Tudi gasilci sodelujejo pri gradnji socializma Bežen pogled v prvo polletje 1949. leta tn poizneje v l&tošnjem letu nam kaže v medinarodni političnd situaciji velike podvige in borbo svobodoljub-nih narodov Evrope, Azije in Alrike proti kapitailizinu. Angloameriški ion-peridlisti z Well Streetom na čelu po- ¦ &kušajo s pomocjo raznih Churchillov, B.Deveyev in d-rogih, zanetiti novo kla- ¦ nje To se ji mni posrečilo in se jim ¦ v bodoče tudi ne bo, ker so sile miru Bin napredna vedno močnejše ter bodo f vsak tak poizkus zattrle že v kali. V domovini smo pričeli leto 1949, od-nosno končali leto 1948 z raznimi kon- Igresi, ki so nain nakazali in začrtali pot za tretjo leto petletke. Na vasi se je pričela vedno astrejša razredna borbe med ostanki kaipitalističnih ele-raentov ter velikimi množicami, ki ob-sojajo izdajaLsko jn sabotersko politi-ko . kulaka in zahtevajo proti njeirau hajostrejše ukrepe, združujejo pa «e v kmečko obdelovalno za^drugo, k&r vidijo potrebo po večjem donosu, zmanjšanju proizvodnjih stroškov in pogoj za dvig življenske ravni. Razvijajoče indkdjah 79.500 udarniškjih ut s ®vo-jimi konji in vozovi. Poleg vseh teh javnih del pa so ga-siloi zvesto čuvali ljudsko imoviaio, saj so poTabiili na v««h požarih skupno 3.102 uri in s tem preprečili za 180.000 din škode na zadružnem imeitju, za 4,176.048 din, na državnd imovimi im za 18,461.388 din na privatnem premoženju. Vse to s.o ogromne števiilke im lahko vidimo, ka>ko ogrorono škodo laJiko na-redi cgenj v pol leta. Zaito je nuJTio, da se gasils-tvu posveti res večjo paž-njo, da očuvamo Ijudsko premoženje pred uničevalcem — požarom. Tudi gasilci so tis-ti, ki so sprevideli, da je boljša obdelaa^a s skui>ni'ra oi>de-lovanjem in so pričeli vstopati v kmeč-ke obdelovalne zadruge, kjer jiih ima-mo dancs že 22 po številu, 22 novih graditeljev socialdzma na vasi. Pol'eg &vojega ogromneiga dela ga-silci niso zanemarjali š-tudija, ter ioneli v letošfnjem letu ie 6.381 ur pri stro-kovnih predavanjih, 282 ur pni poli-tičnih predavanijih in 1168 ut pri raz-n:ih tečajih in koTično pri gasilskih va-jah 38955 ur. Vse te številke kažejo, da gasilci v ptujskem okraju ne spijo, temveč se nenehoma izo'bražujejo za čkn-boljšo izvedbo požarne nevarnotsti na terenu. Slabše je v vrstah gasilstva s političnim &tudijem. kar bi bilo nujno, da se p&speši. V vsakem centru gasii-ekega društva je prav gotovo vsaj en sposoben vodiiti študiij, kateri bi lahiko nunogo pripomogel k ideološki fegrad-nji članov gasilstva, kajti enkrat za vsele-j je treba pamesti s staro mise'l-nostjo — vsak gasilec mora bi>ti danes seznanjein s 6