeni teden je prišlo več italijanskih delavcev na Bistrico, kjer so reveži omagali, ker že več dni niso dobili nič gorkega. Ker tudi na Bistrici niso dobili dela, jim ni kazalo drugega, kot vda r ti jo čez Bučo, vsled snežnih plazov pač nevarno pot, v Gorenjo Italijo. Da ne bi dobili pri županu podpore in gorkega jedila, bi reveži brez dvoma med potjo omagali.
Nesreča je zopet hotela, da je bil nek italijanski delavec poškodovan. Bil je v pre doru, ko ravno zasliši ropotanje prihajajočih vagonov. Hoče be ogniti, a pade tako ne srečno na progo, da bo ga vozovi zagrabili predno je mogel vstati. Vozovi so mu zmečkali ramo.
Velikodušen dar. Podjetnik grel Ca-coni, o katerem ve »Slov. Narod« vedno toliko povedati, da ne mara Slovencev, je daroval pogorelcem v Srednji vasi 1000 K.
Slovanska vzajemnost. Kdor je ne pozna, naj pride na Boh. Bistrico, in jo bo našel med najnižjimi delavoi — Macedonoi. V velikih gručah prihajajo na Bistrioo iskat dela. V nedeljo jih je prišlo okrog 100. Če tudi dela ne dobe, vendar ni se jim bati, da lakote poginejo, čeprav nikdar ni videti, da bi še tako raztrgan in sestradan Mace doneč ljudi nadlegoval a prosjačenjem. Nji hova pot jih vedno pelje naravnest v mace donske barake, kjer jih njihovi bratje prav gotovo sprejmejo medse, dasi ao barake že njim samim premajhne. Primerilo se je, da so po več mesecev imeli pri sebi svoje slo vanske brate, ki niso dobili dela in jih ves čsb preživeli z bornim svojim zaslužkom. Sicer pa vlada med njimi tudi najlepša sloga in ljubezen. Eden vodi vse, vsi se pokore njegovim poveljem. Ko pridejo eni iz predora, je prvo, da sezujejo premočene škornje in jih na ognjišču vsaj nekoliko posuše, da jih bodo mogli rabiti drugi bratje, ki si še niso zaslužili toliko, da bi si mogli svoje omisliti. Življenje Macedoncev je nad vse preprosto. Nacijonalna juha »čorba«, krompir in košček kruhu, to jc vsa njihova hrana. Vkliub rev ščine vendar ni slišati iz njihovih ust drugega pritoževanja, kot tupatam kaka tiha kletev nad krutostjo njihovega vladarja — sultana.
Kuga. Delavci so baje zanesli na Hru-šioo koze. K nam pa prinašajo kolporterji kugo v znanih literarnih bacilih, kakor »Gro fiua beračica«, »Beračeve skrivnosti" itd. Ko se zopet prikažejo, bomo že preskrbeli, da dobimo tudi sredstev za desinficiranje.
Jeseniške novice.
Koz se boje na Hrušici Trije Makedonci so zboleli za kozami, sedaj se pa boje, da ne bi nastala epidemija. Orožniki čuvajo bolnišnico za infekcijozne, da bi kak nepoklican ne zašel vanjo. Vsem delavcem bodo cepili koze in tudi Hruščani bodo morali prestati to operacijo.
Makedonci vedno še prihajajo dela iskat k predoru, a jih odslavljajo domu. Podjetništvo bi jih sicer rado vzelo na delo, ker so mirni in delajo po ceni, pa kaj, ko tako brž zbolč, in nima od njih dobička. Naj jim vsaj za pot plača, da bodo mogli domu!
** Dva predora bodo morali delati skozi Karavanke. Kakor se je pokazalo do sedaj, zadeli so na ovire, katerih niso pri čakovali. Ko bi ne bili zabili že toliko de-nerja v ta predor, pustili bi vse vkup. Zemlja je mehka in tišči z vso silo k tlom, nad enim samim širokim predorom je prevelika teža, utegnile bi se dogajati strašne nesreče. Zato bodo sedaj delali dva predora drugega poleg drugega, med njima bo stena, a šele približno 1 km od vhoda. Zaradi tega pa predor ne bo dogotovljen že čez dve leti, kakor stoji v načrtu, marveč šele čez kaka 4 leta. Slaba tolažba to za domačine, ki komaj čakajo, da zavlada prejšnji mir in varnost.
Svet bo podira na Hrušici, v ne varnosti je že ena hiša. Ko so gradili električno železnico, spodkopali so svet. Hru
»Zakaj pa mu ne dajo drugega stanovanja ?"
»Zakaj ? Saj veš, kako je, Jaklič ne sili, ali se boji zamere, ali pa se zanaša na — ventilacijo".
,Hm, glava ga lahko boli, ne da bi bili krivi plini, ali ne?"
»Gotovo, ali poslušaj dalje. Morda ti je znano, kako so prirejene Martinove peči, v katerih toj.č železo. Če nisi videl, ti ne morem dopovedati s samo besedo, da bi bil popolnoma na jasnem. Dobro poldrugo leto šele imajo na Savi nov shtem, po katerem so urejene Martinove peči za topljenje železa. Velikanski kotli imajo luknje, skozi katere kurjači dregajo z drogi notri, pokriti so s cilindri in zvezani med seboj b cevmi. Grozno smrdljivi in nesopljivi plini se notri preganjajo. Kolikor toliko gotovo uhajajo plini ven. Kadar kurjači podregajo notri, vsalej puhnejo nanje razgreti smrdljivi plini in zato stavim, da čez tri leta ne bo nihče obstal tukaj pri 12urnem delu na dan, morajo se prej ugonobiti. Da res uhajajo plini pri tej napravi ven, dokazuje to, ker se koj užgo, ako se n. pr. goreča žvepljenka pod takne pod kotel.«
»Ali so ti plini res zdravju škodljivi?"
»Ne morem drugače reči, kot da so res škodljivi. Pred kratkim ao našli štiri mrtve mačke, prišle so preblizu kotlom, plini so jih omamili in zadušili. Tudi delavci ne bi
mogli obstati, ako ne bi šli večkrat na zrak. Nedavno bi se bili štirje zadušili, ako bi bili v bližini kotlov dalje časa delali; čutili so se že omamljene, o pravem času šli so na zrak, da so ni zgodila nesreča.
»Kako pa uhajajo plini vun ?«
»Kaj jaz vem, jaz nisem veščak. Mo-go5e je krivo kaj to, ker imata po dve Martinovi peči le tri kotle, namestu da bi vsaka peč imela po dva kotla. Tako veliko prihranijo in tudi delavcev je treba manj.«
»Ja, pa še ta »šparsistem« delavce pri pravlja v nevarnost življenja, ali je to do< voljeno U
»Jaz ne trdim, da jih ravno to pripravlja v nevarnost, jaz nisem veščak, in ne mo rem izreči merodajne sodbe.«
»Pa če se kažejo taka znamenja zastrup ljenja pri delavcih, če so že živali poginile, zakaj pa ne preiščejo, kaj to pomeni, odkod to prihaja? Koliko časa se sme tam delati, da bi ne bilo zdravju škodljivo? To vendar zahteva že navadno človekoljubje! Ali hočejo čakati katastrofo?«
»Reci jim ti, naj preiščejo!«
»Veš, šalo na stran, jaz ne morem umet>, kako da sa nihče ne gane.«
Prijatelj je zmajal z ramami in molčal. In tudi jaz sem umolknil. In ko mi danes silijo ti spomini v glavo, usiljuje se mi vedno misel: Kapital nima srca.
ščani so branili, češ da se bo potem svet podiral. Pa so jim rekli: „Nič se ne bojte, ne bo se ne, bomo že tako naredili, da bo prav." Sedaj pa imajo, zato pa naj plačajo!
** Ponesrečil se je delavec na Mirci. Pritisnila sta ga dva voza in nevarno poškodovanega so odpeljali v bolnišnico.
** Dr. L3w noče bolnih delavcev v njih stanovanju zdraviti. Pravi, kdor je bolan, naj pride v bolnišnico, tam ga bo zdravil. Ali more ali ne, zato ne vpraša. Znan nam ;e slučaj, da je moral delavec, ki je že dve eti delal v predoru in je cel čas plačeval v bolniško blagajno, poslati na Jesenice po zdravnika, ker ga ni hotel zdraviti podjetniški zdravnik dr. Low.
** Veleslavno podjetništvo na Hrnšioi vprašamo, ali res dr. Low ni dolžan podjetniških delavcev, kadar zbolč, zdraviti na njih stanovanju ? Ali je res njegov delokrog samo v b o 1 n i š n i c i? Če je tako, kdo naj skrbi, da se bolnik prenese v bolnišnico? Ali bolnik sam, ali podjetništvo? Delavci morajo plačati v bolniško blagajno, v slučaju bolezni pa naj nimajo koristi od nje?
** Naša šola ima dvojezičen pečat, slovensko-nemški. To smo zapazili, ko so te dni otroci prinesli šolska naznanila domu. Ali je tega treba na slovenski šoli? Ali ima katera nemška šola na Kranjskem uradni pečat tudi v slovenskem jeziku?
»Heroin!'4 Tako zakliče župan slovenske občine jeseniške, kadar kdo potrka na vrata občinske pisarne.
** Godba s plesom je bila v Pod-pacevi gostilni na Savi tretjo adventno nedeljo. Slavno županstvo vprašamo, ali je res dalo .licenco" zato? Ljudstvo je ogorčeno, da se kaj takega godi v adventu in da županstvo to dovoljuje, oziroma trpi.
## Savo in Javornik bo tovarna zvezala z električno železnico. Pametna misel, « igra »Indijska sirota" se bo v nedeljo zvečer predstavljala v prostorih katoliškega delavskega društva na Savi v korist pogorelcem v bohinjski brednji vasi. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina navadna, preplačila z ozirom na dobrodelni namen se sprejemajo z veseljem. Za nameček bo tamburanje in petje.
Loške novice.
Nasledki zadnje povodnji. Precej šnjo šfcodo so občutili v »vodenih dneh« v predmestju Studenec. Sele po nekaterih dneh bo si zooet uredili svoja Btanovanja, in rokodelci v Fužinah pričeli z delom, prej je bilo delo onemogočeno. Večja pa je škoda v okolici ob glavni oesti, kakor tudi po gra pah. Glavna cesta je bila od Škofje Loke do Trate na petnajstih krajih pokončana, na ne katerih krajih prav znatno. V Viršeku se je ločil velik dei Bslantovega mostu od svojega kraja in se je peljal pogledat mesto Most pod Purfelco je na sredi premaknilo za pol metra, in pri najmanjši priložnosti Be bo tudi poslovil od soseda Kajbe. V Hrast-nici je neusmiljeno razpokalo pot, ki je bila šele lansko leto popravljena, in nad Pogač-nikovo gostilno je c dneslo most. VSopotniški grapi je tudi pot veliko trpela, in nova Ro-hotnikova žaga je bila vsa zasuta. — Dru god je ljudem cdneslo mnogo drv — nunskemu samostanu dvanajst Bežnjev — in pa hlodov.
Okraden je bil v noči 14. grudna tukajšnji trgovec gespod Ivan Košir. Iz miz niče v prodajalnici mu je neznan uzmovič odnesel 730 kron. sumljiv je začel postajati koj zjutraj njegov hlapec Gregor Oblak, ker je že zjutraj začel dajati za vino — navadno je zelo malo pil — katero je plačal z de belim denarjem. Po prav kratkem preiskovanju se je hlapec udal in pokazal veszne sek 730 kron, ki jih je skril pod streho Izročen je bil sodniji.
Potrolejske svetilke po nekaterih predmestjih vCasih zvečer nič ne svetijo, ker niso prižgane! Treba bo, da se tudi v predmestjih, kakor hitro bo tovarna imela večji stroj, petrolojske svetilke nadomeste z električnimi, saj ondotni prebivalci tudi plaču jejo v mentno blagajno.
Lurška jama. Kdor želi videti v te. jami pod uršulmsko cerkvijo novi kip, na hiti gledat, da bo videl zopet — nove »planke«.
Zabavni večer v »Rokodelak. domu« je bil raznovrstne in zanimive vsebine. Na vsporedu sta bila dva mešana zbora: Hlad nikov »Bleškemu jezeru«, ki je prav ugajal ker so ga precizno peli, in pa Hugolinov »Gori, gori, na planine« z bariton-solo Duet »Divja rožica" sta morali gdčni. Minka Payer in Frančiška Kalan ponavljati. Krasni samospev »Srce — sirota« je gdč. Minka Payer pela prav z občutkom. Kuplet »Toba kar« je vzbudil mngo smeha. V resne po teze pa je obraze spravila Wisemanova drama »Skriti biser« ali »Aleksij, sin rimskega pa tricija«. Igra je po svoji vsebini krasna in ginljiva. Gledalci so bili zadovoljni. Igralci so storili svojo dolžnost. Odlikovali so se Bibul, Ganijo, Aleksij in Evfemijan. Mnogo
spretnosti je pokazal Karin, le preveč enako-glasen je bil. Igra zasluži, da bi jo ponovili.
Podjetništvo kamnoloma v Ka-mnitniku je pri zadnji »kontežini« delavcem veliko plače utrgalo; zavoljo tega je med delavci veliko nevolje. Gotovo jih bodo ti delavski žulji zgube rešili.
Umazana kolportaia. V Loki ima neki trgovec več umazanih romanov, ki jih za denar posojuje našemu ljudstvu. Ali ne ve, kolibo s tem škoduje naši mladini, ki iere take nesramne romane ? In to nesnago posojuje še čisto mladim otrokom, 15 do 16 let starim. To vlaflugarsko literaturo prireja zlasti zeka židovska založna tiskarna Rubinatein na Dunaju. Ako se bo tako iz-posojevanja nadaljevalo, pridemo na dan z imenom I
Skoraj same nemške razglednice
imajo naši trgovci v Stari Loki za božične praznike. Ali bi se ne mogli poslužiti slovenskih, zlasti iz tiskarne bv. Cirila v Mariboru ali Katoliške tiskarne v Ljubljani ? Na teh nemških razglednicah, ki izvirajo večinoma gori s Pruskega, je vsa spačeno.
Po naših gostilnah je videti večinoma »Siidniarkinu« vžigalice, bi jih agenti ponujajo našim trgovcem in ti gostilničarjem. Ali ni naša vrla šolska družb* v iedala vžigalic družbe sv. Cirila in Matoda? Škofjeloški domoljubi, kaj je v vas tako malo narodne zavesti?
Novice iz kočevskega okraja.
? Desna roka Višnikarjeva je kavar-nar Z i o v a n i n Lovšin. Kar se Višni-karju zdi, da bi bilo dovolj nemarno za Narod", naroči svoji .desni roki" spisati in odposlati, ker bi ga bilo vendar preveč sram, ko bi se takemu pisarjenju pod njegovim imenom prišlo na sled.
? Revolucija v Strugah Občinski odbor je sklenil upeljati z novim letom naklado na žganje in sicer je sklenil soglasno. Zaradi tega je veliko razburjenje — ne med žganjarji! — med prodajalci žganja.
? Dve novi šoli bodo zidali in staro razširili na Robu. Ker se misli razširiti sedanjo šolo na strmi rebri zunaj vasi, se zdi mnogim umestneje, naj se sezida šola pod hribom v vasi. Zidanje pod hribom bi bilo ceneje, a otrokom bi se ne bilo treba mučiti vsak dan s hojo po bregu. Staro šolo naj bi porabili za kaplanijo, ker brez kaplana ne bomo megli biti.
? Vola s »stanovitni" nogami so pojedli v Laščah. Prignali so ga tja z Rašice. Dober tek!
? Ponarejen amerikanski dolar bi bil skoraj spravil v luknjo Janeza Purkarta od Centov. V ljubljanski menjalnici so ga spoznali kot ponarejenega in so poklicali policaja. Dolar je poslal neki ženski njen sin iz Amerike in Purkart ji je hotel samo ustreči.
? Srnam sta nastavljala Anton Godic in njegov sin. Oče bo za to zabavo sedel dva meseca, a sin 7 dni. Dobro, da je zima.
? Dr Tavčar in tretji red sv Frančiška. Dr. Tavčar pravi v »Narodu", da prestopi on in vsa »Narodova" redakcija v tretji red sv. Frančiška, če se mu le z eno pričo dokaže, da je brzojavka v »Slovencu", tičoča se Tavčarjevega shoda v Ribnici, resnična. Resničnost brzojavke potrdi lahko najmanj 150 prič, pa v Ribnici vseeno pravijo, da Tavčarja in Malovrha ne marajo v tretji red, ker bi bila prehuda kozla!
? Novi župnik v Sodražici. Pretekli torek je bila Sodražica vsa pokonci. Vse je nestrpno pričakovalo novega župnika Fr. Travna. Vse polno slavolokov, vse ovenčano. Gasilno društvo, pevsko društvo »Glas", obojna Marijina družba, šolska gosposka z mladino, vse na nogah. — Zvečer podoknica in razsvetljava. Naj bi za tem cvetnim dnevom g. župniku nikdar ne sledil veliki petek!
? Višnikar še ni dal obljubljenih 200 K. Mu je gotovo kaj stopilo v roko, da ne more v žep.
? Bela zastava na sodišča v Ribnici. Jernejec: .Kaj pa imajo nekaj belega gori na sodniji?" Andrejec: .Lej ga, ali ne veš, to je bela zastava v znamenje, da nimajo nobenega lumpa notri." Jernejec: »A takisto", in pomenljivo sta se pogledala Andrejec in Jernejec. Muzala sta se.
Dolžnosti slovenskega trgovca so:
1.	Dopisovati v slovenskem jezika,
bodisi z Nemcem ali Lahom.
2.	Zahtevati od tvrdk slovensko dopisovanje, račune, naznanila potnmov itd.
3.	Zahtevati cd tvrdk slovenščine zmožne potnike.
Tako združeni storili bomo veliko za sveto narodno stvar!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 19. decembra.
Dr. 8usteriič pred Njegovim Veličanstvom. Pogumne in odkrite besede dr. Šusteršičeve so popolnoma zmešale liberalce. Pišejo o „nemilostnem nagovoru", o graji obstrukcije z najvišjega mesta" itd. A „Slov. Narod" ni imel poguma, svojim bravcem natisniti besed, ki jih je dr. Šusteršič povedal. Kar so nemški, češki in poljski listi doslovno prinesli, tega si ne upa »Nar." povedati! Liberalci in vlada so presenečeni nad dvema dejstvoma: Prvič, da je dr. Šusteršič vladarju oči v oči povedal, kaj da je napačno na Kranjskem, drugič pa, da je cesar to obtožbo deželne vlade mirno poslušal in ni prav nič zavrnil dr. Šusteršiča. In vendar so bile besede zastopnika kranjske dežele take, kakoršne se redko slišijo pred vladarjem! — Dalje iz-kuša »Slov. Narod" potolažiti svojo čredo inteligentne drobnice s trditvijo, da stoji cesar na stališču, da se ne sme nobeni stranki, ki dela obstrukcijo, niti za las odjenjati." Ta je bosa. Ali niso Madjari, Nemci, Čehi in Italijani zmagovali vedno z obstrukcijo? Saj so pri vzprejemu delegatov v cerklu češki poslanci se proti cesarju sklicevali naravnost na to, da oni morajo tudi obstru-irati zato, ker je češki narod videl, da je bila nemška obstrukcija vspešna. Odkrita beseda je bila še vedno najboljše orožje v politiki. Upajmo, da bo tudi zdaj!
»Narod" slepari. Niti židovski Iiati tako drzno ne lažejo, kakor »Narod« nekaj let. Ne vemo, ali so njegovi pristaši potrpež ljivi kakor backi ali so grozni bebci, sicer bi njihovo glasilo ne polnilo vsak dan svojih predalov z debelimi lažmi in obrekovanji. Učiteljem se ta poštenjak hinavsko dobrika kot največji prijatelj, a sicer so mu lanski sneg ali pa ona ujeda, ki deželi pije »srčno kri«, kakor se je izrazil v dež. zboru mogočni gromovnik »Narodov«. Kmetom zopet laže, da zaradi » klerikalne obstrukcije" ne dobe nobenih podpor za vodovode, cesta in druge potrebe. Ia ravno liberalni poštenjaki so krivi, da letos niso v dež. zboru prišle na vrslo razne prošnje. A še več! »Narod« tudi se dalje slepari one, ki mu splch hočejo še kaj verjeti. „Narodu je pa dobro znano, saj je njegov glavni urednik dež. odbornik, d a bi uravnava vipavskih vodu nikakor letos v dež. zboru ne prišla na vrsto, ker je poljedelsko ministrstvo zavrglo dotični načrt kot nezadosten in prepovršen. Ia vendar »Narod« cigansko laže, da je bila uravnava vipavskih voda »letos v najboljšem tiru" in da bi bila ta zadeva ugodno rešena, ako bi je ne bila preprečila obstrukcija. Poživljamo Vas, d r. Ivan Tavčar, kot deželnega odbornika, da, ali prekličete to nesramno laž svojega lista ali pa dokažete istino. Iz najgotovejšega vira namreč smo zvedeli, da načrti za uravnavo vipavskih voda niso gotovi in so od vlade nepotrjeni, in da bi torej letos v dež. zboru ta zadeva nikakor ne prišla na vrsto, tudi ko bi ne bilo obstrukcije. Ca že torej hočete javnost slepariti, vsaj ne tako bedasto in bikasto, da se vam morajo že osli in teleta smejati.
Proč s zavezniki liberalne nem-Skntarije! Naprej slovensko ljudstvo!
Po vsem Slovenskem je globoko uplival najnovejši dokaz nemško-slovenske zveze, skupna izjava in skupni podpisi nemško-liberalne zveze, ki hoče še dalje neomejeno vladati in odrekati ljudstvu pravice, ki mu gredo. Naroden ponos bi moral velevati slovenskim liberalcem, da se ne podpišejo poleg Švegla. A ti revčki niso mogli še toliko ravnopravnosti priboriti pri Šveglju za svoje podpise, da bi bili podpisi slovenskih liberalcev na prvem mestu. V „Narodu" jih je sicer potisnil na prvo meeto meter, v oficijelnem uradnem listu »Laiba-cher Zeitung" pa so bili na prvem mestu podpisi nemških veleposestnikov in potem šele podpisi slovenskih liberalnih poslancev. Nemški veleposestniki so tako jasno pokazali, da so jim slovenski liberalci le privesek — štafaža, ki mora biti zadovoljna, da jo sploh marajo in da jo marajo le zato, ker je poslušno orodje za njihove nemške namene. Z ljudmi, ki v „Deutsche Stimmen" besno napadajo Slovence, se bratijo »narodno napredni prvaki" iz golega sovraštva
do svojih slovenskih bratov. In na tako izjavo se podpisuje poleg Schafferja tudi Ivan Hribar, ki na drugi strani pravi, da odloči županstvo, ako pride v obč. svet zastopnik Nemcev. Kje je politična doslednost? Ni čuda, da je v liberalnem taboru vladala v soboto prava panika, da imajo take prvake! Mi pa smo mirno primerjali dvoje izjav. Izjavo nemško-slovenske zveze, o kateri smo že itak v ponedeljek obširnejše povedali svoje mnenje in izjavo »Slovanske zveze", na kateri so skoro vsi državni jugoslovanski poslanci. In tu smo videli, čegava je bodočnost. Na eni strani naduha političnih starcev, ki so prehlajeni ob sveži sapi, ki piha po deželi in ki naznanja boljše časa ljudstvu, na drugi strani krepke odločne besede jugoslovanskih zastopnikov, da Ie v splošni in enaki volilni pravici je bodočnost Slovanov. Na eni strani osebni oziri, na drugi strani oziri na narod. In tu naj bi bila kaka moč, ki bi naše ljudstvo obrnila na liberalno stran? Na eni strani podporniki vladne politike, na drugi strani borilci za napredek našega ljudstva! Daleč so pali slovenski naprednjaki. Kar je pisal »Slov. Narod« dne 21. nov. 1. 1903 o razmerah na Hrvatskem in o madjarski narodni stranki, to velja dobesedno o liberalni slovenski »narodni« stranki. Da »Narodovoi« ne pozabijo teh besed, jih dobesedno priobču jemo: »Tako je sedaj na Hrvatskem, v deželi dominuje sedaj opozicija. Takozvana narodna stranka ima sicer večino v saboru, v narodu pa nima nikake zaslombe, njena edina opora je sedaj uradništvo. Narodna stranka brez — naroda, pravi »lucus a non Iucendo«! In prav gotovo je, ako bi Be sedaj razpisale nove volitve in naj bi se tudi volilo po proslulem Khuenovem načinu, madjaronska Btranka bi izšla iz volitev deoimirana, opozicija pa bi triumlovala! Tega Bi je v svesti tudi »narodna« stranka, zato je napela vse sile, da si utrdi in okrepi Bvoje stališče. Če se ji pa bode to posrečilo, je dvomljivo! Prehudo že boleha na anahronizmu. Prestara je že, preživela se je, zato nima več pravice do življenja! Na njeno mesto pa že stopajo mladi, čili elementi, navdahnjeni z drugim duhom in z drugimi idejami, ki bodo res zastopniki — naroda!« — Te besede liberalnega Bi-ieama veljajo še bolj za Slovence kot za Hrvate! Naprej za pravice našega ljudstva!
Davki in pravioe. »Slov. Narod« je v svoji politični modrosti milo zdihnil: »Liberalci plačajo 90 odstotkov vseh dež. dohodkov, večino pa naj izroče popom, ki ničesar ne plačajo«. S tem misli omečiti srca obstrukcionistov. A dokazali smo že, da je to gola laž. Liberalci ne morejo plačati ve čine davkov že zato, ker jih je premalo. Prvič plača dežela več, kakor mesta. A mestni davkoplačevavci niso vsi liberalci. Velika večina delavskega ljudstva po me-Btih, ki plačuje mnogo indirektnega davka, pa nima velilne pravice, bi se razžaljeno čutila, če bi jo prištevali med liberalno »in-teiigenco«. »Popi« pa plačujejo davkov toliko, da jih komaj zmagujejo. Le poglejte davčno polo župnikovo, pa boste videli, kako se »popom« godi! Aučiteljiin uradniki, torej ravno tisti, katere liberalci hočejo za neomejene gospodarje z deželnim denarjem — so prosti deželnih in občinskih davkov. Plačujejo edino le to, kar plačuje delavec, ki nima niti volilne pravice. Naj se torej pravice r a z -dele, kakor davki, če ne marate enake volilne pravice! Na zintemu za zdaj še slednjič ni toliko ležeče, kot na tem, da pride ljudstvo do svoje pravice v deželi.
Odbor za pobiranje milodarov v prid bednim Makedoncem je takoj po svoji sestavi storil potrebne korake, da pridobi za zbiranje prostovoljnih doneskov potrebno dovoljenje od vlade. Deželno predsedstvo je na vlogo podalo odgovor, da v to ni kompetentno, temveč — ker gre za inozemca — ministrstvo 2a notranje posle. Naš velikodušni vladar je sam pokazal naj-; plemenitejši vzgled ter podaril v blagi na-j men 10.000 frankov. Ne dvomimo torej, da bo c. kr. ministrstvo odboru čimpreje podelilo naprošeno mora dovoljenje. Dotlej od-
. I
bor čakati s svojim pozivom do slovenskega naroda, ki naj priznano usmiljenega srca po svojih skromnih močeh priskoči bratom na pomoč. Njih beda je grozna, vsak dan nam prinaša strašnih poročil. Q!ad, mraz in bolezni žanjejo smrtno žetev. Rabeljsko službo pa opravlja razuzdana besnost turška, katero opisati se protivi naše pero in pred katero preneha biti človeško srce. Tam na jugu umira strašno smrt brat slovanski, hitimo mu na pomoč vsaj z — milodari.
Vsako nazadovanje Slovenoev hoče »Naroda na vsak način utajiti, da bi tako zakril germanizatorične napore svojih zaveznikov po vseh delih Slovenske, celo na Kranjskem, dasi se ti s b svojimi vspehi že očitno bahajo. S tem »Narod« samo razširja narodno mlačnost. Liberalci nočejo videti nevarnosti, ki nam preti od vseh strani. Ne bahajmo se, da smo na trdnem, ampak krepko delajmo proti narodnim nasprotnikom, katerim ne smemo sami lajšati pozicij mej nami, kakor to dela nemškoslovenska zveza!
K »Slovenski krščansko-socialni zvezi" je pristopilo »Kmečko bralno društvo v Jarenini«.
Koliko mladeniških in dekliških zvez že deluje? Gotovo Čitatelje zanima, kako kaj napreduje mladeniška organizacija po mladeniških in dekliških zvezah. Najstarejša mladeniška zveza bralnega društva posluje v Jarenini, ustanovljena 1. 1901 poleti. Kmalu za njo se je osnovala mladeniška zveza pri Sv. Jurju ob Sčavnici, potem na Dobrni, pri St. Ilju v Slov. gor., pri Sv. Barbari pri Mariboru, pri h>v. Benediktu v Siov. gor., v Gornji Radgoni; najmlajša mladeniška zveza je pri Sv. Antonu v Slov. gor. Najstarejša dekliška zveza je pri S v. Juriju ob Sčavnici, za njo dekliška zveza na Djbrni; za njima so se še ustanovile dekliške zveze pri Sv. Barbari pri Mariboru, v Jarenini, pri Sv. Ani na Krembergu, pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, v Gornji Radgoni in pri Sv. Antonu v Slov. gor. Vse te zveze več ali manj izborno delujejo. Ra-zun dveh delujejo vse zveze v Slov. gor., kjdr je najživahnejše mladeniško gibanje. Želeti je, da si še ostala bralna društva osnujejo svoje zveze, mladeniške in dekliške. Opravilnik priobčimo, kakor smo obljubili. Vsako bralno in izobraževalno društvo naj bi imelo svojo mladeniško in dekliško zvezo. Torej na delo! In naši mladeniči, naša dekleta na Koroškem, ali popolnoma spite? Ali bodete dopustili, da vas sovražnik popolnoma premaga ?! Vzbudite se torej! Koliko bi lahko vam, koroški Slovenci, pomagalo živahnejše gibanje med našo mladmo! Na Štajarskem so že redke župnije, kjer bi ne delovalo bralno društvo. Koliko knjig, koliko časopisov pre-čitajo naši ljudje! Tako se prava narodna zavest in prava krščansko-narodna omika vedno bolj širi. Zato pa, koroški p o d-odbor »Slovenske kršč. - socialne zveze«, vzbudi se in začni snovati izobraževalna društva po vsej Koroški!
»Liberalna večina«. Liberalci so svoje junaško delo o skupni izjavi zanesli tudi v »Narodne liste« v Pragi. Zanimivo je, da se v tem dopisu nič več ne ločujeta slovenska liberalna in nemška stranka, ampak se govori le o eni kompaktni »večini«. Tako je torej padel razloček med Hribarjem in Schweglom, med Majaronom in Schafferjem. Lepa »večina« to!
Brezobrestna posojila vinogradnikom. »Narod« dobi patent za laži. Tako je menda danes teden svoje bravce tudi sle-paril, da letoB in bodoče leto vinogradniki ne dobe običajnih brezobrestnih posojil in da so temu krivi katoliško narodni poslanci. Ta trditev presega že višek sleparstva. V proračunu za 1. 1902 stoji 30.000 kron za posojila vinogradnikom. To je predlagal dež. odbor, katerega član je tudi dr. Tavčar, ki je glavni urednik »Narodov« in ima tovariša dr. Scbaflarja v desnem, Grassellija v levem žepu. Torej bode edini dr. Tavčar kriv, ako vinogradniki ne d o b 6 posojil. Dr. Tavčar bode, kakor piše njegov list, nova trtna uš. Sicer pa so ta posojila že deset let v navadi in tudi vsled dogovora z vlado mej onimi nujnimi troški, katere more in mora deželni odbar izplačati pod običajnimi po-
goji. Ako deželni odbor tega ne stori, potem deželni odborniki tudi svojih opravilniz ne smejo vzeti.
Oaebne vesti. Imenovan je poštnim oficijalom poštni asistent g. Jožef Kosi t Celju. — Prestavljen je višji finančni nadzornik g. Martin E r m e n c iz Laškega v Žalec. — V goriškem okraju dobro poznani stražmojster in okrajni orožniški zapovednik gosp. Franc Č e b o k 1 i je imenovan c. kr. kancelistom na namestništvu v Trstu. — Častnim občanom so imenovale občine bol-fanske župnije, Biš, Bišečki vrh in Trnovška vas svojega rojaka, blg. gospoda dr. Josipa Kronvogelna, c. kr. dež. sod. svetnika pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Čestitamo!
—	Požar je bil pri Treh farah pri Metliki. Pogorel je dne 15. t, m. za cerkvijo skedenj poln mrve.
—	V Pazinu je umrl v visoki starosti bivši poslanec dr. E^idij Mrach. Igral je veliko vlogo v burnih časih 1. 1848 in 1849. Bil je odločen naš narodni nasprotnik.
—	Agitator laške stranke v Istri je postal, kakor poroča »Naša Sloga«, Slovenec, učitelj G. Grossman v L t vrani. Žalostna mu maika!
—	Demonstracija v gledališču V celovškem mestnem gledališču so priredili člani katoliških društev demonstracijo proti predstavi Pavel Hey3ove igre „Maria Magdalena".
—	Ustrelil se je dne 15. t. m. 201etni Anton Veber, trgovčev sin v Babnem polju; bil jo takoj mrtev. Pravijo, da se mu je zmešalo.
—	Iz Kranja. Mesto Kranj ima srečno lego: denar nosi voda, ki goni tovarne, in kmetje ga donašajo v mesto v tržnih in semanjih dneh iz vse obširne okolice. Zato meščani še precej lahko in z veseljem plačujejo davke in ne ravno majhne občinske naklade. Le to nekaterim meščanom, še celo takim, ki so se nekdaj prištevali prvim bon-kontentom, ne gre v glavo, zakaj vkljub vsemu plačevanju mesto nič ne napreduje. Nekateri pravijo, da zato ne, ker vse hočeta komandirati le C. Pire pa I. Rakovec po svoji omejeni pameti. Resnica pa je, da se liberalci teh dveh »gospodov" boje kakor otroci »parkeljnov" in da si doslej niso upali niti črhniti proti njuni volji. Pred Pircem in Rakovcem so molčali vsi dohtarji. Pire in Rakovec sta pa začela svojo komando tudi praktično izvajati. Prvi jo je skupil g. Peter Mayr, ki ima »Čitalnico" pod svojo streho. Kot meščan stare korenine je dobri g. Peter nekoliko preglasno začel vpričo Rakovca misliti, da mestno gospodarstvo vender ni tako napredno uzorno, kakor bi bilo lahko, češ, da se vedno le plačuje in plačuje, naredi se pa ne veliko, in da jih povsod le par sili na površje. Za to predrznost je moral g. Peter Mayr slišati, da je on »navadni birt". Ali je to morda sramota, g. Rakovec? Ker pa g. Petra M. to še ni prepričalo, da ima Rakovec prav, je pa dobil čvrsteji dokaz o mestnem napredku. Poučil ga je udarec s pestjo po nosu od »liberalne roke" s tako silo, da se mu je pocedila kri in da se je nekoliko sesedel. Ko se je prijel za mizo in se vzdignil, ga je pa ljubeznivi liberalec loputnil še enkrat... In posledica tega je bila: Liberalci so sklenili, da je »predrznega Petra" treba bojkotirati. Pire in Rakovec sta napravila shod v telovadnici.
—	Starološke občinske volitve. I« S'are Loke 17. decern. Zadnji teden so bile občinske volitve za starološko občino. »Narod" je prinesel 14 decembra telegram: »V soboto je bila v Stari Loki občinska volitev. Klerikalci so bili poraženi na celi črti. Narodna napredna stranka j? vzlic rogoviljenju škofjeloškega fajmoštra Šinkovca, zmagala v vseh treh razredih. V celi loški okolici vlada veselje nad tem izidom. Živeli, zavedni kmetje
' starološke občine. Dani se, Šinkovec!" Ker se poročevalec dvakrat zažene v škofjeloškega župnika, ki ni imel z našo volitvijo nič opraviti in ga še na volišče ni bilo, sklepamo iz tega, da je ta telegr9vm poslal v »Narod« kak naduti liberalec iz Škofje Loke, hoteč se r ob tej priliki malo obdregniti ob župnika Šinkovca, ki leži liberalcem v želodcu, kakor težak kamen. Kdo je zmagal pri naših volitvah ? Liberalci gotovo ne, ker je velika večina novih mož odločno katoliška in bi z vsemi silami protestirala proti očitanju, da so liberalci. Ali moremo n. pr. Logondra iz Virloga, Langerholza iz Možkrina, Karlina iz Plevne, Kušarja iz Rateč itd. imenovati liberalce? To so pošteni možje odločno katoliškega mišljenja in nimajo z liberalizmom nobenega stika. V novem odboru pa je res tudi par mož dvomljivega mišljenja. Ali so ti liberalci ali ne, nočemo trditi. Če so pa liberalci, morate pa reči, da je tudi gosp. dekan z onimi možmi, ki so sestavili nasprotno propadlo listino, liberalec, ker so te može tudi na svojo listino sprejeli za kandidate za prvi razred.
Dalje y prilogi II
11. Priloga 293. štev. ^Slovenca" dxi6 19. decembra 19PB.
Le poglejte imena Lcgonder iz Žabnice, Za-kotnik a Trate, da, še celo Dolenca tam nadete, moža, ki je največ storil, da je padel stari odbcr. V Stari Loki se ni še nikdar pri občinskih volitvah volilo po načelu: tukaj katoliško narodna stranka, tam liberalna, in Be tudi zdej ni. Ko bi so po načeiih volilo, bi pač novi možje, ako bi nastopili kot liberalci, ne dobili pooblastil od tretjerednic, kakor ao jih zdaj. Stvar je ts-le: Starcloška občina se razteza v 4 lare. Umljivo je, da Bi vsaka vas prizadeva, da bi kolikor mogoče veliko svojih mož spravila v odbor. To je tudi v starološki občini, kjer se že od nekdaj ločijo volilci pri občinskih volitvah posebno na dve strani na starološko in žabaiško. Prva hoče imeti župana v Stari Loki ali vsaj vbLž ni, druga pa v Ž»buiei. Dozdaj je redno zmagovala, če tudi včasih le s težavo, staro-loška stran, zdaj se je pa posrečilo s pomočjo nekaterih Prfarcev in Ratečanov priti iabniski str&nki na krmilo. Kako ho ta gospodaril;;. bo pokazala prihodnjost. Upamo da se bo držala katoliških i.ačel, a ker ao večinoma novo moči v stranki, toliko čileje in živahnejt>. Poklicanim faktorjem pa priporočamo delovsti na to, da se krajevni prepiri med posameznimi vsstni, oz>rcma župnijami, kakor tukaj med Stsro Loko in Žabnieo zatro, in to tem bolj, ker obema škodujejo in nimajo nobene prave pcdlsge. Veseli se jih le liberalizem, ki upa da mu iz takega prepira nripade vsaj — kaka kost.
- Žrebanje XIII državne lote rije. Glavni dobitek v znesku 200000 K je zadela srečka štev. 245667, z <*nim stranskim pred in podobitkom po 1000 K in z dvema pred- in podobifckoma po 150 K. Drugi dcbitek 40 000 K je zadela štev. 246218 z enim pred- in podobitkom po 500 K in dr»ma pred- in podobitkoma po 120 K. — Tretji dobUek 20.000 K je zadela srečka štev. 146011 z er.im pred- in enim podobitkom po 300 K in enim pred in podobitkom po 120 K. — Četrti dobitek 10 000 K jo zadela srečka št 208398 z enim pred- in podobitkom po 200 K in enim pred- ia pndobitkem po 100 kron. Peti dobitek 5000 K je zadela številka 319787 z enim pred- in enim podobitkom po 100 K. — Šesti dobitek 3000 K je zadela 384736 ženim pred- in enim podobitkom po 80 kron. — Sedmi dobitek 2000 K je zadela srečka ŠJ. 357669 z enim pred- in en»in podobitkom po 60 kron. — Osmi debrtek 1800 K je zadela št. 135803
—	Deveti dobitek 1400 K ie zadela st. 184395. — D o s e t i dobitek 1200 K j« zs deia št. 291498 — J o d n a j s t i dobitek 1000 K je zadela St. 90743. — Po 500 K dobe številki: 192951 H 341624. — Po 300 K dobe številki: 165411. 296399 in 332570. — Po 200 K dobe številke: 16997, 104851 162726, 175649, 245089 in 255317.
—	Po 150 K rtrbe št.: 6525 20547, 103891, 112178, 127243. 1.36999, 213645, 218628, 330354 in 396454. — Po 120 K do*n št 39325 72431, 79884, 97903,102880, 103761, 142338, 144402, 144488, 150843, 155209, 159723 178364, 178S86, 218284, 250783, 272342, 273716, 315353 333728 336216, 351991, 380811 in 398702. — Po 100 kron rtrbe št.: 11245 11364 14546 20503 22631 23098 24243 27186 29630 32156 39370 39692 39845 43048 52873 53544 57470 67287 74452 75140 76803 84873 89366 90101 92159 94524 95045 103794 106534 110268 111476 118145 119900 125795 134967 137704. 138179 138440 141085 143435 143804 148838 165004 169970 174816 178349 178845 182423 186037 188854 189926 197195 198257 201274 204658 208443 209(08 214375 214581 215739 228714 229336 233023 242315 253978 255425 258882 262530 263649 264691 264787 273994 276545 282531 284961 285375 294766 302014 312919 321627 322886 325208 325978 337947 343735 345698 348243 354707 355094 355195 355468 355500 377363 379109 379328 383505 391642 397821 in 399058.
—	Ia Mengša. Kakor smo že brzojavno poročali, je v sredo popoldne umrla gospa Marija M a j d i č e v a, soproga veleposestnika Petra. Pokojna gospa je bila žena plemenitega značaja in odločno krščanskega prepričanja. Z neznatnimi sredstvi sta pred petdesetimi leti pričela s soprogom trgovino z moko. Tekom časa sta prišla do velikanskega premoženja. Oba sinova Peter v Celji in Vinko v Kranju sta odprla istotako velikansko trgovino, tako da lahko rečemo, da je rodbina Majdičeva največja trgovska hiša na Slovenskem. Skozi dolgo dobo let je rajnka gospa sama vodila vse knjigovodstvo in gospodarstvo. Pogrešala jo bo rodbina, pogrešali reveži, ker je bila usmiljenega srca. Šele maja let. leta sta praznovala z veliko slovesnostjo zlato poroko. Gospa je začela hirati in meseca oktobra se je vlegla. Pogreb se je vršil včeraj popoldne ob velikanski udeležbi gospOde in ljudstva! Naj v miru poživa!
—	Hrvatske novice. Zdravje b i s k u p a Strossmayerja se je toliko zboljšalo, da je upati, da v par dneh
popolnoma okreva. Biskup je že izven postelje ter se je včeraj že pot ure sprehajal. — Čudne razmere. Hrvatski trgovski list piše, da ao vozni stroški za moko cenejši iz Reke v Brazilijo, nego iz Zagreba v Varaždin. — Molčeči delegati. Hrvatski delegati v ogrski delegaciji popolnoma molčč, kakor hi bile na Hrvatskem najlepše razmere. — Stoletna starka je gospa Iv&na Hartmann v Zagrebu. 135 oseb )i pravi »mati«. — Nezaupnico v o j i h volilcev je dobil vladni poslanec kmonik M a r t i n e c.
— Dobrega dolenjca, kdor bi ga rad kupil, naj «e cbrne na g. Pr. Vrhovoa, kaplana v Leskovcu pri Krškem. Kdor misli sam priti vino kupovat, naj mu par dnij prej sporoči, b katerim vlakom pride in koliko vina misli kupiti. Kdor pa ne misli sam priti, naj sporoči, kakšnega vina bi rad: als belo, črno ali rdečo, po kakšni ceni in koliko. Cene so od 17—20 kr. liter. Preden se sklene kupčija, se vsakemu prej pošlje vzo rec, če j«" s tem vinorn zadovoljen ali ne.
— Božičnica v Kranju. „ B o ž i č -
n i c o " priredi štiri razred na dekliška ljudska Sola v Kranju v nedeljo, dne 2 0. dec. 1903, v telovadnici c. kr. Franc Jožcfove višje gimnazije, v korist ubežnim učenkam in v napravo harmonija. Vspored: 1. Anton Hribar: Prolog, govori Anica Savni-kova, zaseb. učenka V. razreda. 2. Seidl-Toman: Cesarska pesen, pojo učenke II, III. in IV. razreda. 3. Matija P?elesnik: »S!o verski domovini«, deklamuje Marica Rakove, učenka III. razreda. 4. Pr. Ser. Cimperman: »Kranjska dežela«, pejo učenke III in IV. razreda. 5 Igr?, izvaja I. razred. 6. Beethoven: a)Son&tine,b)F. Mazas: Kvartet, izvajata na gosli učenki Katarina in Helena Florian. 7. Milka Posavska »Smrečica«, deklamuje Ljudmila Veit, učenka II. razreda. 8. Josip Stritar: »Tepežni dan«, deklamuje Marija C e 1 a r, učenka III. razreda. 9. # * * : a) Valček, b) Polka kolesarjev, c) Ktko vila piešejo, igra na citre Marija H ii b 1 , učenka IV. razreda.
10.	Josip Stritar: »Po zimi iz šele«, dekla muje Angela Vertovšek, učenka
III.	razreda. 11. Janko Lebas: »Po zimi«, deklamuje Vida Vrtove, učenka III. rt z reda. 12. Fr. Kimovcc: »Zima", pojo učenke
11,	III. in IV. razreda. 13. Lujiza Pesjakova »Ubožec«, dramatičen prizor, izvajajo učenke III. razreda. Igrajo učenke: Marica Rokove, Angela Vertovšek, Ana Janša, Vida Vrtove, Marija Rojina, Ljudmila Spenko. 14. »Sveta Germana«, igrica s netjem v treh dejanjih, izvajajo učenke
IV.	razred?.. Igrajo učenke: Amalija Pravst, Ana Pogačnik (co!.), Katarina Puhar, Angela SofcliČ. Pavla Podrekar, Terezija Gorjar.e, Ana Weit, Marija Eržen, Pavla Sumi, Mi huela Pučnik. Zbor angeljev. Dejanje se vrši v vasi Pihraku na juž. Francoskem I. 1601 — Med točkami svira godba. 15 Živa podoba : »Jasiioe«. 16. Andr. Praprotnik: »ao larji pri jaslicah«, pojo učenke II., III. in IV. razreda. Začetek točno cb štirih po poldne. Blagsjaa se odpre ob treh popoldne. Cen« sedežev: I. in II. po 2 K, ostali sedeži po 1 K. zadnje tri vrste po 60 v., stojišča 40 v. Z ozirom na blagi namen se preplačila hvaležno sprejemajo. — Učiteljski zbor dekliške ljudske šole v Kranju
—	Iz Šiške. Dne .18. t. m. je imel občinski zfcor v Spodnji Š ški skupno sejo z občinskim odborom Zgornje Šiške. Seje so je udeležilo 9 odbornikov iz bp. Šiške in 7 odbornikov iz Zg. S ške. Volilo sa je pet odbornikov za šolski svet. Izvoljeni so bili gg.: Anton Pogačnik, Viljem Maurer, Jakob B u r g o r iz Spodnjo Šiške, ter Jakob Babtii k in Janez Jeras iz Zgornje Šiško. Kct namestnika sta izvoljena ia Sp Šiške gosp. Janez Jenko, i* Zg. S ške g. Anton S u -š t e r š i 6. Železničarji so se pri seji vzdr žali volitve. Po seji se je zdelo g. Saidlu potrebno podrezati obč. odbornika gospoda O ] s t r a , ki si je delal beležke. G. Seidl ga ,e hotel zbadati z besedami: „To je pa »^lovenčev' redakter«. G. Seidl menda ne more prenesti resnice, katero v »Slovencu piše poročevalec, ki je opetovano prosil „Narod", naj se potegne za red v Šiški, a »Narodu" ni za stvar in občinstvo, ampak samo za pessmezne osebe. G. baidl naj svoja zbadanja opusti, da poročevalec ne prične pisati o njem in njegovih razmerah Tega, kar piše poročevalec, ne more nihče zanikati in naj se tudi nekateri jeze
—	Iz Roba. Kakor smo žo sporočili, vložil je občinski zastopvv Robu po svojem državnem poslancu Fr. Šukljetu prešnjo za samostojen peštni urad v Robu. Tak poštni urad jo za tukajšnjo občino nujno potreben. Posamezne vasi v župniji so oddaljene od poštnega urada v Vel. Laščah po 3 ure in še več. Če pomislimo, da je iz našo okolice, ki šteje blizo 2000 prebivalcev, mnogo izseljencev v Ameriki in da stoje s svojimi ro jaki v domovini v živahni dotiki, si dopisu jejo, pošiljajo prisluženi denar i. t. d., vidimo
kako britko in težko pogrešamo samostojnega pošt.iega urada. Koliko zamude naši ljudje samo na času, predno prMejO do prštnega urada in zoptt domov. Cis 6 ali 7 ur je denar! Živa potreba samostojnega poštnega urada se razvidi nadalje iz tega, da v Robu posluje izberno vspevajoči denarni zavod hranilnica in posojilnic«« ki je imela v le-tršnjih 11 mesecih nad 230000 K prometa. Veliko tega prometa se vrš* po poHi. Toda če n. pr. v petek pišemo »GsBp. zvezi« po svoj naložen denar, dobimo ga šele naslednji torek. Poleg nevarnosti denarnih pošiljatev, imamo torej vsled zamude ludi še gmotno škedo. Čo primerjamo naša in sploh poštne razmere po deželi s poštnimi razmerami po mestih, kjer se meščanom nudi v poJtnem oziru skoro sleherna ugodnost, pritožujemo so po pravic nad takim zttnemarjenjem naših krejev. Zato pa td naših poslancev zahtevamo, da se kričeče poftne razmere po deželi odpravijo in potrebam ter zahtevam našega ljud tva primerno uravnajo. O vspthu od občinskega z»3topa v Rcbu na e. kr. trgovsko ministrstvo vložene prošnje bomo svoječasno poročali.
—	Zavod sv. Nikolaja v Trstu, ki ima namen neizkušena, v Trst došla de kleta, obvarovtti dušne in tslesne pogube, ter jim preskrbeti peštene službe, je imel nedavno občni zbor. Kakor posnemamo ia računa, je imel zavod koncem decembra 1902 primanjkljaja K 1222 95. Med darosi čitamo: ustanovnina ia podpora županstev K 294, po sojiloic K 180 in r0zni dobrotniki K 1177, skupaj K 1651, kar pač ni v pravem razmerju z važnostjo in koristjo zaveda. Zato priporočamo zavod v vsestransko podpiranje. Drugače pa je posneti iz poročila, da se zavod razvija lepo ter prinaša dobre sadove, za kar gre največja z&hvala neutrudljivi rodoljubnimi gospej Mariji Skrinjarjevi. Lansko leto ie bilo snrejetih 612 deklet, Kranj'c 214 Primork 211, Stujark 107, Ko-rosic 69 in druarih Slovank 21
—	Nova železnica. Iz Ž!rov nam pišejo: Nedavno ste poročali, da bodo spomladi začeli meriti železnico od Vrhnike preti Smrečju, Godoviču in Idriji. Dovolite, da merodajne kroge opozorimo na mogočo progo, bi bi bila cenejša pa koristnejša. Izbi sa cd Ljubljane skozi Do-o in Polhov gradeč ob vodi ti o Sv. Jošta, kjer bi se poltHjoma vzdgavati do ped hriba
Lmovec. Tu bi bil Kratek predor v Ra čeivo dolino in Ž r, dalje po kratkem predoru v Idrijo. Od tukaj bi se izpeljala, kar se je ža veC&ret naglašalo, preti Sv. Luciji, kjer bi so zvezala z bohinjsko železn'co. Ta črta bi bila getovo krajSa, pa tudi cenejša, a promet bi bil mnogo večji. Koliko je prometa samo iz žirovske doline, dokažsjo voz niki vsak dan na kolodvoru v Skcfji Loki, kjer nakladajo in skladajo raznotero blago. Mnogo prometa jo tudi v občinah Sv. Jošt, Lučine, Čr nivrh, Polhov Gradec in Dobrova; osob ti drv se mnogo izvozi v Ljubljano. Pri Pol Gradcu bi se odrrli bogati kamnolomi za kamnoseke. Torej naj meredajni krogi obračajo s?o]o poaornoBt tudi na tu naavetovano progo.
—	»Narodni Iisty« protestirajo proti poročilom drugih listov, da bi bili na prodaj kakemu društvu ali kaki stranki.
—	Iz krškega okraja. (Volitve v davčno komisijo.) Poroča se nam, da no kandidira v davčno komisijo gospod J. Schweiger, ampak da priporočajo davkoplačevalci g. Franca Brulca, župnika v Dolini.
—	Občinska naklada na žganje.
Velika občina Šmibel-Stopiče je v seji dne 17. decembra sklenila občinsko naklado na žganje s 24 proti 3 glasovi.
—	Veliko razburjenje med Lloyd ovim čaatništvom Radi strogosti poveljnikov parnikov »Voivviirts« in »Poseidon«, ki tta sa ponesrečila na sirski, oziroma na dalmatinski obali, je nastalo med častništvom avstrijskega „Lloyda« nevarno gibanje, tako da grozi izbruhniti r t a v k a.
—	Ponesrečil se je nadučitelj g. Jožef P e t k o » s o k.
—	Učiteljske vesti. Učitelj v Rado-vici pri Metliki gosp. Mat. P e t e r 1 i n je imenovan provizoričnim nadučiteljem na šoli v Studencu, okraj Krško. — Kranjskim šol skim nadzornikom v Branskem Kalu je imenovan, ker ie župaik č. g. I. Nemanjič re signiral na to mesto, nadučitelj gospod V. B e r c e.
peljala b r a v Mali »,&čela
vence po strani in kjer ne prezirajo slovenščine.
Božičnica pevskega društva »Ljubljana" se vrši na Stelanov aan, 26. t. m., v društveni dvorani na Turjaškem trgu št 1 (Pun-tigamska pivnica). Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina 30 nvč. Sodeluje vojaška godba c. in kr. pešpolka št. 27. Božično drevo, šaljiva pošta in ples do jutra. Vspored petju: 1. Iv. pl. Zac: Večer na Savi. 2. Dr. Anton Schwab: Slsnica. 3. Sveta noč. 4. Iv. pl. Zaje: Crnogorac crnogorki. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudnejše odbor.
Odbor društvene godbe naznanja vBem sl. društvom, gg. gostilničarjem in kavar-narjem, da pravico godbo oddajati ima le odbornik, g. Oskar Terglav, upravitelj tiskarne Karol Till, Kongresni trg, ter naj se pismeno ali ustmeno obrnejo do njega. Isto velja fudi za zunanja društva.
Svoji k svojim. Pri zgradbi »Narodne tiskarne, je imelo dela več nemških tvrdk, mej njimi tvrdki Esker in Bindtr. Toliko radi tega, ker »Narod« upije.
Mleko v blatu. Hlapec Franc LeviČnik, stanujoč v Metelkovih ulicah št. 19, je danes zjutraj vozil pa sv. Petru cesti tako ne-presodno m nerodno, da je zadel ob voziček mlekarice in posestnice hiše, Zatierjeve iz Savelj, in ga prevrnil. Ubilo se je 15 ste-klenin in se je mleko razlilo po cesti.
Črnogorci v Ameriko. Včeraj zvečer odpeljalo ae je esem Črnogorcev v Ameriko.
Iz Amerike. Danes zjutraj pripeljalo se je iz Amerike v Ljubljano 25 oseb.
Planinski večer. Danea zvečer ob 8. uri bode predaval g. prefesor J. Zupančič o »zimskih rožicah", zato uljudno vabimo p. n. člane in prijatelje planinskega društva k temu zanimivemu predavanju. Lokal »Narodni Dom«.
Silvestrov večer priredi, kakor smo že poročali, pevsko društvo »Slavec« dne 31. decembra v dvorani Puntigamske pivnice na Turjaškem trgu št. 1. Poteklo je vsled nedostajanja prostorov ravno sedem let, odkar je priredilo društvo »Slavec« jednak večer in takrat so biii ti večeri najljubše shajališče ljubljanskega občinstva. Tudi sedaj bede odbor poskrbel za kar najraznovrstnejši vspored, v prvi vrsti šaljive vsebine, tako v petju, kakcr v prizorih, da bodemo ob prijetni zabavi potisnili zadnji večer starega leta flazaj v preteklost ter pozdravili ob krasni alegoriji mlado novo leto.
Ljubljančan okrajni glavar na Koroškem. G. cr. Viljem K 1 e b e 1 , rodom Ljubljančan, je imenovan okrajnim glavarjem na Koroškem.
Javna vinska pokušnja bo nocoj od 7,—10. ure, na kar se slavno občinstvo še enkrat opozarja. Sedaj je še nekaj novih vinskih uzorcev. Cenj. obiskovalcem priporočamo, naj se pri pokušnji ravnajo kolikor mogoče po zaznamku, katerega dobd pri blagajni. — Obenem prosimo onega mladega gospoda, ki si je pri zadnji vinski pokušnji nehote prisvojil tuj dežnik, da ga danes prinese v klet na prvotni prostor, ali pa naj ga izroči pri blagajni.
Najdena denarnica. Na Mestnem trgu ja našel danes zjutraj Josip Toni, mesar na Mestnem trgu št. 11, denarnico, v kateri je bilo okoli 25 K denarja.
Tat iz Ljubljane na Hrušici. V Hrušici na Gorenjskem je iz L|ubljane izgnani tat Matej Potočnik, ukradel delavcu Fr. Weiss-manu havelok in nekemu Janezu Grošekerju pa je odnesel 35 K, kateremu je bil dolžan
pro-
Ljubljanske novice.
Slike makedonskih vstaških voditeljev
bodo v ns.ši izložbi v Kopitarjevi ulici razstavljene le še danes in jutri.
Ljubljana in srečke državne loterije. Dobitek 500 K je pri srečkanju riržavne loterije zadel finančni svetnik g. N i o k e r 1.
V hotelu „pri Maliču" bi ne imela dne 15. t. m. vršiti veselica poštnih uradnikov. Odbor je že določil ta prostor, uradniki so se pa izjavili proti temu. V Ljubljani je do volj drugdi prostorov, kjer ne giedajo olo
za hrano in stanovanje.
Mlad tat. Včeraj ukradel je 131etni de~ č«k Viljem D. svojemu očetu zlat prstan in nekaj denarja, nakar je šel v gledališče. Deček je zelo zanikern in se klati vedno po mestu okoli.
Otrok pod vozom. Na Dunajski cesti jo danes popoldne hlapec Anton Sever, stan. na Poljanski cesti štev. 52 podrl na tla 12 let starega posestnikovega sina Peregrina Janiš-ker iz Vihpolja pri Moravčah in ga povozil.
Občni zbor slovenskega trgov, društva »Merkurja" bo v nedeljo, dne 3. januvarija 1904 ob 2. uri popoldne v društvenih Btonh. Dnevni red priobčimo pozneje.
Delovanje mestne posredovalnice za delo in Službe, Mestni trg št. 27, telefon št. 99. Od 11. do 17. dec. je dela iskalo 6 moških in 14 ženskih delavcev. Delo je bilo po-nudeno 4 moškim in 19 ženskim delavcem; v 18 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. jan! do 10 dec. je došlo 2777 prošenj za delo in 2634 deloponudeb, v 1660 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj moški: 1 najemnik vrta, 1 vrtnar, 2 ko-čijaža, vajenci za gostilniško in klavirsko obrt, ž e n s k o: 1 prodajalka mešane stroke, 1 prodajalka začetnica, 5 natakaric, 2 orožniški kuharici, 4 deklice za vsako delo, 5 kuharic, 4 deklice k otrokom. — Službo iščejo, moški: 2 trgov, pomočnika, 1 pisar, l mašinisl, 1 misar, več trgovskih slug, ženske: 2 šivilji, veš računajočih nitikaric in drugih pojlov. — Oddati
j e več mesečnih sob za 1 in več oseb, 4 stanovanja z 1 in 2 sobama. V n a i e m se iščejo stanovanja z 2. in 3. sobami. Pismenim vprašanjam je priložiti znamko za odgovor.
Glede volitve v komisiji za osebno dohodnino, ki se vrši v ponedeljek 21. t. m., nam slovenski volivni odbor naznanja, naj se namesto g. Vaso Petričiča voli v I. vol. skupini g. Z v o n i m i r Zor, nad zornik dež. naklade, namesto g. Jos. Lavren-diča v II. volivni skupini pa g. Alojzij Vodnik, kamnoseški mojster. V III. volivni skupini ostanejo nespremenjeni že naznanjeni kandidatje.
\l brzojavk.
Praga. Jutri, v nedeljo, s e v r š i v Pragi velik, odvseh čeških strank sklican shod za Macedonce. Mladočehi odpošljejo na shod posl. dr. H e-r o 1 d a, posl dr. F i e d 1 e r - ja in posl. K a f t a n a. Od čeških radikalcev se udeleži shoda posl. B a x a, izmed narodnih socialistov pa posl. Klofač.
London, lluaka socialna demokracija je imela te dni tajni kongres. Udeležilo se ga je 50 delegatov. List »Iskra« so določili za strankarsko glasilo.
Brno. Moravska zdravniška zbornica se loči v dve narodnostni skupini.
Carigrad. Turška vlada je naznanila vlastim. da macedonski vstaši delajo v samostanu Rilo velike priprave.
Sarajevo. Razsodba o zadevi vojaških vaj pri Bileku bo izšla še-le meseca februvarja.
Praga. Agrarci so odločno nastopili proti Rezekovi kandidaturi. Ako agrarci ne bodo odnehali, bo moral Rezek odstopiti od kandidature.
Belgrad. Pri tukajšnji eksportni banki so došli na sled velikim sleparijam. Zginilo je mnogo menjic.
Dunaj. Poleg odločne odredbe o nedeljskem počitku je novi vojni minister izdal tudi naredbo, da se dvoboji smejo vršiti le z izrečnim dovoljenjem polk. poveljnikov.
N a n c y. Apelno sodišče je oprostilo marijaniste, ki so imeli zasebno šolo v Plombieres in so bili radi tega od policije v Remiremont obsojeni na denarno kazen. Sodišče se je postavilo na stališče, da so marijanisti sedaj privatni učitelji.
Zofija. Splošna sodba je, da je vsled agitacije makedonskih vstaških voditeljev nevarnost vojne na Balkanu za prihodnjo spomlad največja.
Zagreb. V hrvatskem saboru je bil sprejet proračun dež. zaklada. Nato je sabor pričel z debato o indemnitetnem predlogu. Včeraj je zopet posl. Vrbanič ostro kritiziral madjarsko narodno stranko in pozival vlado, naj razpusti sedanji sabor in razpiše nove volitve. Bresztyensky je izjavljal, da je dualizem bankeroten in da hoče povsod podrediti Hrvatsko. Kumičic je v ime opozicije izjavljal, da se bodo Hrvatje radi tega odločno borili dalje za samostojnost Hrvatske in za ničesar druzega. Galerija je burno ploskala. Nato je predsednik sejo zaključil. Prihodnja seja v ponedeljek.
Lvov. Rusinski strankarski shod je odobril zastop rusinskih dež. poslancev iz dežel, zbora ter izjavil, da bodo pri novih volitvah Rusini volili sedanje svoje poslance. Shod se je izrekel za narodno avtonomijo.
Petrograd. Ruski listi najnovejše dogodke na Srbskem jako pesimistično sodijo in pravijo, da bi razmere uredila edino vojaška diktatura, na katero pa tudi ni misliti radi razdora v armadi.
R i m. Zbornica bo danes razpravljala o predlogi, s katero se pooblašča vlada skleniti z Avstro-Ogrsko provizorično trgovsko pogodbo.
Budimpešta. Danes ogrska zbornica nadaljuje debato o predlogi glede vojaških novincev.
Madrid. Pred kratkem umrli ksrdinal Iierrero je zapustil v oporoki 50 000 peset dotičnemu generalu, kateremu se posreči, na amerikanskem ozemlju izkrcati špansko armado, ki bi zamogla maščevati sramotno propast Spancev na Kubi in Filipinih. Do tedaj pa ostane denar v „Spanski banki".
Atene. Novo ministrstvo je sestav Ijeno. Predsedstvo ima Theodokis.
Zofija. Oi turške meje poročajo, da Turčija mobilizira. Vso obleko, katera se po-Slje Makedoncem v Turčijo, turSka vlada konfiscira in jo da turškim vojakom, 'u ozi rom na govor Goluchow4kega v delegaciji pravi „Vestnik«, da tira Avstrija politiko tiča noja in da svoje grožnje obrača na napačni naslov.
Line. Poslanec Ebenhoeh se je izjavil, da bi se za večino brez Čehov ne do bilo znatnega dela poljskega kluba, zato je proti češki obstrukciji edino sredstvo sprememba poslovnika Parlamentarne počitnice bedo voditelji večjih strank porabili v tozadevne dogovore.
Pariz. Zbornica je s 338 proti 218 glasovi odkazala Combesov predlog, naj se kongregacijam prepove vsak poduk, naučni
gledaliiče Sinoči je
komisiji. Rak za zatvorjenje vseh kongrega- < oijskih zavodov je določen na pet let. Vsakoletni stroški so določeni na 10 milijonov frankov. Loubet ie temu načrtu pritrdil.
Književnost in umetnost.
*	Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v nedeljo, sta dve predstavi: popoldne ob Vj8- uri opereta V. Parme : »Amaoonke«, ob znižanih cenah, zvečer ob '/i8- uri pa drugo gostovanje gdčne. Vele Nigrinove v naslovni vlogi v igri „Madame s a n s
A	tt	'- "■**•
gene".
*	Slovensko
gostovala na našem odru v drami „Dom" velika umetnica, hči slovenske domovine, Vela N i g r i n o v a. Prihitela je iz Belega grada na grudi domače zemlje, da pokaže svoj genij. Predstavila se nam je v ulogi Magde, v ulogi, zanjo osebno tako značilni. Magda se vrne kot slavna umetnica v očetov dom, in naša Vela Nigrinova je po dvajsetih letih, kar jo je objela tujina, prvikrat nastopila zopet na slovenskem odru. In ko je sinoči vzklikala „To je moj dom", tedaj ni izrekala teh besed samo kot Magda, ampak tudi kot Vevla, kot verna hči slovenske majke ... Šli smo v gledališče pač s prepričanjem, da vidimo umetnico, a kar smo videli, tega nismo pričakovali. Strmeli smo nad tako dovršeno umetnostjo, očaral nas je slovenski genij, ki se je poosobil v naši Veli. Kar umetnic je nastopilo na našem odru, je najbrže Nigrinova prva, in slovenska Talija se s ponosom klanja slovenski hčeri. A ob pogledu na to čisto umetnost, ki je sinoči zakraljevala kot mimo-leteč meteor v našem gledališču, se nam je srce napolnilo s tugo. Za to veliko umetnico je slovenska domovina premajhna. Iz naše zemlje je vzklila ta roža, a njeno krasoto občudujejo tujci. Ne bomo naštevali njenih igralskih vrlin in analizirali njene umetnosti, rečemo le, da je bila divna. Vse sretnje, vsa mimika je bil govor duše, igrala je z najfinejšim naravnim čutom, predstavila vse minucijoznosti, vse nijanse, vse globoke duševne boje svoje Magde. Vse občinstvo se je zavedalo, da je sinoči nastopila velika umetnica. Frenetično dolgotrajno ploskanje po vsakem dejanju je pričalo, kako silno je vplivala njena igra na vsakogar. Poklo-njena sta ji bila poleg šatule dragocenosti dve prekrasni kiti cvetja s slovenskimi trakovi. — V ulogi Schwartzeja je nastopil g. L i e r; igral je vrlo naravno s fino karakteristiko. Dosegel je sinoči skoro višino dramatske umetnosti, igra mu je bila zaokrožena, realistična, le včasih se mu mo-dulacija glasu ni posrečila. Nenavadno dober je bil tudi g. Dragutinovič, videlo se mu je, da je proučil natanko svojo ulogo, a njegov Keller po našem mnenju ni bil na vseh mestih dosledno karakterizovan. Lo-povstvo in strahopetstvo te nizke nature je ponekje prelevil v dobrodušnost, in edino to je nekoliko zmanjševalo vrednost njegove igre. Ga. Danilova naj bi se bila malo bolj varovala pretiranja. Po gledališču se je o njeni igri tupatam zaslišalo sumljivo smehljanje; in to je pri resnih dramah gotovo obsodba. Sicer pa je bila precej značilna. Gdč. Kreisova je bila fina v svoji ulogici, g Danilo ni imel ravno prilike odlikovati se v svoji nehvaležni ulogi, a je, bil povoljen. G. N u č i č je nastopal premalo vojaški. Gledališče je bilo natlačeno polno.
* O pesmih Silvina Sardenka je
predaval pri predvčerajšnjem večeru »Leonove družbe« dr. K r e k. Zbralo se je izredno mnogo pcslušavcev, kateri so z vidnim zanimanjem poslušali zanimivo predavanje, v katero je dr. K r e k vpletel naj-lepše lirične bisere Sardenkove Muze. Novejša slovenska lirika — dejal je predavatelj — pozna štiri markantne osebnoBti, ki zastopajo čisto poseben slog. Med njimi je naj-darovit^jši Cankar, ki je pa tudi najbolj razdrt. Najmečji je M e 6 k o s svojo sladko melanholijo; takih strun pri nas še nismo Culi. Najkrepkejši je Zupančič, a pri njem mnogokrat „ni cest, ni zvezd". N a j -1 j u b e z n i v e j š i med njimi je pa brez dvoma Silvin Sar-d e n k o. V svojih liričnih pesmih igraje razodeva čuvetva, ki odmevajo v srcu bravcev. Njegova čuvstva so globoka, predmet vedno prikupljiv. Njegova poezija pa je tudi vseskozi blažilna. Močna so pri njem sicer tudi negativna čuvstva, a nikdar re prevladujejo. Solnce svita povsod, čeprav je zakrito včasih z oblaki. Pesniški izraz Sardenkov je zelo jasen, podobe primerne, plastika marsikje naravnost čudovita. Najznačilnejši ton pa izvira iz globoke religioznosti pesnikove, ki je temelj njegovemu čustvovanju, zlasti tam, kjer je treba tolažbe za negativna čuvstva. Predavatelj je k sklepu naglašal šo popolno originalnost te poezije.
Dr. Evg. L a m p e je omenil, da je Sardenko tudi v razvoju našega pesništva pomenljiva pesniška individualnost. Prej je prevladovala epike. Nastopila je lirična doba
Gregorčičeva, ki je postajala vedno bolj abstraktna, kar opazujemo zlasti pri Medvedu. Najnovejši liriki so izgubili realna tla in iščejo predmetov v fantazmah ali celo v bolestnih duševnih pojavih. Sardenko spada po zunanjem izrisu v to strujo. A on je našel zopet trdno oporo in konkretno gotovost, k čemur mu je pomagala zlasti njegova religioznost.
Dr. Opeka opozarja na ljubki narodni ton, ki Be glasi iz teh pesmi, prof. R e m e o pa na značilno slikanje prirode.
Prof E J a r c opomni, da imamo S'o venci že tisti novi lirični vzor, katerega Nemci ravnokar šele iščejo. Oni čutijo, da sedanja velikomestna lirika ni pristna in ne zadostuje pravemu pesništvu. Zato kličejo: Proč od Berolina! To gibanje je povzročil Lienhart. A njihov provinc alizem Se ni rodil pravih vspehov. Pri Slovencih sta zadela pravi ton Zupančič, koder se naslanja na belokranjsko narodno pesem, in Sardenko, katerega poezije so res pristno slovenske in umetniško globoke.
Dr. Krek opozaria na to, da so naši mladi pesniki, zlasti Zupančič, našli svoje lirične vzore v maloruskih narodnih pesmih
V takih pogovorih je potekal ta vele-zanimivi večer. Pesmi Silvina Sardenka pa izidejo te dni še pred Božičem. Ker je v njih več prekrasnih božičnic.bota jako lična knjižic« posebno pripravna kot božično ali novoletno darilo. Izšla bo v založbi »Dom in Sveta«.
Omeniti nam je ša, da se je pred za četkom predavanja g. predsednik dr. Jos. Gruden v toplih besedah spomnil pre rano unrieea gosp. konz. svetnika, župnika Matija Slekovca, znamenitega zgodovinarja, ki je bil tudi član naše »Leo-nine«.
Prihodnji sestanek bo po novem letu. Dan in predmet predavanja so bo naznanil pravočasno.
" Inžener Ferdo Lupša: »DieNord-polsphinx oder Frage der modernen Nordpolforschung" je naslov knjigi s prav prijetno pissvo ter z nekaterimi zemljevid-nimi skicami, ki je izšla v tiskarni in zatožni knjigarni Dragotina Hribarja v Ljubljani (1903). Cann ji je 3 K. —
*	Musica saera V stolni cerkvi v nedeljo 20. decembra ob 10 uri velika ma*a brez orgelj: Koralna maša ; graduale »Prope est Dominus«, zložil Ant Foerster, ofertorij »Ave Maria« Franc Witt.
*	Personalstand des Bistums La-vant in Steiermark fiir das Jahr 1904. Knjiga je jako dobro sestavljena, a neprijetno nam je, da dobimo iz skoro popolnoma slovenske škofije zopet nemški izkaz duhovnikov. Ne umevamo, zakaj ima nemščina tako prednost na Spodnjem Stajarskem.
*	Proslava domače umetnice. Bivši intendant hrvatskega gledališča dr. Stjeoan Miletič je izdal dva zvezka svoje knjige »Hr vatsko kazaliSte", v kateri so njegovi ^dramaturški zapisci« od i. 1894—1899 izza časa svoje intendanture. V tej knjigi se opetovano spominja tudi gledališke umetnice gospe Zofije Borštnik-Zvonar-j e v e tako laskavo in pohvalno, da se more naša rojakinja z vso pravico ponašati s pohvalo tBko odličnega poznavatelja gledališke umetnosti. V spominih govori o njenem prvem gostovanju v Zagrebu pred desetimi leti, s katerim je dosegla popoln uspeh. Njo in g. Borštnika nazivlje »umetniškim parom«, ter sta se od vseh igralcev pokazala kot najboljša interpreta Ibsanovih značajev. O gos-pej Baratnikovi reče še posebe, da je sigurno najbolj« »Nora« na jugoslovanskih odrih.
*	Is raznih stanov. Speval Taras Vaziljev. Z dodatkom »Urban iz Ribnice«. V Ljubljani 1904. Založilo društvo ^Pripravniški dom". Tisk „Katol. Tiskarne". — V tej lični knjigi so ponatisnjene pesmi o raznih stanovih, ki so izšle v „ Vrtcu". Zbirka je prav mnogovrstna in različna. Tu naštevamo le stanove, ki nam pevajo o veselih in žalostnih straneh svojega dela: Črevljar, krojač, mizar, kovač, tesar, vrvar, jer menar, rešetsr, lončar, žličsr, krovec, piskro vezec, brusač, dimtiksr, pometač, mlatič, mlinar, vrtnar, drvar, prodajalec, mesar, krčmar, pek, prestar, kostanjar, jesihar, smo lar, gobar, mešetar, kuhar, kmet, pastir, ri bič, rudar, oglar, gozdar, vojak, orožnik, nočni čuvaj, poštar, padar, pesnik, pevec, berač, voznik, izvošček, brodnik, mornar, šolski sluga, dijak, cerkovnik, ministrant in slednjič ribniški Urban. To je vendar do volj številna zbirka 1 Za zgled naj bo t« pe sem o mešetarju:
Mešetar. Od sile tehten je naš stan, še bolj beseda naša; kar mi rečemo, to velja, vsak nas za svet povpraša.
Mi hvalimo in grajamo, mi delamo dobičke ; ljudje imajo nas, mi nje za tepce in osličke.
Ko malo več prislužimo, takrat pa kar po vinu . . .
A nekaj pač obljubimo svetniku Valentinu.
A včanih spet pozabimo, prav ket .a sol kofetar — Na sodnji dan pa reče Bog : »Mešetar je — mešetar".
V takem slogu so zložene vse te pesmi. Značaj posameznih rokodelstev je večinoma dobre zadet. Seveda to zbirko prav toplo priporoč» m o.
# Fragmenti. Milan Marjanovid. U Dubrovniku 1903. Nakladom piščevom. — Marjanovič |e po svojih dopisih v »Ljublj. Zvon« na književnem polju med nami znana oseba. Ni glasu je kot zagovornik Cinkar-jevega nietacheanstva. Kolikor moremo posneti iz »fragnentov«. imata marsikaj skupnega. V lapidarnem, krasnem slogu, polnem drznih fantastičnih oblik, nam ponujata vsakdanjo, čostokrat bizarno, ekstravagantno in neredko precej umazano misel. Tudi oba*1 rada udrihata po katoliških ustanovah ; no, pa to je moderno in bo km*lu tudi med bratskim narodom nekaj navadnega, pri gotovih ljudeh celo častnega !
Vendar Marjanovič v globokosti pesniškega izraza pri posamnih simbolih dale5 prekaša Cmkarja ; dočim je ta v prioovedi rad površen, meglen in nelogičen, je Marjanovič precizen in krepak, na prav mnogih mestih globok, naravnost duhovit Tuli frivolea ni tako rad in manj drzen je pri napad h ; vendar so črtice, kakršna 8j „Du»na" ^(str. 31, 32), neestettčne in neumetniške, pa naj n»s tudi g. p'a itelj obsodi, da smo ,kratkovidni branici* ukusi i morala, koji bi lake duše ispisali velikim slovim* pjjedina otrgnuta mjesta na taOlu optufcbe i stup sramote" (str. 54). In ker so mu baš vzdržno in čisto živeče redovnice tako v spotiko, sodimo, da smejo „tankočutni čitaoci" to smatrati »simbolom — ne hrvatskih, pač pa pisateljevih — duševnih prilika" (str. 5i)! VI. K.
Brzojavke in drugo mej inserati.
*, j Cm epa-$ | »orsaji	Stanje barometra. t mm.	Tenpe. r&tnrm po Celtljn	VetrerL	Nebo	»■S ■SSg i*-«»
18,3	736 4	4-2	Si. jug I ODI		1-4
io| 7 zjutr iJ| 2. popol.	736 1 735-3	38 52	si. jzah. I » si. jjvzh. | „		
Meteorologl5no porodilo.
ViSin* sad ixior;em 306.2 m, »redaji *rat!ni tlak 736-0 nm
Srednja včerajšnja temperatura 4-3', normale — 1 8".
Dunajska borza
dne 18. decembra.
Skupni državni dolg v notah.....100-65
Skupni državni dolg v srebru.....100 60
Avstrijska zlata renta 4%......120 80
Avstrijska kronska renta 4%.....l!>0-75
Avstrijska inv. renta 3'/s%......93 25
Ogrska zlata renta 4 £.......11910
Ogrska kronska renta ............99 05
Ogrska inv renta 3	......91 10
Avstro-ogrske bančne delnice.....I* 12
Kreditne delnice..................687-75
London vista...........23 '-42'/»
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v.	117-20
20 mark........................23 44
20 frankov......................19 041/,
Italijanski bankovci................95 40
C. kr. cekini...........lt-32
2Zitne cene
dn<5 18. decembra 1903. (Termin.)
Na budimpeštanski borzi:
PSenica za april .....	K 7 68
» » oktober.....» 7-55
Rž za april........»
Oves za april.......»
Koruza za maj 1904 .....»
(Efektiv).
Dunajski trg.
do 7-96 » 7-57
Pšenica banaSka . . Rž južne železnice .
Ri......
Ječmen , > „ ob Tisi Koruza ogrska stara , r nova Cinkrant stari . .
» novi . . Oves srednji . . . Fižol.....
K
6-54	>	6-55
5-43	»	544
6'15	>	516
7-80	do 8-30	
7-90	B	8.30
6-65	»	6-75
6 50	H	760
610	»	7-20
6 -	u	6-25
5 30	»	5 50
660	n p	7 —
5.70	»	6-95
7-50	>	13 25
Medicinalni
1393
50-6
konjak
garantirano pristni
vinski destilat pod stalno kemično kontrolo. Destilerija
Camis & Sfock
Trst-Barkovlje.
*/, steklenice K 5-— 7* » „ 2 60.
Dobiva se v vseh boljših trgovinah.
II. Priloga 287. štev. »Slovenca" dn6 19. decembra 1903.
Nove zbo\jšane
gramofone
z glasovno-, ročno- in varstver i omarico, zelo priljubljeno med duhovščino, po društvih in med zasebniki.
Gramofon *** *** avtomate
za gostilne zelo pridobitne
prodajam tudi na obroke.
Imam veliko zalogo, najnovejše plošče, katere zamenjujem za stare.
Vnanja naročila se rešujejo z obratno pošto.
Utidclf lUcbcr, urar
v Ljubljani, stari trg 16.
priporoča
J§f Jtg§ i?
1652 3-3
Alojzij Persche
mične svilnate šerpe, čepice, (avbice), jupone, predpasnike, žepne robce, torbice, damske kravate, boe in specielne novosti ovratnikov za ples in gledališče.
po znižanih cenah
prodajalo se bode od 10. do 24. dec. dalje
svilnato blago,žameti, pliši, letne nogavice in volnafi predmeti za otroke.
Usled moje dolgoletne izkuš-* nje v dragotinarski in zlatarski stroki bom lahko vsaki zahtevi cenjenega p. n. občinstva v vsakem oziru popolnoma zadostil, in se bodo popravila kakor tudi nova dela kar najbolje, najhitreje in na--ceneje izvrševala.
Dalje kupujem in zamenjam staro zlato, srebro in žlahtne kamne. Vedno velika zaloga
Naznanilo otvoritve
Naznanjam cenjenemu p. n. občinstvu v Ljubljani in zunaj, da sem otvoril v ŽidOVsKI ulici štev. 3 pod tvrdko
Jantis**
= pcpclocma	—
nouo trgovino
z veliko zalogo žlahtnih kamenov, zlatnine in srebrnine, kakor tudi prstanov z briljanti in dijamanti, poročnih in drugih modernih prstanov, zlatih in srebrnih verižic za gospode in dame, broš, uhanov, zapestnic, priveskov, nožev in vilic iz srebra in kitajskega srebra ter vseh juvelirskih predmetov.
najfinejših In najcenejših zlatih In srebrnih ur za gospode In dame.
V nadi, da sem pri cenjenemu občinstvu najbolje priporočen, beležim
odličnim spoštovanjem	1488 7—6
i^arol JatlUŠ, juvelir in zlatar, Ljubljana, Židovska ulica št. 3.
hi		Jložič S
r i s ^RSmi1	Ifgppf	Najprimernejše darilo za gospodinjstvo je slovito znani 1643 9—8 Pfaff-ov šivalni stroj,
		ki ustreza vsem zahtevam in je zelo prikladen za umetno vezenje. Zaloga pri F. Tachinklu, Sodnijsko ulice 4.
		
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
o Najstarejša svečarska tvrdka!	Najstarejša svečarska tvrdka! ^
SooOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
000000000000000000000000000000000
Fr Šiinpvr LJubUana> p
J/!. OU|JCVb (Slonove)uli
Prešernove
* *
1613 3-3
OO OO ©O
Ulice 7, Perlesova hiša OO priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu ^^
OO
OO OO OO OO OO OO OO
OO OO OO OO OO OO OO OO OO ©O OO OO OO OO
OO	—
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO g Ustanovil, pred sto leti! §§§§§§§ UstanovlJ. pred slo leli! g OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
zajamčeno pristne
jpg" čebelno-voščene sveč
voščene zvitke i. t. d. izborni med-pitanec.
Zdravje je največje bogastvo!
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadbriljive kapljico se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Učinkujejo nedosegljivo in spssonosno pri boleznih na želodcu, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva,
Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezih ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico.
Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in modromu ter raditega ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši.
Naročuje so edino in točno le podnaslovom: Mestna lekarna, Zagreb, Gornji grad št. 25, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — cena je naslednja in sicer franko dostavljena na pošto: 1 ducat (12 stekl.) ... 4 K I 5 ducatov C 60 stekl) . 17 K 3 ducati (36 »)...!!„ 10 ducatov (120 „ . 32 „
Ustanovljena leta 1360.
1653 10—7
Mestna lekarna
Zagreb,
Markov trg št. 36.
Zdravje je največje bogastvo!
42 49
Prva kranjska mizarska zadruga
v Sent Vidu nad Lijubljano
se priporoča sl. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se priporoča	jQS Arhar načelnik.
M
lir,*
K GRIČAR & jVIEJAČ, Ljubljana, Prešernove uliee št. 9, J
S priporočata svojo bogato zalogo zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke, kakor tudi najnovejših predmetov v konfekciji za dame. fjjj
fl^	============ w«>I ■	točna	============	1532
m zaga
v Dolenjem Logatcu
v prav dobrem stanu se nahajajoča, se iz proste roke prodata ali pa v najem oddata pod ugodnimi pogoji. —
Mlin je na 4 kamne, „kašar", obenem opremljen s stroji za napravo Ješprenja". — Pri mlinu je tudi	1629 3-2
= kopališče s kabinami. =
Več pove: Tomo Tolazzi v Dol. Logatcu.
U EB BABNY-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 34 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšuje pot, daje slast do Jedi, pospešuje prob&vljanje in redilnost, telo Jačl in krepi.
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrocih pospešujejo narejanje kostij.
Cena steklenici 1 gld. 25 kr. = 2 K 50 h. po pošti 20 kr. — 40 h več za zavijanje.
^VJirilO IPredizdelkipod
jKaiiiu.enakim ali po_
] dobnim imenom, ki pa so po sestavi in po učinku vsa E različna posnemanja naših [r; izvirnih preparatov že 34
Čj let obstoječega podfosfor-nastega kislo-apnenega-že-leznega sirupa, svarimo in toraj prosimo, izrecno zahtevati Herbabny-jev apneno-železni sirup in gledati na to, če ima vsaka steklenica pristavljeno uradna vpisano varstveno znamko.
Edina izdelovalnica in skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VII./1, Kalserstrasse 73—75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v Ljubljani in drugod.	3
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mardetschlager, G Ficcoli, U. pl. Trnkoczy, J. Mayr; Celje: O. Schwarzl & Co., M. Rauscher ; Reka:'F. Prodam, G. Prodam, A. Schitdler, Ant. Mizzan; Breže: G. Elsasser dediči; Sovodenj: F. Kordon ;Celovec : P. Hauser & J Pichler, P. Birn bacher vdova, J. Kometter, V. Hauser & R. pl Hil linger; Št. Vid : A. Schiebl; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A. Sutina, A. Filippi, dr J. Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini,dediči M. Ravasini; Beljak: Jobst & Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haika;Velikovec: J.Jobst, Volšperk: J. Huth.
Božična in novoletna darila!
10
r
:i • • »i:
Anton Schuster,
Ljubljana, Špitalske ulice št. 7
^'vooroča s9oy> \)oga\o *a\o§o 9 VotvJeVc\j\ Xa &ame \xv dteVUce, VaVor \Aux \A.3t., o\AeV AecVe, 9o\xvexve<ja \Aaga xa xens\ee o\>\eVe, \>a\\s\a \w ^\a\xietv\\v xeipxu\v vo\)ce9, šeinp, sva^c, Vva$a\, JVa-ne\as\\\v odey ^saVo9rs\xn\v cjaYxu\\xv, \>v\sa\\t \tv \)e\ega \Aaga xa igev\\o.
strST*	\xV\va Uno\eum-a \tt	preprog.
10
1
Zelo znižane cene! Solidno blago!

iki v Ameriko!!

= CUtfARP LIHE =
prevaža potnike naravnost
h Trsta v Hovi Vork
1552 9—7
Posestvo
je naprodaj
v lepem kraju ob novi državni železnici v Kožni dolini na Koroškem.
Posestvo obstoji iz njiv, travnikov in gozda; v hi$i je st?ira krčma, prodajalnioa ter prodaja tobaka. Ista je pripravna tudi za kako drugo kupčijo.
C sna poseutvu je 10.600 kron. Plača po dogovoru.
Naslov posestnika pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«.	1522 10
Brez operacije brez bolečin
odstranite kurja očesa, otisko in trdo kožo z mojim	1447 13—4
balzamom za kurja očesa,
ki se pošilja franko, če se dopošlje 40 kr.
S. Mittelbach. Salvatorjeva lekarna
v Zagrebu.
z brzim parobrodom „AURANIA" s 1200 mesti III. razreda in s 300 salonskimi mesti II. razreda s kabinami in z brzim parobrodom „CARPATHIA" z 2000 mesti III. razreda in s 400 salonskimi mesti II. razreda s kabinami.
Cena potne karte za vožnjo, j7 JTpnf n v Mn^i Vnrlf hrano, s vinom in vso postrežbo [L Hold y nun iuiiv
III. razred za osebo 180
Odhod iz Trsta:
,CARPATHIA" 15. decembra 1903 „CARPATHLA" 2. februvarja 1904 „AURANIA' 29. decembra 1903 „AURANIA" 16. februvarja 1904
Natančneja pojasnila, vozne bilete, cene, prevoze v druge postranske luke in železniške postaje iz Novi Yorka v notranja mesta Zjedinjenih držav Severne Amerike dajein preskrbljuje
— Avstrijski domači glavni zastop =
c h r d d © i" & Comp. - Trst
Via Carlo Gkega št. 8, I. nadstr. TSTaslov za brzojave: SCHIIODERCO - TRST.
Potniki naj se zglasijo pravočasno ih precej pismeno ali brzojavno za vozne bilete!

Na svetovni razstavi v Parizu 1900 „Grand prix.'
Svetovno znani ruski Karavanski čaj
bratov
K. & G. Popoff
v Moskvi,
založnik raznih evropskih dvorov, najfinejša marka. V izvirnih zabojih se dobiva v vseh boljših trgovinah. 13 2 10-4
Povodom bližajočih se
božicnib
prazniku <
priporoča
6ma lUat^cjjcr
lastnica slovečili vinskih goric v Drči, vinska veletrgovina in prva najstarejša kranjska destilacija konjaka po francoskem načinu
v
v grczcuici, pc|ta Jernej = (Dolenjce), ===
svojo bogato zalogo
dolenjskih belih in rudečili vin, starih in novih lastnega pridelka, nadalje opozarja na
konjak iz lastne destilacije, kateri je popolnoma jednak francoskemu
konjaku, ter se posebno za krepčanje želodca priporoča, ker se izdeluje iz najboljših starih vin.
Steklenica konjaka leta 1893 stane 4*80 K.
„ 1895 „ 4 30 „
Pošilja se po pošti in železnici.
Ceniki franko. 1637 3-3
r
Stanje ilog 31. dec, 1902: čez 9 milijone? kron.
0
Preje: Gradišče št. 1,
Denarni promet v letu 1902: čez 32 milijonov kron.
seda]: kongresni št. 2, L nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po -
0
brez kakega odbitka, tako, da sprejtnd ^ vložnik od vsacih vloženih 100 H čistih u	---4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 31. decembra 1902: 9,501.351 52 h. Denarni promet v 1. 1902: 32,596.882 ^ 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se ohrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po požti so poštno-
branilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dnd 1. januarija 1903.
Dr. Ivan Šusteršič,
predsednik.
Odborniki:
Josip Šiška, knezoškofijski kancalar, podpredsednik.
Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kausichegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leokovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos.u — Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Siih&r, župnik na Rudniku, — Dr. Alež Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani.
Angeljnovo milo
Marzeljsko (beio) milo
z znamko
449 104—78
sta najbolj koristni
tedilELi mili
fifflT za hišno rabo. ^M
dobivate jih po špecerijskih ftacunaht
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno - voščenih sv«4
v Ljubljani.

i m i
1586 Absolutno zajamčeno 2
pristno masno vino
priporofial je knezoškofijski ordinarijat ljubljanski 1. 1898. veleč, duhovščini za nakup pri fc
„Kmet. društvu v Vipavi" |
zato, ker je društvo pod strogim nadzorstvom dekana vipavskega. Razpošilja se od 56 litrov naprej čista bela vina od 42 do 50 kron za 100 litrov loco kolodvor Postojna. Rdeče hri-bovško namizno vino po 30 kron.
Vino je jako milega okusa, ker je napravljeno po novem francoskem načinu. Višje množine se zaračunijo nekoliko ceneje.
V zalogi je tudi finejše sortirano vino, kakor: kraljevina po 50 kron, pinela po 55 kron, beli burgundoo ln laški rizling po 60 kron, ter staro vino v buteljkah, beli bnrgundeo ln renski rizling.
„Kmetijsko društvo v Vipavi".
................ 9.... a........ s... ....i. >««...
«Mta«mNM*AMMMM«Mtt«ljll««l«ll«mHMl«
-------
e«« •m.
«...
s...
MM f..*
ilH 9...
«...
•o.* ••••
■M, S«.«
e... «»
s:::
■•n
»••i •■•i
jtaneja J rdi ne ^branih spisov
je pravkar ijšla prva knjiga:
Ijuzarji in Iliri.
Prejanimiva epizoda ij jujno-slovansks zgodovine.
Jfnjiga, važna ja vsakega jg-
vednega Slovenca.
Cena Jf J'—, po pošti ^ 3'20.
Založil L.^cl^ujentner
v Ljubljani.
o.** 111».. :»••> a...
j*!«
«...
s:-»•••
e...
o...
—_ —— --------_____________. — •••«
...•••A**a»«eeMa«araeac!is«ado€>eča»<tnffi«scwsan«*».*-... ...............................................
::ttifist::itMtttttttmiiftftimit:ttttttti::::
1651 45
pojasnilo!
Vsostransko priznane Auker-reinontoir ure, sistem
Roskopf, ž niblustimi okrovi kupuje že leto dni velik del mojih odjemalcev, posebno poljedelci, uradniki, uslužbenci orožništva, finance in Železnic v svojo največjo zadovoljnost. Pošiljam svoje pristno Ameriškega sistema
Roskopf- patent anker remontoir ure štev. 99
(zelo priporočljiva službena ura) z emailirem kazal iščem in fino poliranim dobro zapirajočim nikelnastim okrovom, pozlačenimi kazalci, natančno regulirana in 3t> ur idoča, triletna garancija, naravnost na zasebne odjemalce kom. /.a 2-50 gld., H kom. /,a 7 gld., 6 kom. za ltt'50 gld. Primerna nikel-nasta verižica z lepim kompasem komad 30 kr. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se pošlje denar, če ura ne ugaja ali pa zadovoljivo ne funkcionira.
Hanns Konrad
Jivvii tovarna za uro v
Mostu štev. 613, Češko.
c. Icr. sodni zapriseženi cenilec. Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. a*str. drž. orlom, z zlatimi in krebrnimi razstavnimi svetinjami in z več i.ogo 10.000 priznauiiim pismi, ki so mi došla iz celega svota. Moja tvrdka je kot, oksportna tvrdka v tej stroki brez samohvalo največja in najstarejša in izvaža v vso dole sveta. Ustanovljena io 1. 1887. Ilustrovani cenik o urah, zlatnini ln Hrobrnlnl ko pošilja na zalitovo zaatonj in franko. 1420 —8
ssMimam
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, il. stop., ii. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča prečastiti duhovščini za
izdelovanje cerfivmffi paramentov.
Izdeluje oele ornate, kazale v vseh liturgifinih barvah, plnvijale, obhajllne borze i
Stole in vse za službo božjo potreba« stvari, priproste in najlineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera ia bald&hlne ter izvršuje vsakovrstno eerkveno perilo iz pristnega platna. Vporahlja samo dobro blago, cene pa mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame.	1114 10
l„Grand Frls".
IV i j. J višja odlika! Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano.
Pristno
le'če /1860
na /T.RA.P.M: podplatu /C.nETEPByPfft
1592 10-4.
Vsak dan jih izdela
tovarna 40.000 parov!
Edini kontrahenti: Messtorffl, ISelin «& C©., Wien, I. Na debelo in drobno pri Anton Krisperju v Ljubljani
kakor pri sledečih trgovinah:
V Ljubljani so na prodni pri Ceškuti Marija, J. S. Benedikt, PetrlSI8 Vaso, Persche Alojzij, Treo Karollna, Ant. Leut.<eb, Julije Stor, Ernest Sark, I. C. Hamann, Vikt. Garhauser.
Brinšek Ivan Trnovo, Engelsbergor Bud. Krško, Homann Friderik, Homann Oto, Fiir-sager Leopold v Radoljiei, Gratner Jurij Kamnik, CratschA. Kostanjevica, Lapajne Valentin Idrija, Pollak Marija Kranj. Petelin Andrej Ribnica, Trevn Valentin Idrija, Trevn Anton Jesenice, Verbič Anton Sevnica Lebinger & Borgmann Litija E. Hoffmann Kočevje, Jonke
Frano, Bartelme Josip Kočevje
steklarija
Dunajska ce$ta9 I?poleg „figovca"
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken ia -vrat;, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfiejšega
Št. 5 O/Z.
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana ftfrdSca za stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST AGNGLfl V L)Ubljani, v polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi župni m dekanijski cerkvi v Smartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem, posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
B2ME2E$3SBti
Prevzema tudi vsa stavbtaska sfeklarskg dete
zalogo vsakovrstnega Steklarskega blaga.
Župni urad v Šmarincm pri Lifijl
dne 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič,
župnik in dekan, ter priporoča svojo 927
izborno
52—22
Varstvena znamka: Sidro.
UIMENI. GAPSICI Comp.
Iz lekarne Rlohterjeve v Pragi.
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti steklenica po K —80, K 1-40 in K 2- v vseh lekarnah. Zahteva naj se to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah
z našo varstveno znamko ,,sidro" iz Richterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek.
Rlchterjeva lekarna pri zlatem leva
v Pragi, Elisabethstrasse 5. 1343 34—12
OGLASI
NEW
■ nista
Y0RK in LONDON
nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmeta le proti temu, da se mi povrne
[gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nO-
Žev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic iz
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrn!h Jedilnih žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic;
i kom. amar. pat. srebrna zalemal-nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zalemal-nlca za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašIC za pod-klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; i kom. cedilnik za ča); i kom. najtin. slpalnlce za sladkor.
J-*. 42 komadov skupaj samo gld. 6"60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej V.	stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti
p '4 po tej minimalni ceni gld. 6*60. Ame-ričansko pat. srebro je znano, je skozi ! in skozi bela kovina, ki obdrži bojo fctjft srebra 24 let, za kar se garantuje. V •	najboljši dokaz, da leta inserat ne te-
'•>•"*' melji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
!= božično in novoletno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1428 7
A. TOS^HBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,	w
ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr.	T^fc **
Pristno le z zraven natisnjeno varst- ^
veno znamko (zdrava kovina).	T&r
Izvleček iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
ucencel
» v v
isce
aariftSt kOŽ
Josip
= Ljutomer, Štajarsko.-
Ponudbe naj se pošljejo direktno na tvrdko.	1669 2—2
0 Naročajte
(P to6 104-ei	pivovarne v Žalcu in	ti'ggix.
0 ZFVrajS.JSsro:^rraa.1-a».aa a*E»*sa.ajj as 1	fS«»««.jMi<p» TSM.tS.fi.«««* 4L.

m
# Božična in novoletna darila. #
Otvoritev nove velike trgovine!
Vsaka konkurenca Izključena.
m t
Priporočam jako okusno bogato zalogo
stenskih"ur s krasnim bitjem
(Novost) v lepih moderno izrezanih omaricah; dalje
srebrnine in zlatnine, namizne oprave
(Besfeck) in druge krasne izdelke iz china-srebra.
Posebno priporočam krasne, živo se lesketajoče briljante, nakupljene vsled ugodne prilike v veliki množini, kateri so izdelani v raznovrstne oblike (fugone).
Le vsled konkurence imam v zalogi tudi imenitne imitacije briljantov (steklo), ki se skoro ne razločujejo od pristnih.
Pozornost! Vedno mi je bila skrb in prizadevanje, slavno občinstvo seznaniti z mojo
--bogato zalogo, kakor tudi isto prepričati, da ni potreba nikomur naročevati te
vrste blaga pri tujih zunanjih tvrdkah, kakor iz Dunaja ali drugod, kajti po mnogih slučajih pridobil sem si prepričanje, da jaz celo z boljšim in mnogo cenejšim blagom zamorem ravno tako postreči. Cenj. odjemalce vedno le s poštenim, pristnim blagom zadovoliti, bil je vedno moj princip.
Omeniti moram, da si blago vedno le v večjih partijah osebno, direktno v tovarnah nakupim, ker drugače bi ne dosegel tako nizkih cen.	1610 5
Priporočujoč se cenj. odjemalcem vabim na obilen obisk
===== Franc Čuden ------
urar in trgovec v Ljubljani
Prešernove ulice 2, nasproti frančišk. samostanu, podružnica Mestni trg 25, nasproti rotovžu.
Razpis.
Mesto konceptnega praktikanta.
Pri podpisanem deželnem odboru je izpraznjeno mesto konceptnega praktikanta z adjutom letnih 1.200 K. Pogoj za vsprejem je dovršitev juridično-politiških študij.
Prosilci za to mesto predložč naj svoje z dokazili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika ter s spričevali o usposobljenosti podprte prošnje
clo lo.januarja 1DO-4:
podpisanemu deželnemu odboru.
Prosilci, ki so v kaki javni službi, predložiti morajo svoje prošnje potom svojega predpostavljenega oblastva.
Od deželnega edbera l^ranjs^ega
v Ljubljani, 11. decembra 1903.
Naznanilo otvoritve in priporočilo. £ -—______ <
Slavnemu p. n. občinstvu v mestih in na deželi uljudno naznanjam, da sem pred kratkim otvoril
^restavracijo na pošti",
ki je vsestranski urejena v udobnost p. n. gostov. Poskrbljeno je za najboljša naravna vina, izborna topla in mrzla jedila po primerno nizki ceni.
Tu kakor tudi v Šoštanju imam svoji novourejeni
mesnici,
kjer morem ob vsakem času slav. p. n. odjemalcem postreči z okusnim svežim blagom.
Zagotavljajoč slavnemu p. n. občinstvu najsolidnejšo in najtočnejšo postrežbo in proseč mnogobrojnega obiška	1024 10—3
beležim z najodličnejšim spoštovanjem
<L->
4»
Ivan Habjan
lastnik »restavracije na pošti"	\
na Pakl (Štajarsko), 2 minuti od železn. postaje Rečica (Rlezdorf). J
1»> ^	a
1668 3-3
Ernest liainmerscliniidt-a nasledniki ^
fl\adile, Wufscher & C^
trgovina železnin in. kovin Ljubljana, Valvazorjev trg št. (>.
Največja zaloga železnih peči vseli sistemov
Velika izbera posod za premog, peenih okrilj, peenih predstav z galerijo in brez galerije, kovinastili stojal = kovinastega orodja v različnih izpeljavah.	--
1537 12—4
ioo/ j J—i	MSi\.
rz
Največje naj sta reje parobrodno društvo rtrr
na svetu.
^urg-Mne,-* -
,-M- J ,	/
(JVS;
mm
Njega parobrodje obsega
se 280
1— velikanskih pa m i kov.
V
zanesljivo v fi dr\evift
direkfna.najhifrejša prekomorska vožnja z brzoparniki
iz Ilaiiiburga vNoviYork ai. pa v Halifax.
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik;
t 7 -	Hambnrg-Amerika Linie -
Fr. Šeiinig v Lj uhljani
L Dunajska-cesfd štv.31 poleg-velike milnice ališrange. J
Ustanovljeno 1.1832.
®
<D TS
a d
'e? TS O
Pi-iziiano najboljše
oljnate bcirve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. 176 44	Električni obrat
*
n o O-
£ p
B
p
Oj
O
o*
d
o
m
M
mmmmimmm llustrovani ceniki se dobe brezplačno.
Naznanilo.
Za zvišanje in uravnavo sveta nasproti rampe državnega kolodvora, kjer imam lesno skladišče,rabim različenmaterijal. kakor
šuto, razbito opeko itd.
P. n. lastnike podobnega materijala uljudno prosim, da se blagovole odslej ozirati na-m6 ter naročč odvažujočemu uslužbencu (vozniku), naj popelje na moj prostor, kjer imajo poleg krajše vožnje tudi to udobnost, da so pri napornem odkladanju na razpolago moji delavci. VBak voznik dobi tudi 10 v. v dar.
Ker je omenjen prostor v mestu, je upati, da se vsak ozira na mojo prošnjo, kajti že pri času se bode precej pridobilo, in bodo imeli poleg posestnikov tudi odva-ževalci priličnejše ugodnosti.
Anton Deghenglii.
796 100—15
1470 6
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko 600 podobami
ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reci
HANN8 KONRAD
Nik.-r.ra! im gi 2 5o tovarna za ure In Izvozna trgovina Moflt št. 520, Češko

W@li£a Božična prodaja
se vrši od ponedeljka, 7. decembra nadalje v novi trgovini za modno blago
A. Primožič, Ljubljana, Mestni trg 25
(prej Goričnik & Ledenig) po čudovito znižanih cenah.
Prodajajo se po teh cenah: preproge, posteljne oprave, ščiti za okna in stene (Fenster-& Wandsehonerj fele, blago za damska modna oblačila, lepi modni barhenti, nekaj sto dvanajstoric žepnih robcev iz batista, komad po 10 kr. in višje, ovratnice, srajce, ca. 500 dvanajstoric platnenih nogavic za moške, par 9 kr. in višje, platnene namizne preproge in servieti, nadalje tudi:
Umerjene obleke, adjustirane v kartonu, cela obleka od r$o gld višje
svileno blago za bluze, meter le...........55 kr.
svileno blago za bluze, čista svila, modne prog......85
modni baržuni za bluze, 56 cm široki.........75
>>
n
Vse blago se lahko ogleda v pritličju in v prvem nadstropju, ne da bi koget silili kupiti. Nezadovoljivo blago se zamenja.
Poleg tega ostaneta v prvem nadstropju oddelek 5 do Božiča razstavljeni dve zaslonili, (paravents), ki sta jih izdelali gospodični Zalka Novak in Ruža Sever, umotvora, ki sta vredna, da si ju vsakdo ogleda, in sta tudi na prodaj.
8K3U
1607

i.*f©c8
Lokal
IS
si
| zaprodajalnico
SI
odda sc na

|| Sv. Petra cesti štev. 2.
fc* Natančneje se poizve v lekarni i.*	Mayr.	1687
3S	m
^--------------------3k,

H
i 5 gg
gg
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah «7163 IT. HITI,
Pred škofijo štev. SO. »iT Zunanja naročila se točno Izvršujejo.
1671 1-1
Zahvala.
Podpisano županstvo šteje si v dolžnost vsem onim prebivalcem litijskega in izven litijskega okraja, kateri so toli veledušno bodisi z denarnimi sredstvi, bodisi z živili, obleko, vožnjo itd. lajšali bedo pogoreicev našega trga, tem potom izreči svojo najto-plejo zahvalo.
Bog plati vsem!
Županstvo trga Vače, dne 19. dec. 1903.
Anton Mrva
župan.
Lepe pe^ejtuo
v Zagradcu na Dolenjskem, na katerem je stara, dobro obiskana gostilna, vaga za prašiče, pripravno za vsakovrstno trgovino, ob okrajni cesti, blizo župne cerkve, z 10 orali njiv in 6 oralov lepo zaraščenega gozda, se zaradi rodbinskih razmer prostovoljno pod ugodnimi pogoji proda.	1688 3-1
Več se izve pri lastniku Jožefu Horvata istotam. Pošta: Zagradec-Fužlne.
Naznanilo.
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril v hiši „Dr. Štempiharja" v ulici vinsko klet ter da prodajam po jako nizkih cenah dolenjska, goriška in istrska Vina na debelo in tudi čez ulico. Slavnemu občinstvu zagotavljam dobro postrežbo.
V Kranju, dne 18. decembra 1903.
1685 3—2	Jernej Dovžan.
Poslano.
Domoljubni rojaki!
Družba st. Cirila iu Metoda je Izdala koledar •za leto 1904. — Koledar je ob enem „Vestnlk" za družbino XVI. in XVII. leto. Cena koledarju je K 1"20. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda Vas uljudno prosi, da kupujete ta družbeni koledar ter zahtevate odločno, da imej vsaka slovenska knjigotržnica, trgovina s papirjem in vsaka trafika ta koledar na prodaj. Tem potom olajšujete težavno breme, ki ga ima druž-bino vodstvo. Bratje Čehi toliko žrtvujejo za obrambo svojega naroda — Slovenci, ma-iji narod, bi morali torej primeroma žrtvovati vež od Cehov.
Trgovci naj se zplašajo direktno pri vodstvu. Za trgovce stane K 1'20 z 20% popustom ob vnaprej vplačani svoti.
Poduk v eitmnji.
Temeljito podueevanje v eitPanji ««««««« ppoti mali plaši. *«««*««
Veš se izve na I^aflovski eesti štev. 3. I. nadstropje.
1667 3 2
.	—j	1357 78
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 16
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
Iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih oenab.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= Izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah
Dobavite!) uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
1646 2-2
Podpisana globoko užaljena naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je na5a srčno ljubljena hčerka
Mimica
dnč 16. decembra 1903 po kratki, mučni bolezni v starosti 2 let preminula. Priporoča se v blag spomin.
Bistrica, 17. decembra 1903.
Anton in Marija Zaje.
lil itn neP°sredno od soda vllljr} po najnižjih cenah v naj-_____ boljši kakovosti
Štefan ^[i^olič, restavraier
Ljubljana
Gosposke ulice št 3 1686 l—i
Žaga na turbino
se proda pod jako ugodnimi pogoji blizu Loke na Gorenjskem.
Žaga ima zraven vodne žage za deske tudi cirkularno žago in stroj za trenje lubja. Vedno dosti rezanja! Vedno dosti vode! Vse v jako dobrem stanu!	3-2 1643
Kupci naj se oglase do konec leta. Kje, pove iz uljudnosti uredništvo tega lista.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 19. decembra. V današnji seji avstrijske delegacije je imel češki delegat poslanec Kramar izredno oster govor proti Korber ju. Govoril je tako ostro, da ga je predsednik parkrat prekinil. Tudi nemški delegati so vpili vmes. Kramar je dejal, da sedanja vlada vse kompromitira, kar prime v roko. Uničila je finance države in par-lamentarične razmere so podobne zo-pernemu močvirju. Vlada ima edini namen vpeljati § 14 in trdno voljo ohraniti se na krmilil, in naj bo tudi vse drugo uničeno. Sedaj se je Korber skril za avtoriteto vladarjevo. Govornik očita Korberju nizkost. Predsednik prekine govornika. Kramar: Nizko je, ako poskuša bankerotna vlada rešiti sebe na tak način! Kramar očita Korberju, da je cesarja napačno informiral. (Hrup.) Predsednik zopet prekine Kramara, ki v nadaljnem svojem govoru zavrača očitanje, da so Cehi nenasitni. Leta in leta že niso ničesar dobili od vlade, šole morajo vzdržati z lastnimi sredstvi. Cehi zahtevajo le, da se izvršuje zakon. Kaj bi bilo, ako bi Cehi odnehali od obstrukcije? Vladno in vladi vprijazno časopisje bi pisalo, da so bili Cehi preslabi in da so v tem oziru edino Nemci zadostno močni. To bi koristilo le Nemcem in pomenjalo bi zmago nemških manjšin nad slovansko večino. Naposled izjavi Kramar, da Korber opravlja le posle za Nemce in da se sam brani pravične spremembe poslovnika, ker ve, da bi potem prišla parlarnenta-rična vlada. Cehi bodo vstrajali v boju. Nato je govoril Biankini, ki je dejal, da je avstrijska vlada z izvrševanjem veta pri papeževi volitvi kršila verska čustva, ter je ostro napadal Italiji dane koncesije za uvoz italijanskega vina in pri ribarstvu. Biankini je protestiral proti zanemarjanju Bosne in Hercegovine ter proti temu, da je bil v Bosno poklican Burian, ki ni zmožen hrvaščine. — Kaftan govori.
Kranj, 19. dec. Pri volitvi v komisijo za odmerjenje osebne dohodnine v Kranju dne 21 t. m. naj se voli za uda g. dekana Antona K o b 1 a r j a in za namestnika gosp. Tomo P a v -š 1 a r j a.
Kranj, 19. dec. Velesovski učitelj g. Petkovšek je sinoči v vodi, ki teče poleg župnišča, utonil. Ležal je v zelo majhnem potoku na ustih. Danes zjutraj so ga v vodi dobili mrtvega.
Novo mesto, 19. dec. Iz Amerike preganjani 57letni Ivan Petrič iz Prečne,
oče 5 otrok, je bil radi menjave ničvrednega bankovca za 100 dolarjev obsojen na 6 tednov zapora. Na tožbo svojega očeta Mihe Kočarja je bil France Kočar ob&ojen na 4 mesece zapora. Grozil je očetu, da ga bo ubil.
Novo mesto, 19. dec. V komisijo za odmero osebnega davka v novomeškem okraju naj p. n. gg. volilci volijo enoglasno: gospoda Ivana Podboja, župnika v Toplicah, namestnikom g. Jakoba Porenta, župnika v Stopičah!
Radomlje, 19. decembra. Pogorel je včeraj kmalu po polnoči kozolec s slamo in nekaj voz županu Jakobu Gregorin v Šmarci, okr. Kamnik. Strah v gosti vasi je bil silen. K sreči je bila sicer mirna noč.
Djakovo, 19. decembra. Narodna skupščina v Djakovu zahvaljuje se bratom Slovencem in njihovemu časopisju za simpatije, katere so izražali Hrvatom povodom burnih dogodkov v Banovini. Dalje na skupno delo!
Pariz, 19. decembra. Tu se pripravlja velika stavka pekovskih pomočnikov.
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Slabo plačana gostoljubnost. Z ečer 17. septembra t 1. so pri Š mnovčevih v Šmartnem proso meli. Ko so delavci prosenico v kozolec skladali, prišli so tudi tja fantje Jože in Janez B^lha iz Poženka. J ikob Petek izSnnartna in Lovrenc Burgor iz Poženka ; pogoščeni so bili z žganjem, in to je bilo vzrok, da so jeli sitnariti. Jožef Bolha jn brez vzroka razbil svetilko, in ko so šli delavci k večerji, prišla jo čvetorica za njimi in počela razne sitnosti. Ko sta jih pa jela gospodar in gospodinja zmerjati, začeli so razgrajati. Jožef Bolha in Patek metala eti za gospodarjem krepelce, potem so vsi štirje strgali plot, obrezali devet dreves, razbili pri kuhinji šipo in omajali železni križ pri oknu. Sodišče je obsodilo Jožefa Bolho na 3 mesece, Petka na 2 meseca tožke ječe, Lovrenca Burgerja na 8 dni zapora, Jan. Bolho pa je oprostilo.
Uboj Za večkrat radi pretepa kaznovani Janez Rožanc, mesarski pomočnik in Janez Miš, pekovski pomočnik, oba v Jesenicah, sta sedela zvečer 23. avgusta t. 1. v Višnerjevi gostilni v družbi dveh drugih fantov pri eni mizi; pri drugi mizi pa so pili trije drugi fantje, med mirni Jernej Zalokar. To trojico sta začela Rožanc in Miš izzivati, prvi je vprašal, kdo se gre metat, Miš je pa na korajžo klical in pri tem se izrazil, da so »žabjek, križanke in rotovž« njegov dom Ob policijski uri je zahteval gostilničar, da naj se gostje razidejo in res je prva družba odšla, za katero je gostilničar duri zapahnil; le trojica je ostila v sobi, pa tudi ta sa je naglo odpravila, ker so jeli prvi na vrata razbiiati. Komaj pa so bili ti na C9sti, je vdaril Zalokar Rožacca z neko palico po glavi, nastal je hrup, vsi fantje so ss razleteli, le Alojzij Sušnik ve povedati, da je Rožanc takoj po udarcu Za lokarja prijel, da je Miš skočil tovarišu na pomoč in da je slišal pokanje. Več ne ve povedati, ker je na to zbežal. Dru^o jutro so našli za Višnerjevo gostilno na Jesenicah truplo zaklanega hlapci Jerneja Zalokarja. Oodoižerca dejanje tajita in krivdo zavra čata drug na drugega. Rožanc pravi, da ni imel noža ter da se Zalokarja sploh dotaknil ni, temu nasproti trdi Miš, d3 ga je le Rožanc oalal z nožem, ker je Zalokarjova kri bruhala na njei?a. Rožanc se je imel pa ša vrh tajita zagovarjati radi nezvestobe, ker je za mesarja Bučarja iz Rikeka pri letošnjih vrsjufikih vajah pobral v C irknioi za meso 23 K 30 v. in denar zase obdržal; tudi je vzel Bučarju 4 K vredno suknjo Sodni dvor je oba obdolženca krivim spoznal ter obsodil Rožanca na 2 leti, Miša pa na 13 mesecev težke ječe.
Na štiri mesece zapora je bil obsojen stotnik Ung-irpoch iz tirolskega cesar-Bkega polka, ker je moštvo psoval z besedami „laški psi", »laške svinje«. Kako se pa glas6 obsodbe takrat, kadar Nemci psu-jejo slovenske vojake?
Kazne stvari.
Najnovejše od raznih strani.
Stavka tobačnih delavcev. V Kairi stavkajo tobačni delavci. Zahtevajo zvišanje plače od 5 na 8 lrank. — 1 5 1 e t n a deklica Ida Welke je hotela zastru piti v Draždanih svojega gospodarja in Bvojo gospodinjo. Sodišče jo je obsodilo na eno leto teče. — Grofica L o n y a y je prišla v Mentone, kjer ostane skoro gotovo preko zime. — Sestra nemškega cesarja princezinja Saohsen
M e i n i n g e r ima raka. Na dvoru je radi tega mnogo razburjenja. — Katedrala se bo podrla. Glavna katedrala v Cucenca na Španskem je tako slaba, da se bo gotovo v kratkem podrla. Zidovje ima že velike razpokline — 1200 ton petroleja zgorelo je pri požaru laškega parnika »Sin Laonardo« v marziij-ski luki. — lOOletnico i z n a j d i -t e l)a železniškega s t r o i a Jurija Stephensonaso 16. decembra t. 1. slovesno praznovali na Angleškem. — Ponesrečeni rešitelj. Uči pruskega finančnega ministra pl. Rheinhaben se bi 17. t. m. gotovo ponesrečila pri skoku na tramvaj, ako je ne bi bil rešil angleški zemljemerec Davison. Toda pri tem je padel sam z voza ter z razbito firepiojo obležal na mestu mrtev. — Nesreča na tramvaju. Iz Pariza se poroča, da sta 17. t m. ponoči na tramvajski progi Noisy le eseo trčila skupaj dva vozova. 19 oseb je ranjenih, med njimi 7 težko. Nesreča se je prigodila radi megle. Oba vozova sta razbita. Med težkoranjenci so vsi štirje uslužbenci. — Nesreča na železnici. Poroča se, da sta 17. t. m. ponoči trčila pri Voclavek (pokrajina Varšava) brzovlak in tovorni vlak. Baje je več oseb ranjenih. — Štiri osebe zgorele. Iz Pariza se poroča, da je eksplodiral v vasi Clonay pri Lorientu v nekem skladišču sod petroleja. Ogenj se je tako hitro razširil, da se trgovec, njegova gospa in njegova dva otroka niso mogli rešiti ter so vsi postali žrtva plamena. — Saharski cesar. Jaques Lebandy je pri obisku v Bruslju priznal, da je, ker je obrežje severno od B ijadorja do predpogorja S|uir kot prvi zasedel, gospodar tudi ostale Sahare. Da zasede ša ta del, poslužil se bo Kanarijc3v, ki dobro poznajo običaje in navade saharskih prebivalcev. Obiskal bo tudi Haag in Berolin. Lebandy že nastopa kot cesar Sahare. — Krava nabodla dečka na roge. I« Vrat slave poročajo : Na posestvu Beihau pri Trbhenbergu je krava nabodla na rogove llletnega dečka ter ga pritisnila k zidu. Čez štiri ure je deček izdihnil svojo dušo. — — Nesreča v šoli. Iz Aša se poroča, da je v šoli v bližnji Selbici med večernim poukom padla svetilka na tla in eksplodirala. Plamen se je prijel tudi desetih učencev. Pet jih je nevarno opečenih. La z največjo težkočo se je posrečilo pogasiti nastali ogenj. U s t r e 11 1 a sta se v nekem dunajskem hotelu 271etni brivec Jožef Sjhobar in dekla Juliana Kuninger. — V češkem gledališču v Brnu je kriza. Odbor odstopi. Časopisje je ostro pisalo proti nezadostni igri nekaterih igralcev. — Zvezo beračev so ustanovili berači v Parizu in okolici. — Ob nedeljah neveljavne zaroke so v Filadelfiji, ker ta dail ondi sploh sklepanje kontraktov ne velja. Tako je razsodilo ondotno sodišče v razpravi proti nekemu mlademu gospodu, katerega je tožila neka mlada dama, da ji je v nedeljo obljubil zakon.
Nedolžna na smrt obsojena. Dne
11. novembra 1. 1898. se je na kramarici Ani Kraneinger v Siegertschaftu v okraju Mattinghofen na Gorenjeavstrijskam izvršil roparski umor. Pri porotni obravnavi 15. ju nija I. 1899. v Riedu so bili od treh obtoženih: Mat. Gietzinger oproščen, obsojena pa sta b Ia k smrti na vešala Terezija Gietzinger in neki Karol Hirter, kateremu je pa pozneje cesar milostnino potim premenil smrtno kazen v 20 let ječe Terezijo Gietzinger so prepeljali v žensko kaznilnico v Sohw<*z na Tirolskem, Karola Hirterja so pa oddali v kaznilnico Suben, kjer je lani umrl. Pred nekaj dnevi pa je prišlo k orožniškemu po-stajevodii v Kirchbergu na Gorenje Avstrijskem 16 letno kmetsko dekletce, katero je s tresočim glasom povedalo, da jo pošilja nje mati povedat, da pravi morilec je njen oče kmei Mst. Kaufmann iz Thilhausina. Kaufmanna so orožniki prijeli v gostilni. Ko so mu povedali, da sta ga izdali žena in hči, ker jima ni dala vest miru, se je zgrudil skoro na to priznal strašno dejanje ter tudi pripoznal, da je Terezija Gietzinger nedolžna in da je bil tudi v ječi umrli Karol Harter nedolžen! Povedal je, da je oropal umorjeni kramarici dvoje hranilničnih knjižic in da je denar ene knjižice ie zapravil, drugo knjižico je pa sežgal, ker je to zahtevala žena, kateri se je izdal. Terezija Gietzinger je nedolžno sedela nad 4 leta v ječi, eno leto pa je presedela v preiskovalnem za* poru. Ko ie zapustila kaznilnico, dal ji je ravnatelj 50 gld. kot prisluženi denar in sedaj dobi tudi še nekaj odškodnine. A kaj, ko ji ne morejo dati toliko odškodnine, kolikor so ji škodovali. V ječi je dobila prej zdrava žena j e t i k o , govori le s težavo, ker 4 leta ni Brnela nič govoriti. Z »man je bilo pri porotni sodbi vse njeno zatrjevanje, da je nedolžna. Sledovi krvi so govorili proti njej. ln ta kri je bila kri — kokoši, katero je isti dan zaklala. Pred sodiščem ji pred štirimi leti tega niso hoteli verovati, sedaj ji verujejo, ko je ubogo ženo ta grozna iU9tična zmota spravila na prag k norosti. Sedaj je oproščena žena prišla k oni, kater« je edina dolga štiri leta verovala na nje ne-
dolžnost, k Bvoji stari, sivolasi — materi. Ko je došla domov, dolgo časa radi slabosti ni mogla izfregovoiiti ncbene bi s de. Objete sfa se več minut drsali mati in hči ter glasno jokali.
Taiča — vre g. V neki vasi se je že več let, kakor so pripovedovali vaščani, prikazoval vrag Dotični hišni posestnik je bil že tretjič oženjen. Njegova prva soproga se je radi strahu pred vragom ločila od svojega moža, dočim je druga strahu umrla. Ko je bil te dni mož od doma, se je tudi tretji ženi prikazal vrag ter zahteval denarja. Žena je rekla, da naj malo počaka, da napravi luč, in gre pod streho po denar. Tedaj pa se je vrag z izgovorom, da kot kralj teme ne more videti zemeljske luči, in da pride pozneje, oddaljil. Žena pa je mesto po denar šla po hlapca, ki se je z debelo gorjačo oborožen postavil za peč ter pričakoval vraga. Ko se je četrt ure pozneje vrag zopet priplazil v sobo, začela sta z gorjačami biti po njem, da se je nezavesten zgrudil na tla. Nato sta prižgala luč, vzela dotični postavi kozjo kožo in rogove ter spoznala v vragu taščo. Ker se je stanje 631etne starke vedno slabšalo, poslala sta po zdravnika, toda ta jo je našel že mrtvo.
Kuhan kopaleo Radu Galinkics iz ZsabHm je obsakal parno kopališče v občini Esurog. Bržkone ni bil že nikdar v kopališču, ker je šel mesto h kopališkim kabinam k na dvorišču napravljenemu vodnemu nabiralniku, kjer je bila vrela voda, neopaŽen razpravil in skočil v nabiralnik. Sela drugi dan so zapazili pred nabiralni kom njegovo obleko ter potegnili iz njega nesrečnikovo truplo.
Gasilstvo. V Olomucu na Moravskem je gasilno društvo svoje vrste. V ondotni justični palači je namreč strogi gaBilni red, v katerem je skrbljeno za gasilstvo. Gasilci so kaznjenci, ki imajo svoje vaje vsak teden, to pa že zategadelj, ker je, kakor naravno, vedna menjava. — V Lincu so uSiteljiščniki prostovoljno prideljeni gasilnemu društvu, pri katerem se vežbajo v gasilni stroki. Pozneje tako lažje kot učitelji p spe-šujejo gasilstvo.
Stereoskopične slike. „Main" poroča, da sa je slika?ju M(che»ti posrečilo, napraviti dve veliki stereoskopični sliki brez povečalnega stekla, ampak z navadno r. fkk-sijo žarkov.
Vzdignjeno mesto. Vzdigniti nameravajo mesto Galveston v pokrajini Teksas, in sicer ne sarm h še, ampak tudi ceste in tla pod hišami. Zavarovati se namreč bcčejo pred tako neize-do, kakor se je pripetila v septembru 1900 ko je orkan razruši! 3000 Ivs in podsul v razvalinah več ko 8 tisoč ljudij.
Ccmbes Francoski list „L;berk" je prinesel v eni zadnjh Številk del članka, katerega je Combes 1. 1865. obelodanil in 8 svojim imenom podpisal. V tem članku je Con.bea razpravljal, da morajo tudi sodišča uooftevati spovedno molčečnost, in radi tega drugače ravn&ti z duhovnikom kot pričo. I', dotičnega članka navaja sledeče mesto: Vsakdo fttbteva zr.se prostost in sicer neonu i eno pr' siost, tod« nihče noče priznati te svojemu sosedu. To se da dobro označiti z izrazom: egoizem. Ali naj se razmerje med cerkvijo in državo izpremeni ali pa naj popolnoma obupajo, da bi mogli z duhovnikom pri pričevanju ravnati kakor z navadno pričo. Ako pa se odločimo za prvo, ako odpcvemo konkordat in se ločita cerkev in država, potem je zahteva logike in pravice, da se z duhovniki in kongregacijami ne dela nobene izjeme. Prostost ' sem!" — Ccmbes je torej sedaj, ko je prišel do moči popolnoma pozabil na svoje prejšnje mišljenje. Poprej jo mislil, da se tudi po rd-povedi konkordata s kongregacijami ne sme delati nobene izjeme, seda) pa dasir&vno konkordat še obstoji, tako ravna ž njimi. Seveda, ker mu je pomoč prostozidarjev gotova, si že sme privoščiti, da krajša prostost drugim.
Stanovanje v bodočnosti. Po dolgih pripravah bo, kakor poročajo listi, izvršen v Kopenhagnu zanimljiv stavbinski načrt. Poslopje bo imelo 25 stanovanj po 4 sobe in najemniki bodo imeli vee prijetnosti centralnega sistema. V poslopju bode centralna kuhinj*, ki bo vse najemnike preskrbovala z jedili in odvzela gospodinjam skrb gospodinjstva. Dalje bodo imeli odjemalci centralno kurjavo, električno razsvetljavo in skupna kopališča. Stanovanja bodo v zvezi s kuhinjo z električnimi vzdigi. Umivanje posodo bode oskrbovalo csobje centralne kuhinje, še celo za snaženje oken in obuval se najemniku ne bo treba brigati. Vsako stanovanje bode imelo tudi svoj telefon. Cena takega stanovanja s hrano vred za dve osebi znaša 2904 K in za 4 osebe 4584 K. Vae te naprave so zelo vabljive in že se oglašajo najemniki. Ako se tudi praktično obnese, gotovo ne bo ostalo pri samo enem poslopju. Največ gospodinj bo z veseljem prepustilo kuhinjsko skrb drugim rokam, ako bode mogla centralna kuhinja zadovoljiti želodce odjemalcev. Vendar bode imelo \eako stanovanje tega poslopja še majhno kuhinjo.
„Veliki« Mommsen. Kakor znano, j« bil rmnki Mommsen jako prmztten in v eč zaljubljen pru-ki človek. Nekoč se mu je primerilo ti/. Pri shodu Uršianskih epgrt-fikov v Rimu je de Ronai pozdravil navzoče in rekel tudi, da si fcte;e v posebno čast, d3 mere pozdraviti tuii moža, ki ga more po vsej pravici nazvsti .oOeta ksačanske epigr.s-fike". Mommsen pri teh besedah vstane in se z zadovoljstvom prikloni na vse strani. Rossi, vsled tega iznensden, se vendar ni dal motiti in je nadalieval: Ta mož jo jo zuit Garuoci .... Kakšen c braz jo n> ki naredil pri tem Mominsen, ki »« kot prevzeten prcttjstar.t zelo si\ražii m aaničf.\al jezuite!
Kaj kadi Avstrijec? Preračunano
je, da pokirii povprečno vsak Avrtrijec kadilec do 5 k;/, tobaka na leto. Seveda po-vžitje vedno b> li nar»5<v'» in bo je zviftulo cd lata'1901 do 1902 od 358 600 na 361 800 meterskih stotov, torej za 3200 meterslc.h Btotov. Saveda to povžitje r.e odgovarja naraščanju prebivalstva. Tudi pri keje-yu «o pričeli uporabljati zmerne stna pravila. Čudno pa je, da se mladi naraščaj 1« bolj prijemlje »vaičic, dočim po starejši kadilci vefiinrma le kadili smodke. 0,1 leta 1900 do 1902 padel je kor. sum s mod k od 1315 na 1250 milijonov, torej za 65 milijonov, dočim se je pokadilo svalčic za 346 milijonov več. Radi tega je izdala vlada nikotina proste smedke in, kakor se kaže, je zsidela pravo. Sedaj se ie namreč prodalo 11 milijonov Rositas. Vprašanje je le, če hoda ta vspth trajen.
Hotel za mlade ljudi. Pretekli četrtek je škcf v Rochostru položil temelj prvemu »Ingramhotelu za mladeniče«. Poslopje an imenuje po londonskem škdu, na čegar prizadevanje ro bo ta ideja izpeljala. C*ne stanovanja in hrane bodo zdo zmerne. Hotel bode ime! 208 sobic, knjižnico, kopalnico, jedilnico, kadilnvcr, igralnico in telovadnico. Hotel, katerega stroški bodo znašali 800.000 K, naj bi mladim ljudem omogočil. v dostojni družbi dostojno živeti.
SiS^-V J-

A.


t«
sklad
•t

Diruč&vab*
(Narodna čitalnica v Kamniku) irra svoi XXXVII. redni občni zbor v nedeljo, dne 20. grudna t i, cb 6. uri zvečer v društveni dvorani z običajnim dnevnim redom.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda na Vranskem) priredi svoj letni občni zbor v nedeljo, 20. t. m., v prostorih „Gostilne Slovan".
»Katoliška bukvama"
v Ljubljani
priporoča:
Življenje Jezusa Kristusa
francoski spisal O. Didon, poslovenil P. Bohinjec, izdal dr. Anton Jeglič, knez in škof ljubljanski.
Prvi zvezek, stran 1 do 372, broš. 1 K 50 h elegant. v platno vezan 2 » 50 » Drugi zvezek, stran 373 do 820, broš 1 » 50 „ elegant. v platno vezan 2 » 50 > Tretji zvezek: stran 821 do 1049, broš. 1 » 23 » elegant. v platno vezan 2 » 20 »
To krasno knjigo priporočamo zlasti bolj omikanim Slovencem.
V najem se oddaja
X
V novi restavraciji
,pri SSajcu6 na cffiimsfii cesti
se nahaja tudi ,,španska Bodega", kjer se naravnost iz sodov točijo svetovnoznana najboljša razna španska in druga originalna južna vina na litre, in se oddajajo tudi v buteljkah.
Istotako se točijo kakor že splošno priznano najboljša ter pristna stara in nova vina v ceni od 32 do 80 kr. liter, ter poleg tega tudi fini hrvatski ,,Pelinkovec".
Ob gotovih dnevih, kakor po naročilu, se pečejo razne pečenke po francoskem načinu (na ražnu).
Za obilni obisk najuljudneje prosim z vsem spoštovanjem
A vguštin Zajec, restavrater.

i
•M l^fOV^L-
Pilili 1»
..............
......»Sfiuall«^«!
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih	(I.) 38 1
mik ln ptat organov,
pri protinu, želodčnem in mehurnent kataru. Izvrstna
za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežuječa pijača.
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
itlez. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zastonj in franko. V Ljubjani se dobiva v vseh lekarnah, večjih
»prerijski)) piorUjalnk-i-.h iu trgovinah z jestvinanri in vinom.
Z ilo{;;i pn Mihael Kastner-ju iu Peter Lassnik-u v Ljubljani
}
darovali so sledeči p. n. gospodje :
Dr. Iv. Susteršič 20 K, Vil-era Ff* fer 40 K, Peter Jane 6 K, Janez S.iovo 5 K, Josip S a>,a 5 K, dr. Evgea Lutni e 5 K A. F. 5 K, Fr. Tišar 6 K. "
Darovi, poslani našemu uredništvu.
Za pogorelce v Srednji vasi v Bohinju.
Vzajemno podporno društvo po sklepu odhopove eeje 400 K; misijonarji v cerkvi Jezusovega Srca nabrali 30 K; g Fett oh-Frankheim 10 K; žurnija Kranj 52 K 10 v.; g. prof. dr. Marinko 6 K; č*. gg, misijonarji zopet 7 K; neimenovan i 10 kron.
Za M a c e d o n c e : G. pri f. dr. Marinko 6 K.
Bog plačaj!
Učenec
za mizarski obrt se sprejme takoj pri
Gregorju
mizarskemu mojstru v Št. Vidu n. Ljubljano poleg mizarske zadruge.
Velik črn prepeličar
z verižico kot ovratnikom se je izgubil. Najditelj se prosi, da ga proti primerni nagradi odda v gradu H a b a c h pri Mengšu, 223 2—1 Pošta Trzin.
•AjVVVltAA^AAAAAAl
c K Jfoffmctnn
JLjubljarta, ^{estni trg jjt. 12. od leta 1839. obstoječa tvrdka
priporoča 5/. občinstvu svojo bogato Zalogo drsali, vsakovrstnih Repnih, ) kuhinjskih in namiznih nojev, skorij, ) gumi-cevi najboljše vrste, kakor iudi vse druge v
= notarsko strok0 -
—-—--——--- /
spadajoče predmete.	)
7u se iudi vsa popravila in bru-	)
Šenje najboljši izvrše.	)
Najboljšo postrežbo in 3merne	) cene zagotavljajoč se mnogobrojnemu obisku priporoča 3 velespoštovanjem
./	jV{ari Jfalan, t
^ 1593 3—3	imejiteljica tvrdke.	C
Za dunajske pekarne
se išče soliden in dobro
izurjen pomočnik.
Zeli se, da more samostojno izdelovati in peči tržaško pecivo, kot bige, komete, velikonočne pince itd. Potrebno je znanje nemškega in italijanskega jezika, ker treba mnogo občevati z Italijani. Ponudbe naj se obrnejo naravnost na
Adolf ji Schandera
mešč. pek. mojstra 1678 2—1 Dunaj, V., Scfconbrunnerstrasse 15.
v. • ; 1 ^mmmm
Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materi-jala.
ipA
Risarski atelije in predfiskarijal!
Ljubljana
m- Dren
Kongresni trg
Različne veznine in tamburna tehnika se na perilo itd. najhitrejše izvršujejo.
Zunanjim naročilom se fočrco ustrezal!
»Asjft".'.-fljivv .•••;.-.■•..,. ■ / ;,<•			m	
				
Prodaja premičnine
5
vrt
za zelenjavo, kateri obsega okoli enega orala. Vrt leži lepo proti solncu, ima lepe nasade, dva cvetličnjaka, več gorkih gred in lepo hišico za stanovanje. Vrt je bil last gosp. barona Berga.
Več pove lastnik Franc Pencav Mokronogu.	1673 3—1 «
Dne 21. decembra 1903 se vrši v Toplicah pri Zagorju prodaja celotne premičnine, kot: konj, slame, sena, vilia, žganja, ca. 100 vreč moke, gostilniške in pekarijske oprave, različnih vozov, gledaliških odrov s kulisami vred, godal itd.
Kupci se vabijo, da se te prodaje udeleže. i68o 1
Upraviteljstvo Luka Habat=ove konkurzne mase.
3
ij
Za božična darila
imm.....m .......u m

priporoča
po znano najnižjih cenah
nova modna trgovina
ljubljana Ernest Sark, stan trg št. i.
svile za bluze, baržun, samo moderne francoske fa^one modercev, kožuhovino, kravate za dame, nogavice za dame in otroke, robce, krasno izdelane predpasnike, vse vrste rokavic, pompadure, perilno i blago za gospode, kakor ovratnike, manšete, srajce, predprsnike.
Vsakovrstno toaletno blago. Največja i^ber v kravatah itd.
rs* Kupujte ^^
najnovejših vrst slamoreznice, gepeljne, klfnje in
druge potrebščine za poljedeljstvo samo v skladišču
Fran Zeman-a
Ljubljana, 1606 3—2
Poljanska cesta št. 24.
Dopisnica
1600 6—3
zadošča, det se dobi zastonj ilustriran cenik od L 1881. obstoječe tovarniške 3<zloge ur, juvelov, 3latnine in 3rebrnine, 7h. fuchs, Dunaj II. Erilgasse štev. 1,
Sna S^nker-remontuar-ura niklja jer gospode, 36 ur idoča, s podobo Njegove Svetosti papeja Pija X. ali Nj. Veličanstva cesaria, župana dr. Luegerja itd., 3 gld proti povzetju.
J
Nakup raznovrstnih predmetov za
božična in novoletna darila
v Novi prodajalni
Sv. Petra cesta štev. 4.
Fino blago za dame in gospode, moško in žensko perilo, solidno izdelani moderci, kakor: najnovejši Corset Pariš; različne podmizne preproge, predposteljnjaki, dežniki, zastori.
Posebno priporoča veliko izber belih in pisanih likanih srajc in najnovejših kravat.
I. KOSTEVC
Sv. Petra cesta štev. 4,
nasproti,Avstrijskega carja'.
Cene strogo solidne! Postrežba točna!
„*NDROpOGON"
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najbo^še, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast IftB, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, M zabrani Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljate^ v Ljubljani
pri gospodu	274 (7i)
"Vašo
V zalogi imajo tudi gg U. p|. Trnkoczy, Anton Kane in Ernst SarK « Uubllanl, fl. Rant v Kranji, in lekarna »Pri angellu" v Novem mestu.
Preprodajalci popust.
mOttBBBBBt CenB brfiZ konkurenc8!

Ml D O
mizarski mojster
|: fy Ljubljani, jviedjatova hiša štev. 19
M
m*
Fr. Stupica
trgovina z železnino
Marije Terezije cesta št. 1
(tik Figovca)
1683 2—1 priporoča
pečne predstave, posode za premog, sa-movare, mesoreznice, tičnike in kuhinjsko
i opravo, preproge za
•m
vozove.
Vse po najnižjih cenah. Jf|
priporoča
svojo bogato zalogo hišne oprave.
Spalne ter jedilne sobe za salone. Divane vsake vrste. Modrace in žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke i. t. d.
jS JLs*	todaao J
1564 4	Cenik s podobami zastonj in franko.
IHH Konkurenca nemogoča! BBlBlIIBBII
ooooooooooooooooooooooooooooooooo

JOSIP MURNIK
v Ljubljani =
1674 3-3
sprejema do nedelje, 20. t. m. dopol., naročila na
donavske krape, smuče (Schiel) in štajarske z mlekom pitane kapune.
Nadalje priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega špecerijskega in delikatesnega blaga, kakor tudi raznovrstnih pijač: šampanjca, pristnega francoskega in tuzemskega medicinalnega konjaka, vina, ruma, likera itd.
O
o %
o o
9 o
o
o
o
o
o
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOi
Dobra ^tijjariea
spisala Minka Vasičeva
je že iz^la
U!
u Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 kron, po pošti 6 kron 55 h.
Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokus-nejših jedi domače in tuje kuhe, ima osem fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri sloven. kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja nego znane nemške kuharske knjige.
Za Božič kot navlašJ:
gospodinji - kuharci se naj podari, ta naj pa za praznike kuha in peče po njenih imenitnih receptih.
JMaznemil©.
Martin Lampert
v Ljubljani, Kolodvorske nlioe 31
prodaja
-r- trboveljskega premoga
aa drobno in debelo; dalje dobro suha
bukova in mehka drva
f0 sežnjih (klaft.) ali tud' po cele vagone tudi; rezana in sekana, trda in mehka drva se dobč na zahtevo v vsaki množini.
Obenem tudi naznanjam slavnemu občinstvu, da sem v isti hiši prevzel najstarejšo firmo umrlega
===== Jurija Jankoviea =====
po domače Habeta, obstoječo že nad 80 let, znano po vsi Ljubljani in po deželi, namreč prevažanje vsakovrstnega blaga s kolodvora na kolodvor, kakor tudi pri stavbah.	1664 13—2
Prevzamem tudi selitve po najnižji ceni.
Se priporočam slavnemu občinstvu za mnogoštevilni obisk
Martin Lampert.
Prodam ali v najem oddam
trgovino
špecerijskega blaga
na dobrem prostoru v Ljubljani radi bJehanja. Trgovina ima lep promet in se ponuia strokovnjaku gotova eksistenca.
Potrebni kapital le 2 do 3 tisoč gold Natančneje pove blagohotno upravništvo »Slovenca«.	1248 15
UeliRe zalege za dame io ge$pede
kravat za gospode toaletnega blaga
dalje
Jčetic za zebe, glauni-
l^eu, dijau, tr>il itd. iz najbolj renomiranih tovarn
priporoča 1660 2—2
ALOJZIJ PERSCHE
Ljubljana, Pred Škofijo 21.
Izvirni Singerjevi šivalni stroji	™>»i v konstrukcij, in izdelavi.
Izvirni Singerjevi šivalni stroji	obrL0^ordab0opolrBb111 M domačo iD
Izvirni Singerjevi šivalni stroji	Lftfiboli rai8irieni v tvorni8kih
Izvirni Singerjevi šivalni stroji	^Zrseiosliivi T delownožnosti in
Izvirni Singerjevi šivalni stroji	™Jtznbr°Tezc;?vi pri modernem
Brezplačni učni tečaji 7.a vsa domača šivalna dela in moderno umetno vezenje Zaloga svile za vezenje v najrazlišnejsih barvah. Elektromotorji za posamezne stroje z» domačo porabo.
Sin jer Co. akc. družba za šivalne stroje.
m« 8-7	Ljubljana, Sv. pefra cesta Sfev 4.
PftrU 1800
,Grand prlx'
Najvišja odllkov.
Karel Tambornino

1653 3-3
Kongresni trg št. 6
Vsled smrti lastnika oblastveno dovoljena
-»a	J®|ll®
daleč pod nakupno ceno.
Obenem se opozarjajo p. n. naročniki, ki imajo v delu popravila, da pošljejo najkasneje
dO 10. januarja 1904 "IgJR ponje, ker se za pozneje ne more jamčiti.
primerna darila!
1658 6—3
Kakor:
drsalke, tičnike, mesorez-nice, različne svečnike in kasete, posode za premog in predpečnike, samovare in brzovrelce, sploh kompletne kuhinjske oprave
se dobivajo najcenejše pri l^arel Kai>|eK-a naslednici!}
5ebneider $ l)eroL>$cl^
Ljubljana, T)unajsKa e«Sta $t. 10.
gooooooooooooooboooooooool
hoommmmmmmmmm
»ooooooooooobooooooooj
ooooo ooooo
ooooo ooooo ooooo
Bratje Novakovič
lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem primorju v Dalmaciji.
Prodaja v stekleni-
Skladišče in prodaja
Šiika.Vodnlkona cesta.
in bela izborna namizna, desertna
cah in pisarna: liljbliAnd na debelo: Spodnja
Stari trg 15	'
Priporočajo svoja J _ ___ _ * _ črna, krvna, rudeča G O III Q C H
dalmatinska vina
dalmatinski tropinovec, dalmatinski vinski konjak in dalmatinsko
maslinovo olje po nevrjetno nizkih cenah. Pošilja se v sodih po 100, 300 in 600 litrov. Ako kdo odpošlje svojo posodo, dobi vino mnogo ceneje.
Vzorci in ceniki zastonj in franko.	1279 20—13
5oooo ooooo
8mooom loool ooooo ooooo ooooo ooooo
IOOOOO
■■Sol
oooooooo
OOSOOOOOOOOOOOOOOO
ooloooooooooooooolo<
ooooo
iooooo
mooom
ooooo
G. PICCOLI
lekarnar t Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje izdelke svojega kemično farmacevtičnega laboratorija, ki se izstavljajo kot sicer vsi drugi medilcamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo.
Plccolljeva želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin.
PlCCOlljetfO Železnato Vino se uporablja
primalokrvnih, nervoznih m slabotnih OBebah z najboljšim vspehom> Polliterska steklenica 2 K.
Plccolljevl sirupi Iz malin aH tarna-
Hnde dajo z vodo pomeSani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-steurizovana K 1.30.
Zunanja naročila po postnem POVZetJU. 708 (50-43) P. n. odjemalci si lahko ogledajo
naš znameniti laboratorij
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko nalogo barvanth prstenih
m
kot: rujavih, zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Oene nizke. 36 52-50
Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
Iščem dobro izurjenega
strugarskega pomočnika oziroma strugarja.
Plača po dogovoru. Služba stalna in takoj Fran Svigelj 1495 n
tovarna stolov na Bregu pri Borovnici.
m I
kt'\ c> !M co
m-
B-cro c o
EJ* C/3
co o n o < o
K 3 d
O " K'	w
O Co O g ° »;
5. o v? ??
o o
n
Gamase, galoše.
133552-10 Zaloga obuval
D. H. POLLAK & Co. Dunaj.
Stavbinska kleparska dela,
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva.
Nacenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešnim lepom ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejšega dela. Zaloga strešnega lesa, lesnega cementa in strešnega lepa v najboljših kakovostih.
Strelovodne naprave po izkušeni sestavi•
r TBT- L. M. ECKER J
Ljubljana, Dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske naprave
vsake vrsten, apeljana v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakeršne poprave. Zgradba stranišč in kopeljnih naprav v preprosti do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. 1533 6—6
Proračuni na zahtevan,ie brezplačno.
v V V p f v	v o V/

Ma Ho Ki«*,!
Za novo, moderno opremljeno slaščičarno sem sl preskrbel veliko zalogo raznovrstnih

in raznih predmetov za okrašenje božičnih drevesc
lastnega in tovarniškega izdelka.
Nadalje se priporočam slavnemu p. n. občinstvu za naročila raznih najfinejših torf in vsakovrstnega okusnega peciva. — V zalogi imam različne desertne in čokoladne bonbone in postrezam tudi s finimi desertnimi vini in likerji, sosebno Moute Christo, Benediktinec, Maraschluo Itd. itd.
JlfJLjrBA « aa li bb m BU. 1 ■ »«* fl S mii
Priporočam se slavnemu p. n. občinstvu za božična naročila raznovrstnih potic, kakor: medenih, orehovih, rozinovlh in mandolaovlh, fiuih plno in šarkeljnov.	1647 3—2
Tanili, Pressburger in Anis-prepečenec (Zwiel>ack).
Slaščičarna in pe^arija
Jakob Kalaznik
Stari trg št. 21. I^estni trg |t. 6.	petra cesta |t. 26.
Waa Božl£!
83
s

Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte td
sploh vse, kur se rabi v eerkvi pri službi božji. — Prevzem* tudi vezenje, prenovljenje sture obleke in tbs popravila. — Izdeluje ročno ln pošteno po najnižji eeni bundera iu vso dmgo obleko.
Frefastite gospode prosim, da se btagovole pri naročilih ozirati na domaČo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Naj odličnejšim ppoštovanjam se priporoča 780 52 28
Ana Hofbauer,
Imejiteljica zaloge cerkvene obloke, orodja on posode
v Ljubljani, Wolfove ulioe 4.
Nič več telesnega zaprtja, ako se vživa
Hnss-ova pogača.
Zaloga: Dunaj, XVIII., Ladenburggasse 46.
Prospekt brezplačno. — Pošiliatev za poskušnjo: 12 kosov franko 3 K po povzetju. 72 52—42
radi pohajajoče sckobic še I€l°|0 ceneje.
CHnghšfio sMladišče oBfafi. £ju6ljana, cfflesfni trg J.
Obleke iz kamgarna, gladke in progaste . . .	fl.	10 —	Črni moderni paletot za dame z velikim ovratnikom
Obleke iz angleškega ševiota v modernih barrah .	99	10-	Črni in sivi cibolin-paletot z velikim ovratnikom
Fine jaquet=obleke........	99	10 —	Paletot iz anglešk. modnega blaga z ovratnikom ali brez njega
Najfinejše salonske obleke......	99	20 —	Najfinejši paletot za dame v stola=fa?oni
Angleški modni ulstri.......	99	10 —	Črni damski ovratniki, podloženi
Fini double-nlstri, temnosivi......	99	10 —	Najfinejši double-ovratniki v stola-fa^oni
Črne zimske suknje, mandarin.....	99	10-	Hodne damske obleke
Haveloki iz kameline dlake, rujavi in siri . . .	99	5 —	Zimske jope, podložene
Otroške obleke in ulstri.......	99	5 —	Elegantni otroški plašči
Otroške obleke v različnih barvah ....	99	2-50	Jopice za deklice r vseh barvah
Fine modne hlače, tople, progaste ....	99	2-50	Višnjevi, podloženi ovratniki z rudečo kapuc«. 1496 18-15
KOZUhi Za biZanJ,e v ™.fsiu in potovanje, mikado v največji izberi po čudovito nizkih tovarniških x cenah. Naročila po meri se izvršujejo na Dunaju najeiegantnejše in najhitrejše.			
Kapamaosija Ac Bondy
Velespošto va^j era
Oroslav Bernatovi6.
I
I

Si
Cenjenim
svojim odjemalcem!
Splošne gospodarske razmere so v zvezi s krajevnimi okoliščinami povzročile, da se je stanje špecerijskih trgovin tekom
časa znatno poslabšalo. Z ozirom na to so podpisani trgovci sklenili, da odslej
ustavijo popolnoma
običajna
cenjenim svojim odjemalcem, zato pa bodo primerno svoto darovali za dobrodelne namene.
HHHiHCSCBHHBHHHRBBKSBlHHIflllHHDHHHBBBBBBBHBHI^BDBnHBB
Vsak trgovec se je zavezal z besedo in tudi položil visoko
■■■■HBHHHBHHHHBBRflNHaWPJUUW	HHBBaBBBHHBUB
jamščino, da se bo strogo držal tega sklepa.
To naznanjamo cenjenim svojim odjemalcem v blagohotno u vaze vanje.
V Ljubljani, 15. decembra 1903.
Ljubljana:
F. Babic, Jos. Baliovec, Iv. Baliovec, I. Bizjak, Fr. Brajar, V. Cantoni, L. Čcšnovar, I. Dolinar, I. Fajkar,
Stupica, A.
Zgornja in Spodnja Šiška:
M. Bergant, M. Bitenc, M. Deu, I. Glavič, M. Komotar, M. Kotar, I. Kreuzer, M. Lavrenčič, 1. Maurer, I. Povše,
M. Škander, A. Tonicli, T. Tušar, I. Vodnik, V. Winkelhofer, I. Zorman.
Glince in Vič:
F. Javornik, M. Jereb, A.Marn, A. Novak, I. Pirnat, I.Robežnik, I.Trann, M.Vijol.
Štefanja vas in Vodmat:
A.^Gerjol, I. Jebačin, F. Lisjak, A. Pečar, I. Oražem, A. Sušnik, I. Zorič.
Ježica, Mala vas in Stožice:
A. Aubel, M. Snoj, I. Smerke.	i6e8;3-i
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. IflnEOlJLŽitnlk
Tisk »Katoliške Tiskarne" v Ljub: >:■■> i