191                                       
Ubožec in dete
Oj dete malo, dete ljubo,             Nihče mi postelje ne stejje,
Crez vse si srečno ti stvari;        Nihče ne kuha mi jedi:
Ti se smehljaš mi zadovoljno       Tu se najem, a tam počijem,
A mene tarejo skrbi.                   Drugače tebi se godi.
Jaz nič ne vem, kje bodem kosil    Če lačen si, ti dajo jesti.
In kje večerjo bom dobil:            Na večer posteljo mehko
Ne vem, kje bom nocoj prenočil     Pri mamici in pri očetu
Kje dan me jutri bo budil.           Zaspi se pač lahko sladko.
Oj dete malo, dete ljubo Zdaj srečno si nad vse stvari, O Bog ne daj, da še kdaj tebi Tako, kot meni se godi.
Zorko