120
 Šiba novo mašo poje ar jo bil žo v starodavnih časih av. Duh skozi usta naodrega Salomoua izgovorii, da jtj strah Gospodov začetek  modrosti, baš to je z drugimi ragra besedami  tudi izrečeno v slovenskej prislovici:  Šiba novo mašo poje. lyl Straha ali šibo, ki strah dola, tueba jo vsakumu eloveku, vzlasti otrokora, ako hiK-nmo, da postanojo kdaj pridni in dobri Ijudje.
Ker otrori kraljcv in cesarjev niso niž drugačni, nego otroe.i siromakov, treba je tudi njim straha ali šibe, da vzrastejo poSteni možje ali žcne, tor '/¦ veseljem delajo za čast božjo in srcCo svojih bližnjih. Blagor tcdaj otroku, ki se v pametnem strahu vzreja, kakor angleSki prestolonadednik, princ VelSki, o katerem se iz njegovega Sestega leta naslcdnja podnCna zgodba pri-poveduje.
Priuc Volški — tak6 se imennjo na Angleškem vsak kraljid prestolo-naslednik po pokrajini Wales ali kakor se izgovarja Wehls — prebival je na kraljevi pristavi.
Nekcga due bi sc bil moral učiti v svojoj sobi, kar pa tudi njcniu ni vselej ugajalo, kakor marsikateremu drugemu otroku uc ; rajši je gledal skozi veliko okno doli na vrt ter s prsti igral po sipah.
Njegova nMtoljiea, gos}tica Hillyard, videla je, da se prine igra in se ne uči, kakor bi moral, prijazuo ga jo oponmila, naj ne zabi svoje nalogo učiti se.    Print; jej osorno odrrne: nJaz ae no(:em nčiti !a —
nZato vas bodera morala jaz za kazen v kot postaviti," reče ufjteljica. Na to se prine razjezi in reec: nJaz se noeem učiti in (udi ne bodem stal v kotu, jaz sem princ Velski." To izgovorivži brcne z nogo v šipo, da se na drobne kosce zdrobi. Zdaj vstano u5iteljica in resno mha: rSir! (to jo po naše gospod) vi se inorate zdaj učiti ali pa takoj tja, v kot stat iti." ,Nočcm !" zopet se jezno odrože mali pTiac in le dnigo šipo na okmi zdrobi.                          
To je bilo ueitoljiei vender preve6, zatorej pozvoni kraljevemu služab-niku ter mi\ naroii, naj princn AJbertu, prinioveinu očetu, pouižno nainani njeuo prosujo, da bi se kraljevo Veličastvo blagovoJilo k njej potraditi, ker mu ima o zadevi njegovega sina nekaj važnega sporočiti.
KraljeTičev oče pride in si ukaže vse povedati, kar se jo bilo zgodilo. Potem se obrne k sinu in mu reSe: nSedi tukaj na stolee in mirno čakaj, da so vrnera." Očo otide v svojo sobo. vzame sv. pismo in šibo ter se povrae v sinovo sobo. Stopivši pred sina, pravi oic : nPoslušaj zdaj najprej, kaj govori sv. Pavel tebi ia Tsem drugim otrokom. V listtt do Ualačanov (4, 1. 2.) piše sv. Pavel: „ Jaz pa rečem : dokler je naslednik inajhen, ne razloči se od blapca, da-si je gospodar vsega, nego pod ramhi je in oskrbniki do onega {•asa, katcri mu je postavljcn od oeeta. Res je." nadaljnje oče. cda ai .ti princ Velški, in Se se pošteno vcdftš, postaneš vriik gospod, in po smvti svoje matere, katero nam Bog 5e dolgo ohraui, mogofni kralj angleSki. A zdaj si še otrok, ki mora svoje varalie ia oskrbuike na vsako beaedo slušati. A zuati tudi moraš drugo besedo sv. pisma, katero je modri kralj Salomon povedal (Preg. 13, 24.), rekši: ^Komur se šibc škoda zdi, sovraži svojcga sina; a kdor ga Ijubi, strahuje ga veduo."
m
Na to potegne oče izpod siiknje šibo in bodočega kralja angleškega prav požteso našiba ter ga postavi v kot, rekoč: »Tukaj bodeS zdaj tako dolgo stal in so ueil, dokler ti učiteljica ne dovoli, da snaeš zopet k mizi stopiti. Mislim, da si bodeš zdaj zapomnel, da si še pod oskrbniki in varuhi, katere moraš slušati, kakor bodeS moral pozneje, kadar odrasteS, Bogn in njegovim zapovedim pokoren biti."
Iilagor otrokom, ki se v takem strahu vzrejajo! O6etje in matere naj si za vzgled odgojevanja svojih otrok vzaraejo princa Alberta, poknjnega moža w?danje angleSkc kraljif«, a otroci naj bodo Bogu in roditeljem hvaležni, ako imajo take odgojitelje, kakor bodQui kralj angleški.                             J. S-a.