Cb novi publikaciji Aleksandra Videčnika V letu 1988 so izšle kar tri samosf' ne put ■ kacije Aleksandra Videčnika. V letu 1989 no dobili njegovo novo delo, in to o denarništvu v Šaleški in Zgcrnji Savinjski dolini, ki osvetljuje pomembno poglavje iz zgodovine teh dolin in ki bo, kot je zapisal avtor v Posvetilu, ohranilo sporni na lazvoj denarnih zavodov na območju obeh dolin. Delo o denarništvu v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini ni prvi "kkčnikov prispevek iz zgodovine denarnih zavodov pri nas. Kot bančni strokovnjak se je Aleks'nd»' Videčnik že kar dosti ukvaijal z navedem? temo in med drugim na simpoziju ob 150-letniči rojstva dr. Josipa Vošnjaka, kije bil maja 1984 v Šožt. iju, imel tehten referat z naslovom Poslovi načela prvih posojilnic. Leta 1988je izšlo Videčnikovo zelo zanimivo delo Kulturnozgodovinsko izročilo hranilnikov in hranilnih knjižic. Napisal pa je tue delo Denarn. tvo v Celju, od hranilnice do banke (Celje 1989). Pri pisanju tega dela se je lahko njegov avtor v znatni meri naslonil na fvojo zbirko hranilr i k ic. Ni moj nam«n, d bi v tej kratki spremni besedi vrednotil to najnovejšo Videčnikovo publikacijo. Poudarim naj le, u»; gre za temeljit prikaz denarnih zavodov na obravnavanem območju od njihove ustanovitve do d lašnjega dne in d. e avtor nastanek, razveg in delovanje denarnih zavodov podal v okviru širših dogajanj, a tudi tako, da je predstavil pobudnike in ustvaijalce slovenskih i lenarnih zavodov, kf so po rojstvu ali delt. anjü" povezani z obrav ivanim območjem in seveda predvsem nnjpomeubnejša: dr. Josipa in inž. Mi-hpela Vošnjaka. Navedel je tudi poda :e, ki priča'' da smo tudi na podre u denarništva marsikaj! * kar so naši predniki zasnovali in ustvanH v letih po 2. svetovni vojni, po nepotrebnem odpravili. Ob novi Videčnikovi publikaciji nžgpou&a '' im tole: avtor tega dela ni šolan zgodovinar, ne etnolog in ne sociolof. I nes imamo po šolah in še dru i kar dosti ljudi s fakultetnimi diplomami iz navedenih strok, a ne dosti tako ustvarjalnih, kot je Vit ečnik. Pri nje m 'a vnemo do ohranjanja kulturne dediščine, u »o prizadevnost in vztraj-lost pri delu in za ddo nje, ki rojeva obilne in žlahtne sadove. Ob odhodu v poke* sx je Videčnik ustvaril 'om v Mozi u. T,«uri se je razmahnila njegova de-avnost na raznih področjih. Posvetil seje še zlasti a' "kovanju pretek! iti območja današnje mozir-xe občine. Leta 1977 je nastal njegov vodnik Po ALEKSANDER V1DEČNIK с^Ж-о DENARNIŠTVO V ŠALEŠKI IN ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Inj i Iii ca od 33 UIDECNIK,R. Denarništuo... 1 ^6.72/. 73(497. 12-1 1 ) (0ßn U03GG38 Ljubljanska banka, Temeljna banka Velenje 0036638 ■stete Aleksander Videčnik Denarništvo v Šaleški in \ Zgornji Savinjski dolin: * . Izdala Ljubljanska banka, Temeljna banka Velenje, za njo Anton Vrhovnih Lektor Tone Gošnik. Recenzent prof. Jože Hudales. Bančno strokovni povezovalec Franc Žemva. ObuKOvala Maijana Bizi Tehnični urednik Niko Kupec. Stavek in montaža DIC tozd Grafika, Novo mesto Tisk ORBITAL Ljubljana. Po mnenju Komiteja za kulturo SRS;: zapis oproščen temeljnega prometnega davka. Ljubezen do rodne grude, pripadnost slovenstvu in želja po gospodar:kem obstoju in razvoju je Slovence združevala že od nekdaj. kodiranju tujega kapitala, raznarodovanju in vsesplošnemu siromašenju so se zoperstavili samo z njim lastno trdno voljo in prepričanjem. Med stebre porajajočega slovenskega gospodarstva je sodilo nedvomno tudi denarništvo. Izredno je bogata v tem smislu zgodovina Šaleške in Zgomjesavinjske doline. V obdobju med vojnama in po osvoboditvi se je tudi razvijalo denarništvo, vendar so zanj značilne številne reorganizacije, katerim mnogokrat nismo uspevali dati pravo vsebino. V zadnjem času zopet pridobivajo na pomenu vrednote, kot so delo, znanje, poštenost, varčnost itd. Za nami so časi hitrih gospodarskih preporodov, ki ne temeljijo na materialnih postavkah. Živimo v obdobju, ko zopet pridobiva na pomenu trg, kvaliteta izdelkov in kultura medsebojnih odnqsov. Želimo živeti človeka dostojno življenje. V vsem gospodarstvu se prilagajamo novim razmeram. Na vsebini bi naj pridobilo tudi bančno poslovanje. Zatoje prav, da očuvamo predpozabo bogastvo in izvirnost hranilniitva na tem območju in prikažemo tudi kasnejši razvoj poslovnega bančništva. Še posebej se želim zahvaliti Aleksandru Videčniku, kije kot dolgoletn bančni delavec in kot izreden poznavaj razvoja hranilništva na Slovenskem bil pripravljen vse to »narodno blago« zbrati in na pritueren način obiaviti v pričujočem delu. Predsednik banke ANTON VRHOVNIK Bančna stavba v Titovem Velenju. Uvod Najprej velja pohvaliti Ljubljansko banko, Temeljno banko v Velenju, da se je odločila s tem zapisom ohraniti spomin denarništvu na območju Šaleške in Zgornje Savinjske doline. To je tem pomembnejše, ker je prav v teh predelih Slovenije živelo nekaj zelo uglednih in zasluženih narodnih buditeljev in borcev za mmosvajanje slovenskega gospodarstva in s tem tudi ohranitve narodne prvobitnosti. Če bi v Zgornji Savinjski dolini omenjali vidne narodne može, kot so bili Janez Lipoid, Fran Kocbek in še druge, potem bi kar se da poudarili dela in prizadevanja bratov Vošnjakov, Petra Mussija in drugih na območju Šaleške doline. Da bi v zadostni meri utemeljili velika dejanja naših narodno zavednih ljudi, ki so z nesebičnim delovanjem ohranili narodu zavest in njegovo bit, je treba seči nekoliko nazaj v dogajanja na nekdanjem Spodnještajerskem. Narodnostna ogroženost je bila prav tu največja in nenehna. Brez velikega deleža takratnih slovenskih izobražencev, ki so stopili na čelo svojega ljudstva, bi verjetno današnji zemljevid Slovenije ne bil takšen kot je- Seči moramo tja v revolucionarno leto 1848 in od takrat naprej prikazati dogajanja, ki so preko osamosvajanja v političnem in gospodarskem smislu pomenila boj za ohranjanje slovenstvo v opisanem predelu naše domovine. Mozirje, marca 1989 ALEKSANDER VIDECNIK bogastvo misli »Na eč narodnogospodarske važnosti so pa denarni zavodi in na tem polji še pred kratkim naš narod ni ničesar storil. Se le, ko seje izdala postava o pridobitnih in gosnodarsk zadrugah je začel naš narod si ustanavljati lastne denarne zavode, to je posojilnice... Izkustva kaž o, da nam ni treba biti v denarnem obziru odvisnim od naših požel 'ih drugonarodnih sosedov. Postavimo se v tej stroki tudi na svoje noge! Vsak razumni ve, kaj pomeni za Slovenca samosvojstvo v premoženji...« (Mihael Vošnjak. 1884) »Vendar pa dovol akoskrt ac "udstvuleza večjo obrazbo in kriva je misel, da s tem, ako mladim vcep'jamo učenost in znanost ter jim blažimo srce, vzgajamo obenem dobre gospodaije... Nekateri ljudje so zelo izobraženi, imajo manj smisla za štede-n; in gospodarstvo nego drugi, ki so se manj učili, ki so se pa pravočasno navadili tudi štediti... Kdor hoče vzgojiti štedljive može in žene, mora že dečke in deklice ne le splošno poučevati, ampak še zlasl učiti štedljivosti ter jih tudi praktično navajati k skrbnemu gospodarstvu z njihovim premoženjem, posebno pa z denaijem... Cicero je zapisal: Premoženje pridobiva pridnost, Domnoženie in ohranjanje pa varčnost!« (Dr. Vekoslav Kukovec, 1901) »Razvoj denarnih zavodov v svetu seje v 19. stoletju obogatil z novim stremljenjem, katerega bi mogli označiti z demokratizacijo kreditov. Sad te težnje je ustanavljanj najrazličnejših hranilnic, katere glavna in skoraj edina naloga je bila v začetku vzbujati med ljudstvom čut varčevanja. Kmalu so te hranilnice postale važen dejavnik na denarnem trgu in sploh v narodnem gospodarstvu, kije zlasti s samoupravnimi hranilnicami pridobilo važne denarne opore. V razvoju hranilnic sta postali važni dve vprašanji: kako čimbolj varno naloi enar, ki so ga zaupali vlagatelji n kako naložiti denar, da bo naložba smotrna z vidika celokupnega narodnega gospodarstva. (Dr. France Zupan, 1939) »Kako zgubijo starši' i u*ite'ji ljubezen otrok?. . Ce starši dobro žive, se gostujejo in raj ejo ali zapravljajo; otroci pa med tem gladujejo in stergani hodijo...« (Peter Mussi, 1852) »Potrebni so za vodstvo hranilnic in posojilnic ljudje, ki imajo ljubezen do bližnjega, imajo smisel za obči blagor, uživa javno zaupanje, porokujejo na ta načir vestno /odstvo, ter obenem jamčijo s svojim premoženjem«. (Anton Mrkun, 1892) Dr. France Županje navedeno zapisal v slavnostni izdaji poročila Petdeset let Mestne hranilnice Ljubljanske, 1939. Anton Merkun je napisal brošuro Hranilnice in posojilnice, Ljubljana 1922. Misli Mihaela Vošnjaka i lajdemo v prvi številki glasila Zadruga, 1884, Dr. Vekoslav Kukovec je napisal zapis Narodno gospodarstvo, Celje 1901, Mussijeve misli pa so v časopisu Šolski pijatel, Celovec 1852. Sprehod skozi čas aši predniki so se v času n -rčne revolucije 1848 komaj zavedali pomen?, vrenja v takratni avstrijski državi. Še vedno je v njih prevladoval duh fevdalnega časa, kije po menil vsakršno odvisnost od tujih gospodov. V mestih je sicer bilo opazit; spremembe, čeprav postopne, manj pa je bila tega spoznanja deležna dežela, čeprav je takrat pretežen del slovenskega naroda živel na vasi. Slovenci smo v največjem številu bili kmetje. Domače zobraženstvo je šele prihajalo med svoje ljud slovenske knjige so že spodbujale in prinašale delež k postopni omiki ljudi, časopisi so širili med udmi narod no in napredno zavest. Vendar pa je splošna neukost zapirala marsikatera spoznanja napredka in sposobnosti boja za narodni obstoj. Kmečka odveza je sicer pomenila konec podložništva,je pa hkrati povzročala gospo-dag ija nesposobnim ljudem velike težave in preglavice. Kmety'e so se borili za svojo zemljo, kije bila zelo obremenjena zaradi nenadno nastalih denarnih obveznosti — plačila dela ocenjene vrednosti nekoč graščinskih posestev. Nemogoč dedni zakon je grozil razkosati kmečke domačije, ljudje so se zatekali k posojilom, ki pa so bila skopuško draga in vezana pogosto tudi na politično in narodno odvisnost. Denar so imeli v n ah v glavnem tujci, ki so z njim uresničevali svoje raznarodovalne načrte, posebno na Štajerskem. Zelo napadalno so želeli deželo narediti nemške n pri tem niso bili niti obzirni, niti kulturni.(l) Odraz bede našega naroda je tudi izseljevanje, ki je bilo med leti 1890 in 1914 najhujše. Vasi so se praznile in poceni delovna sila se j* prodajala dejansko za vsako ceno. Gmotne razmere osiromašenega ljudstva se kažejo tudi v padcu rojstev. Tako beleži v Evropi v času od 1800 do 1921 porast prebivalstva kar za 140 odstotkov, medtem ko znaša v Sloveniji le dobrih 40 odst. Tudi razmere po prvi svetovni vojni so še vedno silile ljudi k iskanju kruha v tujini. Po tej vojni je ostalo v Jugoslaviji le kakih 61 odst. slovenskega ozemlja ali 68,5 odst. vseh Slovencev. Ocena iz 1940 navaja, daje bilo v Nemčiji 32.000, v Franciji 16.000, v Belgiji in Nizozemski 10.000, v ZDA ш Kanadi 250.000 in v Južni Afriki kakih 45.000 naših rojakov. Seveda je to le okvirna rodoba takratnega stanja.(2) V kratkem bi preleteli cas takole: —po 1848 se zruši fevdalizem, kar pomeni socialno osamosvojitev kmetev in prve začetke nolitičnega obveščanja; —p.izadevania A. M. Slomška za slovensko šoio in siovenske knjige (Mohoqeva družba); — boj za zedinjeno Slovenijo in tesnejša naslonitev na Hrvate in Srbe; — zasto napredka zara^. Bachovega centralizma, ki ie bil Dovezan s ponemče-vanjem (1851); — ustava iz 1867 uveljavi trajno nemško nadoblast; — Sloven so še šibka politična skupina, sicer enotni, vendar pa je že prisotno rahlo odstopanj" od narodnega programa iz 1848; — 1868 ustanovijo A Slovenski narod ob sodelovanju Frana Levstika. Ta listje močno budil narodno zavest in vsestranski napredek; '.ЈШ- 'taw 4IÖ* 6 — vpliv slovenskih čitalnic na slovenski preporod; — ustanavljanje narodnih društev kot so bila Sokol, Slovenska matici, Dramatična društva itd.; — v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se znamo poveča pojav nemštva, nasilnega ponemčevanja, gospodarskega izkoriščanja naših ljudi in kulturnega boja; — Slovenci išče. opore v slovanstvu in rgoslovanstvr — Dr. Jože Vošnjak piše v Slovenskem narodu o potrebi po gospodarski osamosvojitvi in ustanavljanju narodnih denarnih zavodov po vzoru Cehov. — Pričetek delovanja Mihaela Vošnjaka pri ustanavljanju slovenskih denanun zavodov; — ustanovitev prve jugoslovanske zadružne zveze v Celju 1883; — dr. A. Mahnič, goriški oogoslovni profesor, povzroči s sve Jjn delovanjem razpad slovenskega slogaštva. kar Domeni politično delitev na dva tabora, katoliškega in liberalnega. — Slovenski katoliški shod 1892 prispeva k dokončnemu razkolu v slovenskem in političnem življenju. Iz nekdanjih dr. Bleiweisovih »Staroslovencev« seje razvila Katoliška narodna stranka, pozneje Slovenska ljudska stranka, iz liberalnih »Mladosloven-cev« pa Narodno napredna stranka (NNS). — 1896 ustaro1 sicer Še maloštevilno delavstvo Jugoslovansko socialnodemo-kratično stranke; — katoliški shodi 1900, 1906 in 1913 so bistveno vplivali na politično življenje Slovencev, posledično so se odražali tudi v gospodarskem smislu; — dr. J. E. Krek ojača svoja prizadevanja za ustanavljanje katoliških denar" h zavodov in zadrug. Opozaija na neznosne socialne razmere na slovenski vasi, v avstrijskem parlamentu se zavzema za osvoboditev vseh Jugoslovanov v Avstriji — 1910 se je dvignilo število slovenskih ljudskih šol n? 907, šolski obisk je oil 96 odst., odstotek nepismenih Slovencev je padel na 14 odst. — Povsod so se hitro širila razna narodna društva, naraščala je narodna zavesi, kulturna dejavnost, književnost in druge umetnosti pa so že dosegale evropsko raven: slovenske gospodarstvo seje uspešno osamosvajalo. — Izbruh prve svetovne vojne je pomenil velik zastoj v vsakem pogledu. Vojna je premočno zarezala v naše narodno telo. Hkrati so bile vse glasnejše zahteve po osamosvajanju avstifckih Slovanov, predvsem po zd ižitvi jugoslovanskih narodov — Deklaracijsko gibanje je slovensko Štajersko zelo močno vzburilo. Avgusta 1918 ustanovijo v Zagrebu in Ljubljani narodni svet, sklicali pa so tudi posvet rgoslo-vanskih, poljskih in čeških parlamentarcev. — 28.10.1918 je kapitulirala Avstro-OgTska država; že nasledi ji dan so v I ;ub-Jani proglasil, samostojnost (Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov). — 1. 12. 1918 razglasi regent Aleksander Karadjordjevič združitev Kraljevine Srb ije z državo Slovencev, Hrvatov in Srbov v enotno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Politične razmere v novi državi so se le počasi urejale, temu primerno pa tudi gospodarske. Država e bila industrijsko zelo slabo razvita, zato je pretežen del prebivalstva ostal kmetijski. — Denarništvo se ni več razvijalo s tako pospešenim obsegom kot pred prvo svetovno vojno, vendar pa seje še naprej strogo delilo po političnih vplivih, kar je posebno slabo vpl alo na denarne zavode, ki so bili bodisi okrajni ali občinski. Za te je vsakokratna oblast imenovala upravne odbore, to pa je pomenilo pogosto meniavo vodilnih ljudi in je slabo vplivalo na razvoj in uspeh zavodov. — V mestih so bolj prevladovale banke in trdne hraniln e, po aežel) ia ie hranil ce: običajno sta bili dve, ena pod vplivom klerikalne stranke, druga pa pod vpnvom liberalne stranke. — 1941 razpade država Jugoslavija, okupatoiji takoj razpustijo slovenske denarne zavode; to velja dosledno za tisti del, ki so ga zasedli Neme — 12. marca 1944 ustanovi SNOS v Črnomlju Denarni zavod Slovenije, kije bil hkrati tudi emisijski zavod. Načrtujejo obliko denarnih zavodov po osvoboditvi. Pri t;m uspoštevajo dolgoletne slovenske izkušnje s hranilništvom. — Po osvoboditvi 1945 je v Sloveniji pričel delovati Denarni zavod Slovez ije v vseh večjih mestih, imel je svoje podružnice, ki so opravljale vse denarne posle. — V Sloveniji smo imeli po drugi vojni okupacijske valute. Denan zavod Slovenije je posloval v lirah, vladala je neke vrste zmešnjava, ki jo je pre! nil nastop Narodne banke Jugoslavije s podružnicami v vseh večjih kn h. Tako seje denarniško poslovanje v vsej državi poenotilo, že oa samega začetka pa je bilo strogo centralisučno zastav) --no in državno vodeno. — 1947 dokončno ukinejo in odpravijo vse preostale hranilnice na slovenskem ozemlju. Za naš predel je likvidacijo opravljala Celjska mestna hranilnica. — Denarništvo pri nas seje potem postopno razvijalo v poslovne banke, doL. Ijalo je pogostne preobrazbe, vendar pa vse do danes še ni doseglo tiste poslovnosti, ki b bila potrebna svobodnemu trgu denaija Prebivalstvo rebivalstvo v Šaleški in Zgornje Savinjski dolini se v svojem sestavu v Času ustanavljanja prvih denarnih zavodov ni bistveno razlikovalo. Stanovsko so daleč prevladovali kmetje. Tudi glede tržnih pridelkov sta si dolini bili podobni, v eni kot v drugi 5 za kmeta bil zelo pomemben les. Sicer pa so imetje takrat v veliki meri skrbeli boli za lastno prehrano kot pa za tržne viške.1 Takšno stanje je seveda pomenilo tudi podoben razvoj narodne in gospodarske zaves i opisanega območja. Razlika obstaja v tem, daje v Šaleški dolini zaradi razvoia usnjarstva in pozneje premogarstva postopno rastlo število zaposlenih in delavcev asploh. Posebno hitro so postajale te spremembe občutne po prvi svetovni vojni, ko je v Šaleški dolini že nastajalo izrazito industrijsko pridobivanje premoga, pa tudi usnjarstvo je posti ilo vse bo industrijskega pomena. Če k temu dodamo še hiter razvoj lesno predelovalne dejavnosti, potem je industrializacija Šaleške doline daleč pred Zgornjo Savinjsko dolino. Slednja je dobila prvo industrijo šele na začetku 20. stoletja. Takrat je namreč ikofijsko veleposestvo Manjingrad v Nazaijah odprlo industrijsko žago in pričelo s predelavo lesa. Delavstvo se tu ni razvijalo v podobnih oblikah kot v Šaleški dolini, kjei se kmalu pojavljajo velike skupine delavcev. V Zgornji Savinjski dolini je še do druge svetovne vojne prevladoval delavec, kije imel vsaj malo zemlje, kar velja v znatni meri tudi za Šaleško dolino. Močno pa je bila tod razvita trgovina z lesom, kije pogojeval? ž igarstvo in splavarstvo. Te dejavnosti pa niso zaposlovale stalnih delavcev, temveč le občasne. Zato bi lahko trdili da seje tod pojavljal kmečki proletariat iz vrst kočaijev, najemnikov in dninaijev. Posebna socialna skupina so bili »ofri«, ki so predstavljali dno socialnega sestava.(3) Posledica takšnega sestava prebivalstva v Zgornji Savinjski dolini je brez dvoma opazna v tem, da se tod ni oblikoval delavski razred kot dejavnik političnega življenja. Tudi stanovsko povezovanje seje pričelo šele po prvi svetovni vojni, ko so v Nazaijah ustanovili Jugoslovansko strokovno zvezo kot sindikalno organizacijo. Tako povezano delavstvo v nazarskem škofijskem podjetju pa ni bilo borbeno in je reševalo svoje težave v času vsesplošne krize v povezavi z vodstvom larijingrada, saj je na čelu tega podjetja vse do druge svetovne vojne deloval inž. LOj ; Žumer, ki je bil celo sam pobomik za ustanovitev JSZ. Pozneje, ko je podjetju primanjkovalo denaija za plače, je organiziral delavski konzum; tam so se delavci lahko oskrbovali s prehrambenimi potrebščinami na up, dokler niso dobili plač. To je vsekakor svojstven način ureianja delavskih vprašanj in je bil mogoč le zaradi Zumrove osebnosti, katerega brat Sječko je bil nekaj časa v vodstvu JSZ v L ibljani. Drugače so ravnali delavci v Šaleški dolini, ki so bili že stanovsko bolj zavedni. Delavsko gibanje seje pričelo v Šoštanju, kmalu pa tudi v Velenju, konec 19. stoletja. Takoj po prvi svtovni vojni je prišlo do delavskih nemirov, aprila 1920 pa do največje stavke v času med obema vojnama. Srec des( h let pa so imeli komunisti že močne korenine v raznih delavskih društvih in organizacijah v Šoštanju in Pesjem. Značilen za kon nistično dejavnost je bil tudi boj prot vse večjemu delovanju d( -v_čega Kulturbunda (Švabsko-nemške kulturne zveze.(4) Tako lahko trdimo, da je Šaleška dolina postajala vse bolj delavska. medtem ko je v Zgoraj Savinjski dolini delavstvo postalo odločilni dejavnik šele pol drugi svetovni vojni. Če bi primeijali sedanje starjs prebivalstva in njegov sestav, potem je zaradi az-Kmetovanja in pospešene industrializacije tehtnica močno nagnjena v korist delavskega prebivalstva v eni in drugi dolini. Razlika je v tem, daje v Zgornji Savinjski sedaj od aktivnega prebivalstva le še slaba polovica kmetov, medtem ko je to razmeije v Šaleški dolini odločno v korist delavcev. To je torej posledica sprememb po drugi svetovni >j-ni. Če pa upoštevamo ta razmeija za čas pred sto leti, potem so prav kmetje bili tisti, ki so se po kmečki odvezi sredi pnjšnjega stoletja znašli v zelo težkem položaju in so zato kasneje iskali poti v združevanju v razne zadruge in v ustanavljanju narodnih denarnih zavodov. Kmečka posest seje zaradi dednih obveznosti hitro delila, kruha je bilo na posestvih vse manj, odvisni člani številčno močnih kmečkih družin pa so si iskali zaposlitve za vsako ceno. Vsled slabega in neukega kmetovair' in zaradi zadolženosti so številne kmet; 4 propadle in so bile pogosto plen tujih posojilodajalcev. Vasi so se hitro praznile, polnila pa so se mesta, kjer je bilo mogoče najti zaposlitev. Podatki povedo, da je v Avstriji bilo še leta 1880 od 100 mož 61 kmetov, takšno razmeije je bilo deset let kasneje že 100 proti 56. Kmečka posest je bila na enoto gospodarstva zelo mala. Popis iz 1931 dokazuje, daje v tedanji Sloveniji odpadlo na prebivalca le 0.41 ha obdelovalne zemlje in če to primeqamo z nekaj primeri iz tujine, vidimo, da večina ljudi od male kmečke posesti ni mogla dostojno živeti. Slovenija je bila tudi 1931 gosto naseljena: 238 prebivalcev je odpadlo na kvadratni kilometer obdelovalne zemlje, medtem ko jih je prišlo v Franciji 77, na Danskem pa celo le 37 ljudi. Tedaj je bilo izmed vseh posestev v Sloveniji kar 56,42 odst. takih do 5 ha obdelovalne površine.(5) Ti podatki nazorno kažejo negospodarnost slovenskih kme in potrjujejo resi cof, daje naša poprečna kmetija bila mala in tedaj gospodarsko odvisna od dodatnega za- Trg /elenja v tridesetih letih. V prvi hiši je imeb svoje prostore Šaleška posojilnica in štedilnico služka. Tega so iskali ljudje v raznih domačih obrtehin furmanstvu, ponekod pa tudi v splavarstvu in gozdnem delu. Zato je razumljivo, da so vsi naši narodni buditelji nenehno opozar ili na nevarnost propadanja kmetij in s tem na raznarodovanje, saj je bil tiste i čase edino le kmet politično neodvisen in na njem je slonel tudi narodnostni boj. Odvišna delovna sila s kmel' in vas ' e bila lahek plen tujih podjetnikov iz dveh pogla tn i razlogov: imeli so v svojih rokah porajajočo se industrijo in s tem delovna mesta, drugič pa so ...leli svoje denarne zavode, ki so nudili zadolženim kmetijam kredite, ki jih te mars :daj niso mogle vr'':u odplačati, potem pa so posestva pripadla tujim :konsčevalcem. Na te težave so stalno opozaijali na Spodnještajerskem, kije bilo glede potujčevanja najbolj izpostavljeno. K vsemu navedenemu kaže dodati še veliko željo, da Nemci v večjih krajih na Spod eštajerskem dosežejo večino med prebivalstvom. Tuje znan poseben zakon, kije omogočal delitev občin na mesto in okolico prav zato, da so si meščani oziroma tržani, ki so bili tako ali drugače nemško misleči, pridobili večino. Ukrepi za jačanje nemškega meščanstva segajo daleč nazaj. Že cehovske organizacije so pripomogle, da seje po naši deželi ivc__ avljal nemšl obrtnik, trgovec in neodvisno od tega seveda nemški uradnik. Ugodna so bila posojila za tiste Nemce, ki so želeli v naši deželi naložiti denar v industrijo in obrt ter trgovino; temu so služili nemški denarni zavodi, ki so bili pred marčno revolucijo edini pri nas Delovanje nemških nacionalcev je bilo v Šaleški dolini seveda daleč bolj občutno kot v Zgornji Savinjski dolini. Popis iz 1910 nam pove, da seje v takratnem Velenju izjasnilo za nemško govoreče 30 odst. in v Šoštanju kar 65 odst. prebivalstva. Da seje stanje slabšalo, nam dokazuje popis iz 1900, ko seje v Velenju izjasnilo kakih 20 odst. in v Šoštanju le 16 odst. prebivalstva za nemško govoreče. Ta premik v narodnostnem pogledu potijuje ugotovitev, daje šlo za vse večje pritiske s stran astm ^ov industrije i podjetij, ki so bili seveda Nemci. Tudi vodstvo občine je bilo v Šoštanju velikokrat v nemških rokah.(6) V Šoštanju naštevajo kronisti pred prvo svetovno vojno tale razna-rodovalna društva: Schulverein, Suedmark, Feuerwehr, Liederkranz, Turnverein Ros-segger, Kindergarten, Deutsche Privatvolksschule. To pove, da so na štajerskem igu delovale napadalne organizacije nemških nacionalistov. Vse to je seveda imelo sv< г posledice v narodnostni sestavi prebivalstva. Seveda pa vsi takozvani Nemci to iiso bin, med njimi je bilo kar dosti nemčuijev, ki so ponižno služili svojim gospodom. Drugačno je bilo stanje v Zgornji Savinjski dolini. Tujci so tu bili zelo red . Po™s iz 1910 navaja v Moziiju, kjer so bili razni uradi, vsega 6 Nemcev. Med obema vc lama sploh ni bilo tujcev med stalnimi prebivalci doline. Morda je temu vzrok med drugin: tudi, da so velike posesti pripadale ljubljanskim škofom, ki seveda ničesar niso potnjče vali. Tudi nemške organizacije niso imele tu kaj prida uspehov, nekaj maloštevF lih članov nemškega Kulturbunda je sicer bilo, bili pa so včlanjeni ali v Celju ali v Šoštanju Morda je dobro poznati tudi nekaj podrobnih podatkov o prebivalstvu, l t so zapisani zi leto 1910: sodni okoliš Šoštanj je tedaj obsegal občine Soštanj-mesto, Šošta -okolica, Škale^Topolšica in Velenje. V občini Soštanj-mesto so našteli i 2' prebivalcev, od tega 874 Nemcev, Šoštanj-okouca 2035 ljudi, od tega 12 Nemcev. Škale 1676 prebivalcev, od tega 22 Nemcev, Topolšica 1211 in v Velenju 2711 in od tega 379 nemškogovorečih prebivalcev.(7) V Zgornji Savinjski dolini, kije pred prvo svetovno vojno spadala pod okraj Gornji grad, je štetje prebivalstva v letu 1910 pokazalo takšno stanje: Bočna 2358 ljudi, Gor i grad 771, i kaije 1446, Ljubno 2426, Luče 1593, Moziije-okolica 2152, Moziije-trg 580, Nova Štifta 887, Rečica ob Savinji 2351 in Solčava 728 prebivalcev. Zaradi razgi- banega zemljišča in hribovitega predela je dolina imela več občin kot pa jih je bilo v Šaleški dolini.(8) Najnovejše stanje prebivalstva je: občina Moziije 16.356 in v občini Velenje preko 43.000 prebivalcev. Razlika je očitna, število občanov je v Moziiju le malo narastlo v primerjavi s časom pred drugo svetovno vojno. Prava razlika pa je v porastu prebivalstva v Velenju, kar gre pripisati znatnemu razvoju premogovništva že med obema vojnama in po drugi svetovni vojni hitri in pospešeni industrializaciji. Po podatkih iz 1961 je štela občina Velenje še 22.245 prebivalcev; tudi to dokazuje nenehno rast prebivalstva v tej občini. Že do tega leta lahko govorimo o 284 odstotnem porastu prebivalstva v zadnjih sto letih.(9) Daje takšna rast prebivalstva res posledica naravnost neverjetnega razvoja industiije, pričajo tudi ti podatki: Šaleška dolina je štela leta 1931 — 12.710, 1941 —12.975 in 1942— 12.471 ljudi. Z odpiranjem vse več delovnih mest je seveda prišlo do velikega priseljevanja, saj se pred drugo svetovno vojno gibanje prebivalstva dolga leta ni bistveno spremenilo. To dokazuje naslednja primerjava: 1910 so našteli 12.710 in 1931, se pravi 20 let pozneje, le malo več ali okoli 13.000 prebivalcev.(lO) Vsa ta gibanja navajamo zato, da bi lahko dokazali, zakaj so v razmeroma malih krajih nekoč zelo uspešno delovale hranilnice oziroma posojilnice. Po drugi strani pa želimo v številkah dokazati rastoči vpliv tujcev v času pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama, kar je pomenilo seveda izziv za narodnoobrambno ravnanje naših ljudi, sem pa so brez dvoma sodili tudi slovenski narodni denarni zavodi. Josip in Mihael Vošnjak za narodno hranilnistvo Iz predhodr i razglabljanj je mogoče razbrati položaj Slovencev po marčni revoluciji 1848. Zaradi nenehnih, več ali manj odkritih groženj nemško nacionalnih prenape-težev, da bodo Štajersko »očistili« Slovencev, je bilo kmalu jasno, da zgolj programi in zbiranja v narodnih sredinah ne morejo odločilno prispevati k utrjevanju narodne zavesti in sploh narodnega obstoja. Položi Slovencev je bil seveda v raznih takratnih avstrijskih deželah dokaj različen. Pode nega raznarodovalnega pritiska kot na Štajerskem in Koroškem nikjer drag-j : ni 1 o. Številna nemško nacionalna društva in združenja so bila ustanovljena na Štajerskem z nalogo narediti deželo povsem nemško. Tu kaže postaviti na prvo mesto organ.„ac.,o Suedmark, kije razpolagala z gospodarskim zaledjem in je zato bila tem-bol nevarna. Schulvere i je skrbel za nemške šole in vrtce na Spodnještajerskem, zelo napadaln o bil :la i urnvereina in še bi lahko naštevali skupine, ki so sklenile narediti Spodnještajersko nemško. Pri tem so se posluževali vseh mogočih ukrepov in nakan, da bi svoje cilje dosegli. Dokaj zgovoren je zapis dr. Vekoslava Kukovca (11), ko piše: »Suedmarkine ljudske banke so nacionalno prenapetim Nemcem delile hranilne znamke, s katerimi so plačevali manjše usluge (zneske) in tako navajali ljudi na svoje raznaro-dovalne denarne zavode. Znano je geslo — »Ako slehernega Nemca navadimo v zasebnem gospodarstvu varčno gospodariti, podjarmimo s Slovane i gospodarstveno i politično«. V prvih letih slovenskega političnega življenja je prevladoval narodni idealizem. V čitalnicah so govorili o milih pesmih, slavili lepoto jezika, pesniki so opevali luno in zvezde, govorili so o velikih slovanskih možnostih in poslušali navdušene govore mladih izobražencev. Res je to obdobje pomenilo do določene mere osveščanje slovenstva, vendar pa so hkrati nasprotniki narodne zavesti na?;h 1 "di že delali na gospodarskem polju in ga v resnici v celoti tudi obvladovali. Res je že dr. Janeza Bleiweissa prešinjala misei o potrebi gospodarskega razvo in narodnega gospodarstva, saj je v tem pogledu tudi marsikaj storil. Na področju hranil-ništva paje bil pomemben dr. Josip Vošnjak, kije po vrnitvi s Češkega pričel resno opozarjati na potrebo po ukrepih, ki bi Slovence pripeljali h gospodarski neod sno! i. Vzore je videl v dobro organiziranih čeških denarnih zavodih in zadrugah. V Slovenskem narodu je napisal vrsto člankov, ki naj bi utrdili zamisel o uvajanju razr i obl k gospodarskih dejavnosti; te naj bi zagotovile Slovencem osamosv pred tuji i de-naijem in znanjem. Med drugim je zapisal: »Češki voditelji so takoj v začetku sprevide1', da samo z go; -njem narodne ideje pri malo omikanem, v siromaštvu zdihajočem ljudstvu n.^ ne bodo opravili. Nastopili so praktično pot in se lotili gmotnih (matei elnih) vprašan ... In spet dalje: »Narod kteri hoče do samostalnosti priti, mora za svojo matei ;lno necnh ->nost od drugega naroda skrbeti. Ne zadostuje ljudstvo samo buditi po veselicah v S:tal ^'cah, Tazgovorih, na taborih itd., ker navdušenost za vsako novo idejo trpi samo nek čas, kte-remu treznost sledi. Obstoječe je samo to, kar materijelno stanje naroda zbc1'ša in vsakdanjim praktičnim potrebam ljudstvu pomaga. Nujno so potrebni narodn lenarri a-vodi, ki slovenskemu ljudstvu pridelan denar tudi orihranijo in ki imajo namen, v sil 4 л» vsakemu potreben kapital proti garanciji brez posebnega truda, stroškov in dolgega čakanja podajati.« Obsežno je opisal češke izkušnje in trdil, da smo tudi Slovenci česa podobnega josobni. Veliko pozornost je posvečal denarnim zavodom, ki naj bi bil larodi bi omagali našemu človeku, da bi postal samostojen in neodvisen od tujih posojil, ki so največkrat pripeljala k razlaščanju slovenske zemlje, ker pač malci dragega posojila denaija niso mogli vrniti, zato so bili ob zemljo. Ta je prehajala vse boli v roke tu'cev, kar je bil del raznarodovalnega načrta. Seveda so takrat celo zavedni in razgledani ljudje dvomili v uspeh narodnih denam; naprednejši dajali zgled in ljudje so jim sledili. Dejstvo :, daje prve posoulnice na Štajerskem tako ali drugače pomagal ustanavljati Mihael Vošnjak Treba je povedati, da so številni rodoljubi le prisluhnili pozivu dr. Jo oa Voš-iaKa, saj so v Ljutomeru 1871 ustanovili posojilnico, leto kasneje pa tue pr >v. Jakobu v Rožni dolini. Gornjesavinjska posojilnica v Moziiju ; f xela poslovati oktobra 1874, nekaj tednov zatsm pa Posojilnica v Šoštanju. Decembra istega leta so nosojili zo odprl tudi v Metliki. Mihael Vošnjak je pričel razmišljati o takšni ooliki narodnih aenarr i zavodov, kjer bi lahko sodelovali vsi, premožni in manjpremožni. Načela Schulze-Del scha, pa tudi Raiffeisena mu niso povsem ustrezala. Zato je pripravil pravila, ki so smiselno združevala ena in druga načela To je bil v takratni Avstriji izjemen primer, da je nek denarni zavod tako posloval. Med velike gospodarke in politične uspehe Mihaela Vošnjaka sodi ustanovitev Celjske posojilnice (1881), postala je namreč v kratkem času najmočn^ >! jlovensk le-narni zavod na Štajerskem. Ker pa zakon ni omogočal posojilnici širša bančna pooblastila je 18 6.1989 pričela poslovati Južnoštajerska hranilnica v Celju.( 13) Pri ustanavljanju je imel P hael Vošnjak zelo velike težave, ker so Nemci na vsak način hoteli prepreč i prenos poslov, za katere so doslej imeli pooblastila le njihovi zavodi, na slovensko hranilnico. Koje v deželnem zboru v Gradcu dokončno zmagal, je hranilnica že nemoteno poslovala O ustanov .. Celjske posojilnice piše dr. Josip Sernec, da so pob io zanjo dali Mihael Vošnjak, dr. Josip Vošnjak in njun brat Franc Vošnjak, tovarnar v Šoštanju.(14) Brez dvoma p? emen uspeh Mi laeia Vošnjaka povezovanje slovenskih poso jihiic. To je dosegel z ustanovitvijo Zveze slovenskih pos< ln v Celju. Leta 1884 prične Mihael Vošnjak izdajati glasilo Zveze slovenskih posojilnic Celje, imenovano Zadruga. To je članice še bolj povezalo, saj je sproti prinašalo razna stre kovna navodila in obvestila. Kako uspešno je Celjska posojiir < 11 it 111 i H м H. Kmf(ji kov sej načelstva, nadzornih tva občnih zborov, za vsako izmed navedenih teles seveda svojo.(32) Sk itka, poslovanje je bilo dovolj pregledno, če so knjige vodili sproti in skrbno (čisto). Če danes pogledamo v katero izmed naštetih knjigovodskih evidenc, lahko le strmimo, kako pregledno in skrbno so jih vodili. Ob tem seveda ni mogoče primeijati sedan i razmer v naših bankah, kjer se dobesedno utapljajo v količinah papiija. Res, tudi ol e opravil so neprimerljive, vendar pa nas vsak opravilni red nekdanjih bank v Sloveniji lahko poduč ia so takrat poslovali mnogo enostavneje, pa vendar točno in dosledno strokovno. Se to: po zasedbi naše dežele leta 1941 so okupatorji takoj zaplenili vse premoženje naših denarnih zavodov, jih ukinili in uvedli svoj način poslovanja. Poleg nesramne menjave dinaija v RM so zasegli tudi premoženje vsem slovenskim društvom in drugim organ ac im, povsem pa so razbili temelje slovenskega gospodarstva. Tako so prizadevanja naših hranilničarjev na mah uničili, naše denarne zavode pa spremenili ponekod v večjih naseljih v Volksbanke ali v manjših v rajfajznovke. Uvedli so povsod njihov način vodenja evidenc na karticah. Po 1945 so sprva še delovale razne hranilnice oziroma posojilnice, vendar so 1947 padle pod udar likvidaci . Tako seje dokončno končalo obdobje slovenskega denarnega zadružništva v teh ol ' kah, a bolje, samoupravnega posoj ništva. Zveza slovenskih posojilnic v Celju , Slavna posojilni»»! "-?■•'*' ■ Novi zvrpilni red, ki velja sedaj od 1. januarja —držuje-lahko _selikp_jey aru ost za. posojilnice. Posojeni t § 228. določbo, ki га-mogih slučajih, posebno ;бја pošojila'pflTiolJnikovera zemljišču ^ i za opravičenje pred-"' Silno važno je, da se podaljta, tli pa pred- e terjatve'prii Се''зка posojilnica, ve'^o delo Mihaela Vošnjaka, sc je že uspešno prebijala iz prvih začetkov. Postajala je vse bol trden in zaupanja vreden denarni zavod. Tudi posojilnice v manjših krajih so že kazale prve poslovne uspehe, predvsem pa potrditev v narodnem in gospodarskem smislu. Kmalu je bilo na dlani, da bo potrebno enotno poslovanje, ki bi na ta način postalo enostavnejše in seveda lažje. Vedeti je treba, daje tiste čase bilo, predvsem v manjših krajih, le malo sposobnih ljudi, ki bi vodili denarno poslovanje. Pa tud neenotnost načel, po katerih so posojilnice delovale, je vzbujala skrb v organizacijskem pogledu Mihael Vošnjak je dobro poznal vse oblike denarnega poslovanja. Vedel je, kaj pomeni гИЈ fazno vka in kaj deličevka. Slednja mu je ugajala, ker je omogočala oblikovanje večjih denarnih zavodov, to pa je v času osamosvajanja slovenskega gospodarstva bilo še posebno pomembno. Rajfaznovke so imele nekako zožene poslovne možnosti, bile so pač primerne kot podeželski denarni zavod za manjše območje. Da pa bi omogočal tako imovitej-šim ljudem kot tudi tistim s skromnimi sredstvi sodelovati v posojilnicah, je priporočal novo obliko, ki sojo takrat ljudje enostavno poimenovali kar »vošnjakov-ko«. Tuje šlo v bistvu za dvojne vrste deležev, glavne i poslovne. Prvi so bili visoki, zato so potegnil za seboj še glasovalno pravico. Seveda je pri tem treba upoštevati takratne razmere v našem narodnem taboru, pri čemer gotovo ni šlo za neko razlikovanje med bogatin in manj bogatim i. Večkrat je dejal Vošnjak, da na ta način preprečuje vdor v slovenske narodne denarne zavode drugače mislečim 1 dem. Torej je že ta različnost narekovala trdnejšo povezanost posojilnic na Slovenskem.(33) Gotovo Mihael Voš yak načrtno delal in postopoma uvajal oblike povezovanja. To ni bi 3 lahko, ker so se nekatere sredine posojilničaijev čutile »užaljene« ob stalnih nasvetih, ki jih je pošljal posojilnicam na ta ali oni način. Zavedal seje, da bo krog narodnih denarnih zavodov iz leta v leto večji in daje tu nevarnost slabih namer nasprotnikov slovenskega denarništva več kot očitna. Ne nazadnje gaje k povezovanju silila tudi notranja organizacija posojilnic, ki je marsikje že kazala vrzeli. J edno znova je Mihael Vošnjak poudaijal, da mora med našimi denarnimi zavodi vlada vzajemnost in tesno sodelovanje. Da bi to tudi dosegel, je 21. januaija 1883 sklical v Celju sestanek, katerega se sicer niso udeležili predstavniki *seh obstoječih hranil- i'ftkö poroki naznanijo, da je posojilo v nevarnosti, : ' na podlagi dolžnega pisma bitro predznamovati fri tem se p ZD am be za določen'rok {n. pr. enega lela, dveh let, deset let itc „ na prezrt, kedaj ta rok poteče, oziroma, da se ob pravem času :.xnamba opraviči. * , ' ..- ' r, S«*," § 228. novega zvrlilnega i rda namreč pravi, da se ria predznamov •irazdelbi najvišjega ponudka, ako je bilo zemljišče dražbenim potom prodano, ako se vsaj pri zadnji obravnavi, odrejeni za razdelbo. ne dokaže, da se je postopanje _ za opravičenje predznambe Že začelo, ali pa da rok za začetek tega postopanja še ni ^dotekel. Ta določba toraj pravi: ako se rok za opravičenje predznambe ni podaljšal, ali * ako se postopanje zaradi opravičenja še ni začelo, se na predznamovan» terjatve pri raz-delbl najvišjega ponudka ne vzame nič oziraj tako da posojilnica S svojo predznamovano terjatvijo lahko propade in pride v izgubo. Silno važno je toraj, da ima vsaka posojilnica pri vseh pređznambah natančno ♦zabeložen dan, ob katerem poteče rok za: opravičenje predznambe ter da posojilnica '-potem ob pranem Času še začne postopanje zaradi opravičenja, ali pa da že ob^prarem časa prosi za podaljšanje roka zit'opravičenje. **," "V •" * "--- - -' ~-'f*'Tp^B V- ^'-""Svetujemo toraj пцјпо, da'slavna posojilnica'takoj pregleda vgn predznamovana dolina pisma, se prepriča, "kedaj poteče rok 'za opravičenje predznambe, si istega zabeleži .in potem ob pravem času potrebno ukrene za podaljšanje roka ali pa га opravičenje predznambe 1 . , — Splošno pa naročamo, da se posojila onih dolžnikov, pri katerih je že takoj pri • izplačilu istega pričakovati, da se ne bodo vrnila v primerno kratkej dobi, takoj vknjižbo, 7 kateri namen se mora podpis dolžnika poveriti ali legalizovaii, ker potem odpade za -slavno posojilnico.skrb, imetiJake_roke_za opravičenje v evidenci. Z odličnim spoštovanjem Dr. Ivan Dečko. Okrožnica Zveze slovenskih posojilnic у Celju iz leta 1900 jO* 28 c^lEL^ m'c, vendar pa so skie lil podpreu njegov predlog o ustanovitvi Zveze slovenskih posn-jiln; , i ia.i * pospeševala napredek denarnih zavodov na Slovenskem (po zakonu iz 1873), opravilno povezala vse denarne zavode, poenotila poslovanje in pri ustanavljanj u novih denarnih zavodov vsestransko pomagala. Zvezo so ustanovili kot društvi, in je imela t v:lansko načelstvo, sestavljeno le iz članov načelstev posojilnic, vodstvo pa je prevzel Mihael Vošnjak. Treba je poudariti, daji, ta zveza bila prva te vrste na našin tleh, ne le slovenskih, tud ugoslovanskih. Seveda je pojav takšne zveze močno razburil narodne nasprotnike, saj so v nji j upravičeno \ leli močno vez med slovenskimi denarnimi zavodi in takoj zazna veliko organizacijsko prednost take povezave. S pomočjo posredovanja takrat državnega poslanca dr. Josipa Vošnjaka na Dunaju je ustanovitev vendarle uspela. Na občnem zboru zveze 1888 sklenejo uvesti revizijo in denarno izravnavo znotraj zveze, tor njenih člaL__ L Sprva so zaradi pregledov poslovanja nekatere posojilnice negodovale, vendar so 1890 na občnem zboru zveze sklenili sprejeti določilo, »da ima zveza pravico in dolžnost« poši' iti svoje nadzornike k posameznim posojilnicam. To je bil vsekakor velik napredek v zagotovljeno pravilnem poslovanju denarnih zavodov, včlanjenih v celjsko zvezo. Vse to je pozneje (1903) prinesel tudi zakon o obvezni reviziji. Prepotrebna denarna izravnava znotraj zveze pa je še vedno visela kot neuresničena naloga nad Vošnjakom. Sprožili so tudi misel, da bi v te svrhe ustanovili centralni denarni 'avod, saj bi izgubili vodilno vlogo. Nekateri so predlagali, da bi zveza sama prevzela nalogo denarne izravnave. Ne bo odveč nekol .o podrobneje pogledati dogodke v zvezinem življenju in delu v orv f cc : o I C I 5 s L o w o РЦ »J -p- B. -flffc- «T» lufttMO . . „ Prolougation „ Stempel ^ . Ж „ Beitrag mn Genoteeutthaftt -------- ----- i ethaftifintd . 22 Proloiiyirt am Л J*' 2 Listina Posojilnice v Šoštanju iz leta 1876 poudariti, da j» skvnska stran ob tem büa veliko na slabšem ker T šlo dejansko za slabo in nevestno poslovanje in, kot bomo ugotovili, tudi za zlorabo položaja v načelstvu. Okrajno načelstvo v Slovenj Gradcu je 31.1.1908 poročalo državnemu namest-ništvu v Gradec, da izvira obvestilo, kije temelj vsebine tega dopisa, od šoštanjskega župana Hansa Woschnagga, ki pa je, tako navajajo v pismu, politični nasprotnik tako hranilnici;, kot najbolj ogrožena člana ravnateljstva Ivana Vošnjaka. Dalje ja vljajo, da so razmere hranilnici kritične in so nastale zaradi zaskrbljujočega stanja usnjarne Ivana Vošnjaka. Ta je p gel od posojilnice visoko posojilo, govori se o vsoti 200.000 K. Dalji je velik narjć dobil tudi špekulant Franc Rajšer, obe posojili nista zadostno zavarovani, tc.jj brez us treznega jamstva. Ob tem : posebno prizad л ^mečko prebivalstvo in sploh mali ljudje, ki imajo prihrank v posojilnici. Okrajno načelstvo da1" -, navaja, da je shranjeno, da so nezadovoljni varčevalci množično izražali svojo ш itrpnost pred poslovnim prostorom posojilnice v Šoštanju. Vsled slabega gmotnega stanja v zavodu dana posojila z vsemi sredstvi izterjujejo, kar spet povzroča največje tc_ave kmetom in njihovim posestvom Kot trdi načr'stvo, je ravnatelj posojilnio Ir. Franc Mayer pr lla-gal okrajnemu načelstvu, da uradno obvesti prebivalstvo, da ni položaj zavoda tako kritičen, ot gL prikazujejo in o nj~m govorijo. Da bi okrajno načelstvo lahke kaj storilo, jr zahtevalo od Zvtze slovens h posojiln v Celju poročilo o i riziji. 12. 3.1908 zahteva posojilnica v Šoštanju spi mi ibo pravil in te vpise v sodni irpstsr. Obenem vpif-'o izstop iz načelstva: Ivana Vošnjak" in Mihaela Tunika. Vpijejo pa nove člane: Vinki > Kolšek, notar, ki bo namestnik ravnatelja dr. Franca Maj ija, dalj Martina НЧ», Jožeta Košana, Franca Schwarza, Alojza Trobeja in Valentina Za-geija. Zanimiva je sprememba pravil, ki potrjuj vzroke za krizo. Takol sosprea lili nekatera določila: člani ravnateljstva naj bi praviloma ne smeli več dobivati posojil v posojilnici, ravnateljstvo naj se voli le za eno -to, denarničar (blagajnik, op. A. V. naj & vol' iz vrste ravnateljstva. Navedene spremembe 'iažr' з na hud —pravilnosti znotraj dosHanjega ravnateljstva, v katei m. prav Ivan Vošn jak bil blagajnik. Očitno je torej L šlo za zlorabe položaja pri poslovanju p ojilnic O^.ajno sodišče Šoštanj je pod zelo nujno sporočile 4.11.1908 državnemu names tništvu v Gradec: proti Ivanu Vošnjaku je ;proL.na sodna preiskava zaradi kršit čl. 480 k Dskegi akona, f' govori o nepokritih dolgovih. Predlaga dalji lujen pregled lovanja Vošnjakove usnjarne (Ivana Vošnjaka) in vpogled v račune pri posojilnici v tanju. Sporoča, daj« Ivan Vošnjaf v zadnjih petih Lah pridobil p' з 216.000 K osebo i kredita pri posojilnici in to brez predpisanega »veto m/ Zato prosi sodiš tt v roku 24 ur za dovoljenj pregleda računov Ivana Vošnjaka v posojilnici v Šoštanju. 22.12.1908 je v državi m zboru na Dunaju skupina poslancev pod vodstvom Marckhla in Einspieneija vložila interpe__cijo, v kateri zahtevajo odgovor notranjtga in pravosodnega ministrstva gtede ukrepov v zadevi šoštanjsl posojilnice. Obenem o po -л .j, o na razbuijenje med prebivalstvom, na n ezakonito poslovanje tega zavoda nek aj et naza ja člani ravnateljstva izkoriščajo svoj položaj, posojila: daj jo v visokih zneskih brez ustrezi ega poroštva, plačila obresti na posojila si )puščajo, delajo se napačni letn računski zaključki in tu( knjiženja, opozarjajo na tezi.: obsodbe javnosti zope : Ivana Vošnjaka, ki je bil nedavno aretiran, oblast :ni ukrepi so za pozne i, postavljajo vprašan ' -, če za podobne zavode ne vljajo ostri nadzorni p dpisi, kot to velja zaregula ivn denarne za voae, kaj di' ijo reviz t, prizadeti so le mali ljudje, slovensko časopisje pa ščuv>. k bojkotu Celjske mesti», hranilnice, kije vseskozi soliden zavod it 'iončno, kaj namerava storiti vlada za preprečitev podobnih dogajanj? Ta poziv je seveda sproži vrsto ukrepov oblasti. Je pa treba tudi omeniti, daje v njem dosti pikrih na račun slovenstva in egovega gospodarskega osamosvajanja. Na neštete intervencije z raznih strani je okrajno načelstvo v Slovenj Gradcu 1.1. 1909 sooročilo državnemu namestništvu v Gradec, daje celjsko okrožno sodišče že sprožilo kazenski postopek zoper Ivana Vošnjaka, hkrati pa sporoča, da uradno ni znano, da bi se v posojilnici ne izplačevale manjše vloge. Gradec je zahteval tudi mnenje Celjske mestne hranilnice, kije bila tedaj čvrsto v nemških rokah. Ta je 20.1.1909 odgovorila: daje zapaziti upadanje slovenskih hranilnih vlog, da pa te odpovedujejo v glavnem ženske in pripisujejo to dejstvo vplivu klerikalnih krogov. Veliko pa je k temu pripomoglo slovensko časopisje; orav zaradi tega so »uanes« enega od njih zaplenili, pišejo iz te o ,;ske denarne ustanove. Glavna obravnava na okrožnem sodišču v Celju, kot sporoča to sodišče namestniš-tvu v Gradec, pre *i Ivanu Vošnjaku in soobtoženim naj bi bila 26. 9. 1909. Med tem seje v dogajanje vključil tudi deželni zbor Štajerske, ki je v svoji noti državnemu namestništvu v zvezi z zapletom v šoštanjski posojilnici postavil vrsto vprašanj, med njimi tudi tale: ali se zakonska določila o rednih revizijah tudi takšnih zavodov kot so pe>sojilnice, redno izvaja? Se pri odobravan' posojil upoštevajo ustrezna, po zakonu določena zavarovanja? Se pri podaljševanju posojil ne preveri gmotno stai s posojilojemalca in izteija zapadle obresti? Se dolžnika s strani posojilodajalca ne spremlja v njegovem poslovnem početju? Končno meni deželni zbor, da bi ob upošteval i zako nov ne moglo priti do takšne zlorabe in posledic, kijih čuti tudi Soštanjska občina. Zakon vendar zavezuje Zadružno zvezo v Celju za izvajanje rednih revizij, zakaj tega ni storila? Na zaključku dolgega pisma pa zbor zagrozi, da bo o vsem tem obvestil ministre za notranje zadeve in pravosodnega mi stra na Dunaju. Hkrati z navedenim sporočilom je deželni zbor do podrobnosti opisal dogaja- e v soštanjski posojilnici in to poročilo poslal šoštanjsk )bčini. Poročilo obsega kar deset drobno popisanih listov Še leta 1911 je deželni zbor spremljal razplet šoštanjske posojilnične afere, čeprav je okrajno načelstvo Slovenj Gradec z dopisom dne 22. 8. 1911 poročalo državnemu namestništvu v Gradec, daje stanje v posojilnici Šoštanj spet urejeno, daje Zadružna zveza v Celju gmotno pokrila manjke in omogočila likvidnost, daje podjetje Ivana Vošnjaka likvidirano, vse njegovo nepremično premoženje pa zaseženo v korist pose lnice za poplačilo njenih zahtev. Posojilnica se pogaja za zamenjavo Vošnjakovega premoženja za dve stanovanjski hiši na Dunaju. Končno poroča načelstvo, daje med prebivalstvom spet zaupanje v posojilnico v Šoštanju. Toliko poročilo okrajnega načelstva.(40) Buija okoli šoštanjske posojilnice se je sicer polegla, vendar pa i aikc" povsem utihnila. Nedvomno je povzročila ugledu slovenskega hranilništva veliko škodo, 1 sojo izkoristili tako Nemci, kot tudi vse glasnejši klerikalci, ki so namreč na veliko ustanavlja li svoje kmečke hranilnice po vse Sloveniji. Na občnem zboru posojilnice 1.4.1911 so izvolili novo načelstvo: Mihael Cerov-šek, ravnatelj, Josip Škoberne kot namestnik in člani Jožef Novak, Franc Grebenšek, Šoštanj, Franc Grebenšek, Družmiije. Leto kasneje je postal ravnatelj Ivan Koropec, jjegov namestnik pa Mihael Cerovšek, član v načelstvu pa je nanovo postal Fran Štor. Kljub prizadevanju posameznikov, da bi poso "niči vrnili nekdanji sloves, n reč tako uspevala in poslovno ni bila več tako uspešna. Zato so na občnem zboru 9. 10. 1921 sklenili, da se posojilnica ukine, njeno likv acijo pa je prevzelo Obrt*"ško hranilno in posojilno društvo v Šoštanju. , In končno, kdo je bil Ivan Vošnjak? Dr. Josip Komlj-nec ga takole opisuje: Ivan Vošnjak je bil sin sestre Josipa in Mihaela Vošnjaka, Ma je, ki seje poročila z bratrancem očeta Vincencem Vošr kom.(41) Politično je pričel delovati 1876, kmalu za tem pa je prevzel usnjarno s Šoštanju. Tam je vse bolj prevzemal razne javne funkcije in bil 1896 izvoljen v št°*ersk; deželni zbor. Umrl je 1933 na svojem vinogradniškem posestvu v Mestnem vrhu pri Ptuju.(42) Schallthaler Spar — und Creditverein Schoensteic enarni zavod so ustanovili nemški krogi kot odgovor na delovanje siovenskih de- narnih zavodov leta 1890. Prav zanimivo je, da najdemo med prvimi člani načel - stva tudi Franca Vošnjaka, kije do tedaj veljal za pobudnika slovenskih denarnih zavodov. Očitno je zaplaval v nemške vrste zaradi poslovnih okolišč i, izdeloval je nan reč posebno usnje »likanec«, ki gaje v velikih količinah potrebovala armada za konjske vprege. Seveda je temu zasuku pri Vošnjaku v veliki meri prispevalo nesogla e z ječakom Ivanom Vošnjakom, kije že zelo pospešeno posegal po političnih položajih in končno povzročil polom slovenske hranilnice v Šoštanju. V prevodu bi lahko denarni zavod imenovali Šaleško hranilno in posojilno aruštvo v Šoštanju. Iz vsebine pravil je razvidno, daje šlo za zavod po načelih Schulze-Delitscha z visokim pristopnim deležem. Tako so veijetoo želeli krog članstva obdržati znotra, premožnih tržanov. Prvo načelstvo: Franz Woschnagg, Johan Mack, Mathias Skasa, Hans Wosch-nagg, Adolf Orel, Micnael Bresnik, Johan Scharner in Paul Slak. — Nadzorstvo so sestavljali: dr. Franz Lichtenegger, Franz Skasa, Johan Rajsp, N ;hael T ichler. Pozni :je zasledimo še tale imena: Franz Ziegler, Ferdinand Koroschetz, Victor Haucke, Franz Suppan, Paul Mack, Hans Rittovschegg in Anton Stroinig^ Zanimivo je, da sta 1895 iz načelstva izstopila oba Woschnagga. Franz se ne pcav več med imeni v vodstvu hraniluice, sin Hans pa se pojavi kot predsednik nadzornega odbora, pozneje pa tudi kot načelnik zavoda. Na občnem zboru 1898 so sprejeli vrsto sprememb in dopolnil k pravilom (statutu) zavoda. Določili so vire sredstev, s katerimi posluje zavod. Zamudne obresti za pos< IIa ki so jih dajali na eno leto, so postavili na 10 odst. Uvedli so ponovno izvoiiicv članov organov zavoda. Določili so, da mora nadzorni odbor vsa. 'sake I mesece opraviti pregled knjigovodskega poslovanja, vsako leto pa pregled celotnega poslovanja s poročilom za občni zbor. Sejne zapisnike nadzornega odbora morajo vedno pod] sai vs člani tega telesa. Sejam lahko po želji prisostvujejo tudi člani načelstva. Za nadzorn odbor velja določilo, po katerem ima pravico odločitve v primeru, da glasovanj ne odloči, predsednik odbora.(43) Sodni register, ki bi vseboval zapise o i inehanju zavoda, je žal pibljen, zato lahko le domnevamo, da je zavod deloval le do preobrata leta 1918. V razpoložl /ih virih ni zaslediti pojava tega zavoda v času med obema vojnama. Prav je, da nekoliko bolj osvetlimo vlogo Franca Vošnjaka, brata Josipa in Miuae-la, ki se v nemškem zavodu pojavi kot eden izmed ustanovite! v, ko ga sicer na:"1emo med ustanovitelji Celjske posojilnice, izrazito narodnega denarnega zavoda. Tudi v šoš-tanjski hranilnici je dolga leta vodil ravnateljstvo, bilje tedaj še odloči narodne zaveden Slovenec. Sodobni slovenski dnevnik Jutro je 6.4.1911 v članku »Šoštai ;ski ikta-tor« zapisal med drugim tudi: »Slovenci so sami nagnali Franca Vošnjaka in njegovega sina Hansa v nasprotni tabor... Sin Hans daje bil celo član Sokola in Čitalnice... Zaradi nizkih udarcev svojemu očetu s slovenske strani, seje Hans oklenil nasprotnikov, ki so ga z odprtimi rokami sprejeli...«. Očitno je spet posredi značilno s'ovensko zdraharstvo, ki seje začelo zaradi razmer L v ŠoŠtanjski hranilnici, tako piše Jutro. Franca Vošnjaka so zaraai opozai inja, da v poslovanju ni vse v redu, odstranili iz načelstva. Seveda gaje ta krivica hudo hudo pi ade ■ la, saj se ni veijelo njemu, kije dolga leta zvesto delal v zavodu, ampak blagajniku, :i je zlorabljal svoj položaj. Če spet ponovimo misli v Jutru, potem je tam zapisana trd ev, da bi do poloma v slovenski hranilnici ne prišlo, če bi bil ravnatelj še napr ' Franc Vošnjak. Tako je slovensid tabor v Šoštanju izgubil dobrega iz požrtvovalnega sonarodn ~ka in njegovega sina. Gotovo bi bilo danes nesmotrno razglabljati o povodu, k" ; povzročil »odpadništvo« obeh Vošnjakov, ker lahko vse domneve utemeljujemo le na temelju člankov v časopisju in listin v zvezi z zlorabami v šoštanjski hranilnici 1' jih hranijo v graškem deželnem arhivu.(44) Woellaner Vorschusscassenverein fuer die Gemeinde Woelian, Skalis, St. Andrae, St. Egidy und St. Johann Gre za registrirano zadrugo z neomejenim jamstvom, ustanovljeno T1, februarja 1902 s sedežem v Velenju. Pravila so bila potijena 24. januaija 1902 Po sest načels*va je ugotovljeno, da je ta denarni zavod pričel delovati kot izrazito nemš . Šele leta i924 so spremenili pravila in na občnem zboru določili novo ime kredita adrug ti seje poslej imenovala Hranilnica in posojilnica v Velenju. Delovala j i vse do prihoda okupatoija. V prvem načelstvu najdemo imena: dr. med. Forstaer Edler von Billau, Johann Gall (goli), Johann Ziegler, Vinzenz Priboschitz, Franz Smodisch, Rudolf Ferder, Franz Skasa in Herman Goli. Leta 1909 so sprejeli nekatera nova določila v pravilih; število načelstva se je zmanišalo na sedem članov V nadaljevanju so še v načelstvu: Josef Schwarz, Anton Petschnik, Hans Berlizg, Josef Demš , Franz Rednak Edward Rak, Michael Kwrnik, dolga leta paje načelova! zavodu Johann Ziegler Zadružni delež so postavil; na 10 Kr. Po letu 1924, ko so pravila prilagodili zakonom v takratni državi SHS, je načelstvo štelo šest članov. Vanj so imenovali: Gregoija Potokaija, Franca Skazo, Alojza Oštiija, Jožefa Lampla, Zdravka Zajca in Simona Blatnika Kasneje so bili v načelstvu še Josip Tajnšek, Baltazar Brglez, Matevž Urh druL . Zadružni delež so določili na 10 din Posojilnica Gornji grad ed močnejše »vošnjakovke« na Štajerskem sodi tudi posojilnica v Gornjem gradu. Registrirana je bila kot zadruga z neomejenim jamstvom. Kot ustanovitelja nava- jajo trgovca in narodnega delavca, župana Jožefa Krajnca. Ustanovili sojo 7. decembra 1890, registrirali pa 19. decembra istega leta. Prvo načelstvo so sestavljali: Jožef Krajnc, načelnik, Janez Maecht:~, Franc Pintar, Franc Prislan in Franc Spendl kot člani. Naj kar takoj pristavimo, daje Franc Kaajnc vodil posojilnico deset let. Pozneje se v načelstvu vrstijo najuglednejši mena v kraju Franc Sarb, Josip Mikuš, dr. Ivan Schlander, Blaž Ceplak, Jakob Božič, Anton Levar, Franc Mermal, Anton Zavolovšek in drugi. Kot povedo imena, je bil krog sodelujočih v vodstvu posojilnice velik, kar kaže na to, daje posojilnica delovala na širšem območju Zadrečke doline. Po ustanovitvi je štela posojilnica 203 člane, leta 1903 pa že 430. Tue1' to kaže na veliko zaupanje ljudi v zavod, ki je že po nekaj letih poslovanja zmogel gradnjo tako veličastne stavbe sredi kraja. Tej hiši še danes pravijo »posoiilnica«. Vse do leta 1908 je bila edini zavod v kraju. V letu 1903 je bil sestav načelstva. Jožef Krajnc, načelnik, Franc Šarb, dr. Ivan Šlander, Peter Ručigaj, Matija Krajnc, Jože Mikuš, Franc Podbrežnik in Fran Kocbek kot tajnik. Ob tem naj omenimo, da je Fran Kocbek vstopil v načelstvo 1893 in je v njem delal kot tajnik vse do smrti. Leta 1935 je prišlo do motenj v poslovanju, bilo je pač v obdobju nude gospodarske krize, vendar je posojilnica kmalu spet uspešno poslovala. V Gornjem gradu je Hranilnica in posojilnica zeradtla svoj dom že pred prvo svetovno vojno Koje 1937 izšel novi zakon o zadrugah, seje posojilnica prilagodila novim predpisom. Namesto načelstva so poslej imeli upravni odbor, vanj pa so tega leta volili: Anton«. Kolenca iz Gornjega grada, Antona 1 raa z Ljubnega, Franca Kolenca z Juvanja, Antona Zavolovška s Krope ter Franca Žmavca in Franca Božiča, oba iz Gornjega grada. Okupator je posojilnico ' ' lil. Po osvobodil jenajpi posojilnica še delala pod nadzorstvom delegata Franca Žmavca, že 1947 pa so jo likvidirali. Po ustanovitvi Kmečke hranilnice in posojilnice v kraju je seveda prihajalo do strankars h razprtij. Kot primer navajamo članek iz celjskega časopisa Nova doba z dne 24. 7. 1919, kije nekak odgovor na zbadljivko v klerikalnem časopisu Slovenski gospodar. Tam je nekdo imenoval posoj nico »magnatsko« in naprtil slabo gospodarjenje s krompiijem, tega je namreč naročila posojilnica, da bi lajšala preskrbo v kraju, pa seje nekaj s prevozom zataknilo in precej pokvaijen krompirje končno dospel v Gornji grad. V Novi dobi pa kaj hitro odgovaija nekdo in opozaija Kmečko hranilnico, da na raje pogleda, kako ji plesnijo vojna posojila v pisami...(45) c^ELo Hranilnica m posojilnica na Liubnem Ljubno je že od nekdaj slovelo po lesni trgovini in v času pred in po prvi svetovn vojni tudi po obrtništvu. To slednje lahko trdimo že zaradi dveh obrtniških zadrug, krojaške in čevljarske, ki sta uspešno poslovali v tem trgu ob Savinji. Ob starih trža-nih je bilo dosti kočaijev, kar je dalo življenju v kraju svojstven pečat. Skratka, Ljubno,'? bilo živahen in ugleden trg, zat< li seveda nič čudnega, če sta v njem delovali kar dve hranilnici oziroma posojilnici. Zal nam manjka virov za Kmečko-splavarsko posojilnico, kije poslovala v nekdanji Petkovi gostilni na »Placu«. Ta hiša ne st i več. Več pa vemo o drugem denarnem zavodu, kije posloval v nekdan Enškovi hiši na Placu (zadnja hiša na levi strani v sm< proti Lučam). Leta 1894 so pričeli poslovati v Hranilnici in posojilnici na Ljubnem. Kot vse kaže, je bila to »vošnjakovka«. Uveljavljali so »ustanovne - - 'elike« in »podporne — male« deleže. Zaračunavali so »opravnino«, nekakšne poslovne stroške v višini 1 /4 oz oma 1/2 odst., odvisno o višine zneska, ki je bil predmet poslovanja. Članstvo ni bilo le iz kraja samega, temveč tudi iz Luč in Solčave. Veliki deleži so imeli pri glasovanju 10 glasov, mali enega. Sprva so imeli pečat, v katerem sta bila upodobljena sv. Ciril in Metod in polni naziv: Hranilnica in posojilnica na Ljubnem, društvo z neomejenim poroštvom. To slednje je verjetno tudi posledično vzrok, da so ljudje to hranilnico smatrali za dokaj zaprto in brez posluha za domače potrebe kraja. Zadnji upravni odbor nranilnice na Ljubnem fleta 1940). Z leve sedijo: Frai Lihteneg poslovno uspešnost ljubenskega denarnega zavoda Kasneje so vplačevali odvišen denar v celjsko Južnoštajersko posojilnico, pa tud- ■r Celjsko mestno hranilnico, ko je ta postala po prvi svetovni vojni slovenska Zanimivo je, da so v novi državi leta 1920 uveljavili spet stara pravila iz 1910.1 udi v dvajsetih letih so se v vodstvu vrstili že znani možje. Hranilne vloge so po letu 1923 obrestovali 4 in pol odstotke. Ze v 1928 določi j • sejnine, kar je za takratno prakso v hranilnicah novo. Rev i je 1929 grajala vodstvo zavoda, da se zapira in ne nudi dovolj posojil, čeprav sredstva so na voho. Leta 1931 so izvolili ravnateljstvo: Jože Ermenc, ravnat« ,, Franc Lihteneger, Ig nac Fludernik, Franc Jeraj in Jože Zagožen. Nadzorni cdbor so sestavljc': Ivan Natlačen, Simon Lomšek. Jože Bačun in Jože Liht. Zavod seje pohvalil v časih, ko so povsod omejevali izplačila hranilnih vlog, da tega na Ljubnem niso naredili; s tem sije pridobil velik ugled. Morda še to: 1939 so spet znižali obrestno mero za hranilne vloge in sicer na 3 in pol odstotka, posojila pa so dajali po 6 odst. obrestni meri,(46) Da so se vse listine in knjige zavoda ohranile tudi med vojno, je zasluga nekdan; h ilanov UO zavoda, po vojni pa Kana Druškovica z Liubnega. jLo Ljudska hranilnica in posojilnica na Reč i a Reč i cb Sa "i lj o že od nekdaj sprcjsmali razne napredne zamisli. Zato ni čud- no, da so junija 1899 sklicali zbor za ustanovitev svojega denarnega zavoda. Za- družna m elje v ljudeh že klila, saj so imeli domačo zadrugo, zato ni bilo težko id prepričati, da ustanovijo v kraju še posojilnico. Kar 52 krajanov je pristopilo na zboru v članstvo nove posojilnice in ko je bila i. avgusta 1899 registrirana, so pričeli delovat, Tako kot pri zadrugi (kmetijskem društvu) je tudi pri posojilnici največ storil ta-kratn ;aplan na Rečici Melhijor Zorko. Navdušen Slovenec in razgledan izobraženec je kmalu pritegnil šte\ ne prebivalce za »novotarije«, ki Da so se izkazale za prave vzvodu domačega napredka V prvo načelstvo posojilnice so bili izvoljeni: Melhijor Zorko, načelnik, kot odbor-iiiki pa Franc Rakun iz Šentjanža, Matija Jeraj iz Nizke, Franc Petrin iz Sp injih Po-brež, Jakob Melavc iz Lačje vasi, Frarn glic z Rečice, Florijan Melavc iz Šen inža, Martin Zmavc iz Spodnjih Kraš, Janez Matek iz Spodnje Reč.,. Anton Fuerst z Recice, Franc Petrin z Rečice, Josip Ulčnik z Rečice. Anton Rakun iz Šentjanža in Franc Golit • nik z Rečice. Kot kaže so izvo ačasno načelstvo, ki naj bi lmeio nalogo poskrbe i za pi .četek poslovanj pos( »j lnice, saj so načelstva bila sicer marn številčna. Vsekakor lahko trd ao, da so navedeni ljud ustanovitelji rečičke posojilnice. Zanimivo je, da so nekateri izmed prvih članov načelstva vztrajali v tem svoj^vu tudi do 27 let. Ko so namreč obeležili tridesetletnico posojilnice, so izdali lično brošuro, v kateri so zapisali vse pomembnejše dogodke iz delovanja zavoda. Tako je postal prv blagajnik Anton Fuerst, za njim pa je to nalogo opravljal kar 22 let Jožef Rakun. To pove, da so poslovanje vodili zelo uspešno in da v času do 1929, ko so slavili tridesetletnico ni bilo večjih težav. Di >tvo je, da so pos ila nudili članstvu pod najugodnejšimi pogoji. Tud )oslov-ne stroške so zaračunavali le simbolično. Zelo značilen je za zavest zadružnikov sklep na občnem zboru 1902, ko so spremenili pravila in vstavili takole določilo: »Zadruga dose ga sv< namen s tem, da zabranjuje propad kmetskega stanu tudi s tem, da v zadružnem oko. šu ležeča kmet ika posestva, ko so zvršilno na prodaj, po meri razpoložljivih kam talij kupuje, pod pogojem, da je upravičeno upanje, prodati jih skupaj ali pa del zi' ugodnejšo ceno«. Takšna zaščita domačih kmetij je gotovo lep primer nudene pomoč i ohran a živih kmetij. Le malo je znanih podobnih primerov. Poslovanji e zahtevalo že leta 1905 stalno zaposlenega tajnika. To nalogo je teda prevzel Josip Zorko Vsako leto so na občnih zborih določali vsote za podpore društvom v dobro! nabave skupnih stre v za kmetijstvo. Tako so domačemu gasilskemu društvu omogočili posojilo brez obresti in na dolgi rok odplačila Ko so pospeševali umno sadjerejo, so sklenili nameniti denar za brezplačno razde-Ijevar je sadnih drevesc članom zadruge. Posojilnica je nabavila pomembne kmel >ke stroie za skupno rabo, pa tudi mostno tehtnico v trgu so plačali iz sredstev posOj.__ice. Obrestne mere za posojila so določili: za kmetijstvo 6 odst., za trgovino 6 in pol odstotka, zamudne pa 8 odst. Ustanovni člani Ljudske hranilnice in posojilnice na Rečici ob Savinii ob dvajsetletnici poslovanja leta 1929 ?rvo leto poslovanja so zbrali 37.682 K hranilnih vlog. Posojil so odobrili 23.174 K, čis ga dobička pa so imeli 83 K. Že prvi podatki pričajo o zaupanju, ki gaje imela posojilnica med ljudmi. Ze pc desetih letih poslovanja so beležili desetkrat večji znesek čistega dobička. Prva svetovna vojna je hudo prizadela tudi posojiln o. To se je poznalo še leta 1918, ko je denarni promet močno upadel, pač odraz takratnih težkih gospodarskih razmer. \ tridesetih letih so se stvari hitro izboljševale, čeprav je bilo to obdobje čas svetovne gospodarske krize. Likvidnost posojilnice je bila odlična, stega dobička je bilo v tridesetem letu poslovanja 19.574 din, rezervni sklad paje imel 86.339 din. Tudi število članov seje iz leta v leto povečevalo. Posojila so bila tako ugodna, da so med svoje člane šteli številne poslovneže Zadrečke doline in tudi nekatere iz Spodr.je Savinjske doline. Odvišen denar so nalagali pri Zadružni zvezi v Ljubljani, od koder so bili deležni tudi strokovne pomoči. Posojilnica je delovala zelo uspešno vse do okupacije, ko jo je doletela enaka usoda kot vse slovenske denarp" "avode na zasedenem ozenuju.(46) v Šaleška posojilnica in štedilmca v Velenja Posojilnico so ustanovili leta 1902. Bila je zadruga z neomejeno zavezo (jamstvom). S pravili so določali dve veti zadružnih deležev: glavni po 20 Kr in opraviln po 2 Kr. Posojila so nudil ia vplačan zadružni delež, na osebno posojilo in na zavarovanje. Torej so post ili denar tudi na menice, vrednostne papir in na nepremičr te. Člani ravnateljstva so lahko dobili osebno posojilo po sklepu tega telesa, niso pa smeli biti porok drugim posojilojemalcem. Pravila so določala, da obresti posojil ne smejo preseči tistih, ki so jih dajali na hranilne vloge za več kot 1 in pol odstotka. Prav zan li-vo je določilo, ki zajema možnost prenehanja posojilnice: tam je navedeno, da v takem primeru ostanek sredstev pripada posojilnici, ki posluje slovensko, določneje tisti v Šoštanju. Ta pa mora polovico nameniti šoli s slovenskim poukom v velenjski občini. Iz tega je mogoče kaj lahko razbrati narodnostno zavest ustanovite :v velenjske posojilu e Organi zadruge so bili: ravnateljstvo, nadzorstvo in oočni zbor. Ravnate'">tvo je inelo predsednika in štiri člane. Imelo je velika pooblastila navzven in navznotr; Pri-pravlj a letni obračun in odobrava posojila članom zadruge. Prvo ravnateljstvo je bilo 1 sledečem sestavu: Vinko Ježovnik, posestnik v Velenju, Jožef Skasa, posestnik v Velenju, Urh Lager, Ivan Lahovnik, Franc Polh in dr. M. Podlesnik, vsi posestn i v Vele u. Vinko Ježovnik, pobudnik za ustanovitev hra- hranilna knjižica Šaleške posojilnice in štedil-nilnice v Velenju nice v Velenju Nadzorstvo je štelo štiri člane, prvi sestav je izvolilo ravnateustvo za dobo dveh let, nato pa to stori spet za dobo dveh let občni zbor. Nadzorstvo nadzoruje poslovanje, sme vsak čas pregledati knjige in ocenjuje delo ravnateljstva. V pomembnejših zadevah so sklepali na skupni seji ravnateljstva in nadzorstva. Sem so spadale naloge: volitev zaupnih mož, določanje viš obresti nice " Šoštanju Šoštanju — iz leta 1907 delovni čas. Leta 1924 postavijo tudi višjo obrestno mero: za hranilne vloge 9 odst., za večje vsote in vezane vloge do 12 odst., posojila so odobravali po 12 odst.. k temu pa so zaračunali še 1 odst. provizije. Omejevali so izplačilo vlog in: «r 250 din dnevno, do 5000 din v osmih dneh 10.000 din v tridesetih dneh in 25.000 dm v šestdesetih dnevih po napovedi dviga Omejitve pri izplačevanju hranilnih vlog so uvajali tiste čase povsod v "asih denarnih zavodih, le da so močnejši zavodi omejevali izplačila na krajše roke. Leta 1925je že opaziti večje zanimanje za posojila, kar je na drugi strani povzročilo obsežnejše vstopanje v zadrugo. To lahko utemeljimo s tem, daje denarni zavod (zadruga) smel posojati denar le svojim članom. Samo tega leta so sprejeli 66 novih članov, vsa nadaljnja leta tja do 1930 pa v poprečju po 30 članov. V letu 1928 so bili v ravnateljstvo izvoljeni: Jakob Volk, Mihael Cerovšek, Franc Galof, Martin Kumer, Ivan Kopušar in Josip Mazej. Opazno je slabo odplačevanje dolgov. kar povečuje primere odprodaje premičnin in nepremičnin, ki so zapadle zaradi neplačanega posojila posojilnici. Leta 1930 so izvolili novo vodstvo: Jakob Volk, ravnatelj, Franc Galof, njegov namestnik, Josip Ropan, blagajnik, Vinko Perovec, kontrolor, Ferdo Kompan, Anton Volavšek in Josip Mazej, kije bil t lik in ravnatelj pisarne. V letu 1938 se je zavod moral prilagoditi določilom novega zakona o zadrugal i 1937. Zavodi so dobili namesto nekdanjih načelstev oziroma ravnateljstev upravne odbore. V ta odbor so izvolili: Franca Galofa, Vinka Perovca, Jožefa Mazeja, Ferda Kompana, Ivana Melanška in Karla Glušiča.(52) V letu 1947 so Obrtno hranilnico in posojilnico u^nili, likvidacijo pa opravili v Celju.(53) Obr - hranilnica in posojilnica je imela svoje poslovne prostore v prizidku Galo-fove hiše v Šoštanju na Glavnem trgu številka 7. Kot zadnje blagajničarke se spominjajo Cilke Vasle-Szabo.(54) V imenu okupacijskih oblasti je bil za likvidacijo siovenskin denarnih zavodov na Spodnještajerskem posebni urad, kije uporab štamp ko z besedilom: Beauftragter Wirtschafter, auf Grund der Verordnung der C.d.Z. in der Untersteiermark vom i 9.5. 1941 ueber Geld- und Kreditinstitute.(55) V Obrtni hranilnici in posojilnici Šoštanj so opravili menjavo dinarjev v RM (Reichsmark) do 17. 7. 1941 v razmerju 1 RM = 20 din. V knjigi H (prehodno) sc vknjižbe še v času okupacije vse do leta 1944.(56) Zanimivo je, da so v času od novembra do decembra 1943 bili izplačani zneski od 50 do 75 RM na račun sejnin in nadui : leta 1940. Doslej še ni bilo zaslediti, da bi okupatorske oblasti plačevale takšne zneske za čas v stan Jugoslaviji. Dalje so vpisi raznih drugih poslovnih dogodkov (dvigi i pologi) za obdobje od 1941 do 1944. Tako najdemo vknjižbo v dobro Gemeinde Schoenstein (občina Šoštanj) za polog 10.000 DM na dan 17.5.1941, dvig tega zneska pa že dva dni kasneje- Hranilnica in posojilnica pn sv. Mihaelu poleg Ccstanja Bila je ustanovljena 1907 kot zadruga z neomejenim jamstvom. Gre za ra;fajznovko, kije zbirala denar iz kmetijskih krogov, pa tudi posojila je v glavnem usmenala v kmei.jstvo Poslovali je najprej v župnišču, kasneje pa v Slomškovem domu (prosvetnem domu, op. A. V.) (57) Le malo virov je ostalo, zato seje bilo treba nasloniti na pričevanja še živečih članov te zadruge. Baje so ljudje imenovali to hranilnico kar »Slomškova«, veijetno zato, ker je poslovala v Slomškovem domu. ^ Dolgoletni načelnik je bil Mihae Jkruba, kmet iz Topolšice. Kot tajnik je vse do jkinitve po okupatoqu delal Jože Koren.(58) Kot vedo povedati člani te denarne ustanove, je v času po 1935 prišlo do hudih pretresov zaradi zapore splačila hranili,ih vlog. To je bil oblastveni ukrep in ga n )ri."Sati morda slabi likvidnosti hranilnice. Nacelstvo hranilnice v Šmihelu pn Šoštanju ob dvajsetletnici poslovanja leta 1928. Stojijo z leve: Jože Koren^ tajnik, Gregor Tajnik- Vigant, Debre, starejši, Ivan Srebre in Lovro Skaza. Sedijo z leve: Jurij Zak, Pavel Grü, Škruba, dolgoletni načelnik, Škruba in Koželjnik-Brjan t v Celjska posojilnica v Šoštanju Po ukinit" Hranim e in posojilnice v Šoštanju v letu 1921 je v kraju nastala vrzel v obstoječem denar štvu. Predvsem trgovci in večji podjetniki so potrebovali denarni zavod s širšimi poslovnimi pooblastili. Očitno so k odprtju podružnice Celjske posojilnice pripomogli tudi takratni slovenski liberalni krogi v kraju. Celjska posojilnica je takrat že bila bančna ustanova, zelo močna in ugledna. Zato je možno trditi, daje Šoštanj s podružnico v letu 1924 veliko pridobil I odružnico je od vsega začetka njenega obstoja vodil Lucijan Koritzky sicer znai i planinec, prizadeven član domačega Sokola in vodja glasbene skupine pri tem društvu Znanje tud 10 tem, da sije največ p zadeval za gradnjo plai iske koče na Smrekovcu, ki seje po n m tudi imenovala. Zgrajena je bila 1932, pogorela je 1942. Po osvoboditvi e vodil banko v Postojni, kjer se je tudi upokojil. V podružnici so delali vidni narodnozavedni bančniki, kot blagajnik Svet, Konrad Grilc i drug °odružn a je tela poslovne prostore na Glavnem trgu številka 6 (sedaj Trg bratov Mravljakov 6).(59) Celjska posojilnica je uspešno delovala v Sbštanj u vse do zasedbe, v njenih prostorih pa so Nemci ustanovili svoj denarni zavod — Volksbank. Lucijan Koritzky, bančni uslužbenec v Šoštanju, znani nlaninski in kulturni delavec v tem kraju Kmečka hranilnica in posojilnica v Gornjem grada Upravni odbor Kmečke hranil-ice in posojilnice v Gc~ijem, — Slika je bi-™*etc. nb tridesetletnici delovanja hranilnice. Z leve sedijo: neznvL Ivai VTMk nr-na- ha erme neznan, Ivan Peč k, Jakob Rajter, Janez Presečnik rejši, stojijo z l ve: M" lander, Frarc Mikiavc, Franc RamSak, Ru, IfRojten, Vogrinc, Miklavc, Ivan Ograde, Savinjšek, Ivan Presečnik mlaj?' Pobudo za ustanovitev te hranilnice je dal hrane Dovnik: 30. januaija 1908 ]e pričela poslovati v škofovski grašč u. Bila je »rajtajznovka«, nieni člani so bili pretežne kmetje, pa tudi duhovniki. V prvem načelstvu so sodelovali: Franc Dovnik, Jakob Strnad, Martin Mikiavc, Aleksander Rotter, Janez Presečnik, Franc Matek, Gothard Ferme in Anton Berk. Zadružni delež so določili v višini 4 Kr. Na občnem zboru 26.4.1909 so spremenili pravila v toliko, da so razširili delokrog še na Ljubno. Med imet ,1 jih srečujemo v načelstvu, so: Jakob Rabuza, Anton Merrnal, Albert Savinjšek, Janez Tratnik, Janez Trpel, Jožef Laznik, Rudolf Sodeč, Jakob Rajter, Ivan °ečnik, Martin Krajnc, Maks Šlander, Franc Premšak, Peter Rančigaj, Franc Stiglic in Anton Marovt. Po imenih sodeč so v tej hranilnici sodelovali ljudje iz okolice Gornjega grada, Nove Štifte *n Bočne. Med njimi najdemo tudi Ljubence.(60) Kmečka hranilnica in posojilnica v Moziru Ustanovili sojo na pobudo Ivana Cesaija, podobaija v Mozigu 26.5.1908. Poslovala je kot »rajfajznovka«. Sprva so imeli poslovni prostor za sedanjo upravo Savinje v Moziiju, kasneje pa so kupili hišo, v kateri je še danes zadružna trgovina (diskont). V pritličju je imela prostore zadružna trgovina, v prvem nadstroj-a pa je delovala hranilnica Delež so določili v višini 2 Kr. V prvem n ielstvu so bili: Ivan Cesar, Valentin Rozoničnik, Anton Lekše, Anton sreznik, Franc Strucelj, Franc Kos in Franc Berdovnik. Tajnik je bil Anton Lekšc. hranilnica naj bi bila kmetom v pomoč, vsaj tako so zapisali v pravila, vendar se žal ljudje spominjajo neljubih dogodkov, ko so razne zadolžene kmetije hitro spravili n? boben. Razumljivo je sicer, da denarni zavod ne more biti dobrodelna ustanova, pa vendar nam je lahko za zgled rečička oosojilnica. kij" nomagala reševati kmetije na svojem območju.(61) Kasneje zasledimo med člani načelstva še imena: Franc Rozman, Jože P Prvo načelstvo so sestavljali: Ivan Rotner, Anton Jan, posestnik, Jožef Kovač, žu-paL, Martin Speh, Rudolf Arlič in Franc Silovšek, vsi posestniki v Skalah. Pozneje najdemo v načelstvu še imena: Martin Sevčnikar, Jožef Kovač, Ludvik Potočnik, Jernej Miklavžin in druga. Kmečka hranilnica in posojilnica je poslovala vse do prihoda okupatorja. ,91 prosto po naredbl "»"a 2 И Kmečka hranilnica in posojilnica v Skalah Ditfl lllU registrova 1 zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, ali je ud posojilnice ali ne. Ako se obresti ne vzdignejo, se prištejejo koncem vsakega leta h glavnici, ne dä bi stranka to posebej zahtevala. (Nadaljna določila o hranilnih vlogah so razvidna na koncu knjižice.) Posojila se dajejo le udom Hranilna knjižica Kmečke hranilnice in posojilnice v Škalah v Hranilnica in posojilnica v St. ilju pri Velenju Bila je ustanovi la kot zadruga z neomejenim jamstvom. Pravila so potrdili 30. 6, 1907. V njih je glavni namen opisan takole: »Zadruga ima namen, da se po vzajemnem kreditu pomaga zadrugi, gospodarstvu in obertniji s posojili za primerno nizke obresti...«. Poslovati so pričeli 15.7.1907. Zadružni delež je bil 10 Kr. Kot delokrog so določi- w v w v . Sent Dj St. Janž na Vinski gori, St. Andraž. Skale in Velenje. V načelstvu najdemo imena: Ivan Krajnc, posestnik, Martin Koren, župan, Valentin D; inšek, Pavel Dolinšek, Jakob Sredenšek, Anton Ježovnik, Franc Vrajnek. Se druga imena, kijih zasledimo v načelstvu skozi leta: Anton Kolar, Matevž Oro-zel, Janez Ocepek, Franc Schreiner, Aloz Krajnc, Jože Kos, Pavel Dolinšek, Matevž Drev, Baltazar Jezernik, Blaž Dolinšek, Jurij Lebič. Na občnem zboru 26. julija 1929 so preimenovali zavod v Posojilnico v Št. Ilju pri Velenju, spet zadrugo z neomenje-:m jamstvom. Valentin Dolinšek eden pobudnikov hranil-ništva v Št. Ilju pri Velenju 4i0'* 61 V Hranilnica in posojilnica v Partnern ob Dret1 udi v tem kraju je delovala rajfaznovka. V sodni register sojo vpisali dne 8.11.1921. Hranilnica : poslovala v posebr sobi osnovne šole, zato so tajn ške posle opravljali učitelji. Poslovni čas so imeli le ob nedeljah dopoldne. V prvo načelstvo so bili izvoljeni: Matija Purna* načelnik, Feroo Weiss, Anton Brezovnik, Jožef Poznič, Fran Remic, Franc Levar, Anton Zagožen in Franc Krivec, kot odborniki. Tasneje se v nače1 vu pojavijo še: Martin Zidam, posestnik, Martin Zidarn, poštar, Josip Basti, Josip Žlebnik, Ivan Zagožen ni drugi. Hranilnica je bila vključena v zadružno zvezo v Ljubljani in je poslovala vse do prihoda okupatorja. Denarni zavod Slovenije & Narodna banka FRLJ ri Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu so se že na začetku 1944 prav resno uk- vanali z načrt"' kako uretP-' ienarn;štvo na Slovenskem po vojni. Znano je, da so nap obsežno gradivo o tem, kako naj bi v novi državi bilo organizirano hranilniž tvo oziroma bančništv з Ni torej nič čudnega, če je že 12. marca 1944 SNOS v Črnomlju izdal odlok o ustanovitvi Denarnega zavoda Slovenije. Tega so vodili izkušeni predvojni bančniki na čelu z Lavoslavom Dolinškom. Novo ustanovljen denarni zavod je bil širše pooblaščen S£j Г P°lei rednih bančnih poslov opravljal še emisijo partizanskega denaija. Kot denarne enote so se še vedno posluževali lire, saj je to bila veljavna valuta v velikem delu zasedene Slovenije, predvsem seveda na osvobojenem ozemlju Bele krajine. Denaru zavod Slovenije je bil načrtovan zelo smelo. Vodil je proračun za vse dejavnosti SNOS in že prevzemal finančne posle z drugih območij. Pripravljal je tečaje in scmina e za bodoče finančne uslužbence v upravi in bančništvu. Vodil je račune zasebnikov, varčevalcev in drugih organizac Izdal je vrsto bančnih listin in celo hranilne k jižnice; zanimivo je, da so prve bile vezane v padalsko svilo. Skratka, uvedel je popolno bančno poslovanje z vsemi prvinami denarnega gospodarstva. Tu lahko trdimo, d i j« pr em šlo za edini tovrstni denarni zavod na območjih, kjer so potekali narodnoosvobodilni boji v Evropi. Še pred ustanovitvijo je Lavoslav Dolinšek z Antonom Ogrinom izdelal načrt oblikovanja denarništva po osvoboditvi. To smo že povedi li, vendar p: e treba pouda riti, daje bilo predvideno poslovanje vseh vrst hranilr :, osrednje denarne posle pa n j bi opravljal Denarni zavod Slovenije. Seveda je takšno izhodišče temeljilo na slovenski državi, ki bi imela tudi svoje denarništvo. O osrednji državni banki i bilo govora. Po teh predpostavkah so načrtovali podružnice zavoda v okrajih mestih, centrala pa na, bi bila v Ljublja Kaj je narekovalo ustanovitev Denarnega zavoda Sloven s? Na vsem narodnostnem ozemlju je vladala valutna zmeda. Vsak izmed treh okupato j ;v je uveljavil na svojem območju svoj denar, tako so torej veljale valute: marka, l::a in pengue. Predvsem na osvobojenem ozemlju seje pojavuo pomanjkam : plačilnih sredstev. Zato je SNOS izdal odlok o tiskanju plačilnih bonov: 10 mio no 1 liro, 1 mio po 5 lir in 50Ö.O00 po 10 lir. Ob tem je bilo potrebno oživeti delovanje posojilnic oziroma denarnih zavodov na območju osvobojenega ozemlja. Tako so spet odprli Mestno hranilnico v Metlik Prvo dolenjsko posojilnico v Metliki, Posojilnico v Črnomlju in drugje. Seveda so morale te poslovati po načelih, ki jih je postavil Denarni zavod Sloven i. Tako navaja j, da so ti zavodi pričeli redno poslovati že junija 1944. Pogoj delovanja zavodov je bila ukinitev »zašc e denarnih zavodov« iz stare Jugoslavije, kije omejevala oziroma preprečeval izplačevanje hranilnih vlog. To so naredili in določili obrestne mere: hranilnim vlogam na vpogled 2 odst., vezanim na mesec dni 2,5 odst., vezanim na tri mesece 3 odst., na šest pa 3,5 odst. Posojila na vknjižbo so dajaliЈЗО 5 in na tekoči račun p 5,5 odst. K temu so pribili ^e poslovne stroške. Ze 21.6.1945je izdal SNOS nov odlok o Denarnem zavodu Slovenije, v katerem mu med drugimi posli nalaga zbiranje denaija za obnovo domovine in napredek gospodarstva. Določi se sedež v > .-ubijati in podružnice v okrožn i mestih. Zavod ;ma uprav- ni odbor, sestavljen iz štirih članov, predsednik pa je upravnik po položaju. V njem ie tudi i lelegat ministrstva za finance, Nadzorni odbor šteje tri člane, oba organa pa imenuje Predsedstvo SNOS. Z zameii.avo okupa< — kih valut v dinarie odpade emisijska dejavnost zavoda (DZS). Z zakonom 20.10.1945 določijo zaplembo denarnih zavodov, ki so sodelovali z okupatorji. Zakon je veljal le v Sloveniji, po njem so ostali denarni zavodi morali v likvidacijo. Zvezni zakon je določil spojitev DZS z Narodno banko FLRJ najkasneje do 30. 12. 1946, vendar je bil dejansko spojen že 19. oktobra 1946.(66) Že v samem začetku maja 1945 ni šlo vse po načrtih. Ponekod so še deiovale nekdanje hranilnice oziroma posojilnice, kajti za naše območje je denarni zavod Sloven e pr; iel v Celju poslovati šele 1. junija 1945. Lahko rečemo, da dokaj hitro, vendar pa ne takoj. Tako je v obeh naših dolinah v večjih mestih še ostalo posojilništvo, ni pa imelo ustrezne povezave. Gospodarske organizacije so se takoj povezale z Denarnim zavodom v Celju, zasebni varčevalci pa so hranili denar v posojilnicah, kolikor je to takrat sploh bilo mogoče. Posojilništvo je bilo obsojeno na prenehanje, čeprav ' zvezni zakon iz 1946 še omenjal razne hranilnice in druge oblike samopravnega denarnega poslovanja. Dokon čno je prišlo do likvidacije hranilnic in posojilnic v letu 94"' /arčevanje je postalo nekako nezanimivo, čeprav je NB LRS že oktobra 1946 izdala posebno brošuro, v kateri smatra njen pisec Lojze Kersnič, daje varčevanje temel zdravega gospodarstva in daje treba tudi v novem družbenem redu varčevati: »Za modernega človeka pa je štednja znak civilizacije in napredka... Naše finance so sedaj orodje v rokah delovnega ljudstva, naslanjajo se na množice Jugoslavije, ne vodijo jih ko-rumpirani ministri kova stare Jugoslavije, ampak ljudje, ki jih je ljudstvo izbralo po vaseh, okrajih, okrožjih v vsaki republiki in v Jugoslaviji v celoti... »Tako je med drugim zapisal Kersnič. Kot je mogoče razbrati, tedaj ni bilo ideoloških pomislekov zoper hranilništvo. Že v 1947je pričela Narodna banka širiti enote po območjih okrajev. Enote NB so bi : vse oštevilčene. Ni potrebno posebej poudaijati, da je tako bilo denarništvo pod neposrednim vplivom države in strogo centralizirano. Razumljivo, da o kakšnem ban-čn štvu v poslovnem smislu ni mogoče govoriti, čeprav so puJeli poslovati tudi s preji-valstvom. Vendar pa to ni imelo kakršnega vpliva na dognanja v zavodu. Vsekakor pomeni prevzem vseh denarnih poslov po Narodni banki monopol, ki gaje bilo obču ti vse do današnjih dni, čeprav so bili pojavi na zunaj drugačni od nekdanjih okrožnic, L so pomenile navodila, obvezna vse in vsakogar, k. e imel kaj oprav.' i denanr n prometom. Narodna banka je posvečala določeno pozornost tudi prebivalstvu, kajti Iže je prodrla misel, da bo treba zbirati denarna sredstva, ki bi jih banka lahko usmeijal? v družbene tokove gospodarstva Seveda je bilo takšno bančništvo ljudstvu *uje, saj so bili skozi doiga leta naza denarniško dokaj osveščeni. Nekdanje posojilništvo jim je bilo bližje, zato so se le stežka prilagajali novostim »uradniškega bančništva«. Poslovnost v teh bankah i seveda zaman iskali, pravila obnašanja je določala država, uradniki v Narodr banki pa so jih uresničevali. Pa ne samo znotraj nje, tudi zunanji »uradi« so imeli svojo besedo. De J mo: še leta 1949 najdemo med listinami sporočilo okraja Šoštanj, s katei. л določa bank »lim ■« za potrošn'ške kredite. Če bi razumeli obnašanje v tistih časih, ko je šlo za komaj nastalo ržavo, ki sije v vsem šele utirala pot, potem je nerazumljivo posegan' v banči 'jtvo po ustanavl mjd komunalnih bank, ki naj bi postale »samoupravne« in resnično »bančne«. Ne nazachv e je treba povedati, daje takšno poslovanje kar klicalo po zamotanem pisarniškem delu, kar je spet potegnilo za seboj veliko število delavcev, ki pa pogosto niso b usposot 'jen za bančno delo. S posledicami vsega tega se še danes ubadamo У Narodna banka in Komunalna banka v Šoštanju Leta 1945 je v Šoštai j i začasno delovala še posojilnica, vendar pa so gospodarske organ' ic ! poslovale do njegovega obsti ' i z Denarnim zavodom Slovenije, podružnico v Celju. Razumljivo je, da so razvijajoča se podjetja iskala možnosti denarnega poslovanja v Šoštanju. Koje prišlo do ustanovitve oziroma prevzema denarnih poslov po Narodni banki, je tudi Šoštanj 1947 dobil svojo podružnico, kije imela uradno oznako 622. Banka je imela poslovne prostore v mestni hiši, sedaj Trg bratov Mravljakov 11. Direktorje bil Aleskander Elzner. Nadomestil gaje Rajko Ogrin. V letu 1950je štel kolektiv banke 24 zaposlenih. Prostorska stiska in neprimerni prostori so narekovali preselitev v Kaju-hov dom, kar seje zgodilo 1951. Sklenili so zgraditi novo bančno hišo v Tekavčevi 15. Vanjo so se vselili 1955, ko je bilo zaposlenih že kakih 40 delavcev. Leto za tem je prevzel vodstvo banke Ciril Pilih. V 1954je bila sprejeta Uredba ? bankah in hranilnicah, kije omogočala ustanovitev komunalnih bank. Te so v glavnem ustanavljali leta 1955. Sprva so jih lahko ustanavljali okrajni in mestni ljudski odbori. Šlo je najpogosteje za okrajne banke, ki so imele na sedežih občin svoje podružnice. Omeniti velja, daje v Sloveniji bilo še leta 1957 osem okn lih komunalnih bank. ki so z smale 19 podružnic; samo tri občine so takrat že imele samostojno občinsko komunalno banko. Tako ie Celjska okraina banka imela Kolektiv Nai ine banke v Šoštanju. Slika je bila posneta leta 195 Sf mjc, "ta. leve h sta Kajba, Pavla Škruba, Mira лстап, Danica Makoter, Mira Movk Etica Zakelše in M. yda Tavčar. Stojijo z leve: Ivan Gedlička- Ivanka Simoniti, Danica JezemU, Pavia o^epek, Jožk~ Rejc, Franci Turk, Fanika Lončar, Vidu Gedlička, Emilija Miklavžina, Hedvika Kajba, Anica Zahret Amalija Arzenšek in direktor Rajko Ogrin Bančni del ci Komunalne banke v Šoštanju leta 1957. Sedijo z leve: Heda Pleterski, Marta Ster-nad, Pavla Škruba, Mira Pleterski, Ciril PiliK Lucija Szabo, Ivanka Simoniti, Danica Cerar Majda Tavčar, Stojijo v prvi vrsti z leve: Olga Stancer, Jožica Rejc, Pavla Jane, Dita Kocjan, Lina Tanko, Justi Kajba, Amaliia Šilih, Franja Petanjek, Anica Zabret, Matilda Lajler in Jožefa Čin-čurak. V zadnji vrsti z leve: Milena NahtigaL Elica Forstner, EmicaKumer, Tatjana Napotnik, Beika Plaznik, Jasna Svet, Mira Bambič, TUčka Bovha in Tončka Drvarir podružnice v Laškem, Mozf"'u, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah, Šoštanju in Žalcu. Vse banke v Sloveniji so imele 9053 komitentov, zajemale pa so od celotnega dohodka v republiki 38 odst. Kadrovski sestav je bil strokovno dokaj šibek, leta 1957 j; imelo le 52,3% delavcev srednjo izobrazbo.(67) Aprila 1957 so tudi v Šoštanju ustanovili Komunalno banko kot podružnico celjske okrajne Komunalne banke. Seveda so to bili prvi koraki k uvajanju poslovnega bančništva pri nas. Komunalna banka Šoštanj je 1960 odprla v Velenju svojo ekspozituro na Šaleški 8. V Velenju je namreč od9.1956 delovala zunanja enota Celjske mestne hranilnice in to na Celjski cesti 29, vodila jo je Marija Demšar vse do ukinitve 31. 12. 1962 V letu 1961 je prišlo do preoblikovanja komunainin bank. Zaradi prevelike osredotočenosti so po občinah ustanavljali samostojne banke s svojimi organi upravljanja. Komunalna banka Šoštanj je imela svoj upravni odbor, svet delovnega kolektiva in upravo. Kot samostojna banka je pričela poslovati 23. marca 1961. Njen delokrog je bil v okviru takratnih predpisov še vedno dokaj omejen. Zbirala je denar, dajala razne vrste posojil, odobravala je potrošniška posojila, vodila račune raznih družbenih skladov in sredste», le hrambe vrednostnih predmetov ni opravljala, saj za slednje ni imela pogojev Prvi upravni odbor so sestavljali: Peter Šprajc, predsednik^člani pa Anton Močilnik, Vinko Zabret, Blaž Svetina, Stane Jelen, Ciril Mislej, Nestl Žgank, Alojz Ribič, Alojz Fuerst, Martin Primožič, Branko Šumer, Anton Glušič, Marija Glavnik, Srečko Godec, Joško Lavrenčič in po položaju Ciril Pilih ter Fanika Petanjek. V letnem poročilu 1961 je zapisano, da so načrtovali razširitev... posodobitev poslovanja, skrb za boljšo kadrovsko strukturo in dodatno izobraževanje delavcev Pošlo vni prostori Narodne banke okoli leta 1953 Na lavedemo nekaj podatkov o poslovanju. Hranilne vloge: 31 12. 1960 din 65,170.171 ali 2570 računov 31 12.1961 lin 93,211 105 ali 2699 računov Iz podatka vi i' 10 velik porast privarčevanih sredstev, pa tuoi opazno več sredstev na računu posamezn a. Glede strukture varčevalcev lahko omenimo, da je med njin bilo največ delavcev in uslužbencev, najmanj pa kmetov, kar je posledica pospešenega delovanja hranilnih služb pri kmetijskih zadrugah. Hkrati je treba omeniti, da so kmetij ke organizacije imele svoja sredstva pri Zadružni hranilnici in posojilnici v Celju, ki seje pozneje preimenovala v podružnico za kmetijstvo pri celjski komunalni banki. Sorazmerno malo je tedaj banka odobravala raznih posojil, saj navajajo v poročila takšno stanje: 31. 12. 1960 — 126,861 mio din 31. 12. 1961 — 218.169 mio dm Izredno pa je porastla vsota potrošniških posojil, kar je odraz takratnega časa in potreb: 1. 12. 1960— 136.729 mio din 31. 12. 1961 — 218.347 mio din Nasploh lahko ugotovimo, da{ prodrlo prepričanje o koristnosti varčevanja tud; za družbo. Banke so usmerile svojo propagando v to smer in uspehi niso izostali. Morda bo koristno prikazati razmere, ki so prevladovale v takratnih komunalnih nankah v Sloveniji. Te so namreč bile združene v Zvezo komunalnih bank LRS s sedežem v Ljubljani. Takšno povezovanje je hkrati pomenilo usmeijanje bančne politike. Država sije tu pridržala velik vpliv. V vsej republiki so se združevala sredstva za skupne naložbe, te pa so usmeijali državni in politični organi. Daje temu tako, pove tudi stališče, zapisano v poročilu Zveze za leta 1960, ki med drugim pravi: »...Občni zbor smatra, di je bilo pravilno dosedanje sta' šče zveze, po katerem je osnovna naloga komunalnih bank, da tehnično sprovajajo združevanje sredstev v merilu občin in okrajev in da 7 с^Ж/-: nasveti pomagajo ljudskim odborom, da bo združevanje sredstev ^.mboij smortnr n da bo potekalo skladno z intencijami in duhom zakonitih predpisov... Bodoča naloga Zveze je, da proučuje nove oblike združevanja sredstev, predvsem z dika napotkov, 11 so bili podani na II. Plenumu CK ZKS... V okviru te naloge je treba zlasti osvetliti vlogo organiziranega družbenega upravljanja v komunalnih bankah ter njihov prispevek pri omejevanju birokratičnih in subjektivnih vplivov v banki. Vsebinsko zelo značilna je bila tudi izjava takratnega pomočnika generalnega direktorja centrale Narodne banke FLRJ v Ljubljani Danila Martelanca: »Naloge,1ri stojijo pred denarnimi zavodi, so vsak dan večje in boj )dgovorne. V naš' družbe ur© itvi ne gre za individualno, ampak za solidarno odgovornost celotnega bančnega aparata napram družbi, ne glede na vrsto denarnega zavoda. Na tem dejstvu ne more spremen niti tak ali drugačen bančni sistem.«(68) Vsebina navedenega potrjuje že prej izraženo trdncv, da sta država in pt-tika čvrsto usmerjali celotno bančno dejavnost. Zelo značilen je tudi prikaz strukture takratnih upravnih odborov za Slovei o: iz vrst gospodarstva 45,9%, upravnih služb 18,2%, bančnih kolektivov 31,9% in iz vrst 7bo .iir ter DPO 3,9%.(69) Upadljivo visoko je število bančnih delavcev v upravnih odborih komunalnih Dank, vsekakor pa je pretežna večina članov bila iz negospodarstva, kar po svoje osvetli način delovanja bank. Nekako se ni mogoče otresti vtisa, da so se na ta način ustvarjali močni centri gospodarske moči v krogih zunaj gospodarstva. Bančna dejavnost v Moziiju Takoj po osvoboditv-je še delovala nekdanja Kmečka hranilnica. Ko paje ki postal sedež občine, so ustanovili tu Narodno banko oziroma podružnico 621 centrale v Ljubljani. To je bilo 1952. Direktor podružnice je postal Jože Kožar. Kakor hitro so v Celju ustanovili okrajno Komunalno banko, je Moziije dobilo njeno podružnico, ki jo je spet vodil Jože Kožar. Tako je 1957 pričela tu delovati samo-st na podružnica. Do notranjih spremembje spet prišlo 1961, koje podružnica postala ekspozitura celjske Komunalne banke. Vodila jo je Milena Deleja. Zaposlenih je bilo 19 delavcev. Zelo pomembne spremembe so opravili 1965. Takrat so se združile nekatere podružnice v Kreditno banko Celje. Mozirska enota je bila še naprej ekspozitura osrednje enote o skeKrei tnebanke. V tem letuje tudi mozirska enota poslovala z devizami, kar : bil seveda napredek. Sploh j; imela ekspozitura Moziije širok delokrog v bančnem poslovanju. Delavci SDK in Komunalne banke v Mozirju leta 1961. V prvi vrsti z leve: Ante Tevž (KB), Ivka Lamut (SDK), Marija Lekše (SDK), Mari i Slokan (S9K),Fanika Fevžar 'KB), Milena Dele-1 (KB), E*aŠk Min (SDK), Jože.. jzar(SDK), MarijaKlemenak(SDK), E!icaHriberšek(K „ Olg, Чгеп (SDK), Mica Pavlin (SDK) in Ai •aKt mjak (SDK). V drugi vrsti z leve: Nada Mi nar (SDK Ivan Fevžer (SDK), Majda Podlinšek ,, ,DK„ Pete Širk, rSDK), Jana Završnik (SDK), Pavla Karce (SDK), Vera Pi aprotnik (KB^ in Timca Peternelj (SDK). Nd sliki manjka Marija Breznik (KB) Kolektiv bančne enote Kreditne banke Celje v Mozirju. Z leve: Elica Hriberšek. Milena Deleja, Vera Širko. Fanika Fevžar, Marija Breznik in Ante Tevž Leto 1971 je pomenilo za celjcko bančništvo velike spremembe. Kreditna оапка se je združila v Ljubljansko banko. Celje je dobilo podružnico, v Moziiju pa je ostala njena ekspozitura, vendar pa je že širila mrežo z agencijami v Gornjem gradu in na Ljubnem. Narodna banka je poslovala v Moziiju v stavbi sedanje uprave trg. podjetja »Savinja«. Tu so delal udi v času Komunalne banke Moziije. Nato se je preselila v dom TVD Partizana na sredi trga. Ko pa so leta 1976 dogradili novo zgradbo, kjer še sedaj poslujejo, so pridobili ustreznejše prostore in delovne pogoje. Do ve' ih sprememb znotraj Ljubljanske banke je prišlo 1975, ko je mozirska ekspozitura prešla v sestav velenjske banke. Od takrat je še ponovno razširila poslovno mrežo z agencijami: Nazaije, Luče, Rečica ob Savinji in izpostavljeno poslovno mesto za obrtnike v prostorih trgovskega podjetja Savinja v Moziiju. K temu je treba dodati, da so se enote sproti posodabljale v tehnološkem pogledu, seveda pa tudi prostoi-sko.(70) Zadra; ia hranilnica in posoiilnioa v Celm v eprav ni imela svoje enote na območju sedanje velenjske banke, jo omenjamo zarad" delovanja v kmetijstvu. Že smo omenili, da so kmetje manj hranjevali svoj denar v bankah. Sprva so pri kmetijskih zadrugah imeli svoje hranilne odseke, vendar pa je bilo čutiti potrebo po posebnem denarnem zavodu za kmetijstvo. V Celju so sklicali 30. oktobra 1954 ustanovni občni zbor z namenom ustanov kmetijsko hranilnico. Na njem so razgrnili program, po katerem bi nranilnica poslovala tako za kmete kot za družbeni del kme stva. Podružnice Narodne banke so sicer skrbele za posojila v kmetijstvu, saj so na obmotju okraja Celje odobrile več kot 550 posoja, menili pa so, da bo specializirana bančna enota ustreznejše obravnavala vse večje zahteve. po denarnem poslovanju v kmetijstvu. Ker je takrat območje obsegalo dva okraja, so izvolili v prvi upravi odbor ć članov iz celjskega in 3 člane iz šoštanjskega okraja. Za prvega predsedr :a sc :voli Fra ■ nja Lubeja, predsednika Zadružne zveze Celje, namestnik pa je bil FranJ j Jeraj, predsednik Zadružne zveze Šoštanj. Zadružna hranilnica n posojilnica je skrbela za bančne povezave s podobnimi zveznimi denarnimi zavodi, pospeševala je delo hranilno-kreditnih služb pri zadrugah in posvečala vso pozornost varčevalni dejavnosti na vasi; i v šolah. Komunalna banka v Celju je 11 .junija 1962 prevzela hranilnico kot podružnico za kmetijstvo v svoj sestav. Ko pa je prišlo do oblikovanja Kreditne banke v Celju, je spet postala podružnica za kmetijstvo. Takrat je bil direktor Stane Hudnik, Franc Dobov E-nik njegov pomočnik, Ivan oedlička šef kratkoročnih kreditov in Mira Graf računovodkinja. Koje prišlo do združitve Kreditne banke Celje z Ljubljansko banko, je sprva podružnica za kmetijstvo še delovala, pozneje pa so, ) vk^učili v sestav podruž~'ce Ce- mm Kreditna banka Celje л Liubljanska banka er se je Velenje vsestransko g< podarsko in upravno-polit no razvijalo, je nastala potreba po preselitvi banke iz Šoštanja v Velenje. To seje zgodilo leta 1963, ko sej4; uprava banke selila v poslovne prostore na Titovem trgu 1 (sedaj bčinska skupščina). Odslej je banka poslovala spet kot podružnic;' s širokimi pooblastili v ok\ u Kreditne banke v Celja Velenjska podružnica je hitro širila svoje poslovanje, pa tudi vse širše gospodar,ke naloge so narekovale povečanje kolektiva, ki pa je bil prostorsko utesnejen. Zato je p -šlo do zamisli graditi novo poslovno stavbo, ki naj bi ponudila prostore tudi Službi družbenega knjigovodstva. 17.12.1970 seje ko'ektiv velenjske banke selil v sodobne prostore v novi stavbi na Rudarski ulici 3 T. začetku 1971 so se nadaljevali razgovori o preobrazbi bank v Sloveniji. Aprila 1971 je prišlo do vključitve celotne Kreditne banke Celje v Ljubljansko banko. Vse dosedanje podružnice, torej tudi velenjska, so postale podružnice Ljut inske banke / Ljubljani. Seveda so podružnice imele snet dokaj široka pooblastila in so bile poslovno močne, kar velja tudi za velenjsko podružnico. Gospodarstvo območja je tako p. Idobilo močno banko Bančništvo je v naših razmerah bilo stalno pod udarom raznih preobrazb. Tako je znotraj Ljubljanske banke prišlo 1978 do sprememb in velenjska banka je postala Temeljna banka v sestavu ljubljanske banke. Združene banke. Kot taka posluje še danes, prav v času priprav tega zapisa pa je govor o prilagajanju novim predpisom, kar bo spet zahtevalo preobrazbo naših bank.(72) Ob tem je treba nujno poudariti, da so se delovne razmere vsled vse širšega kroga poslovnih nalog v banki zelo spreminjale, vendar pa je velenjska banka s sprotnim prila-£ an njem bila kos nalogam. Gotovo najobsežnejše delo je nastalo po 1968, ko so pričele banke v Sloveniji, celjska je bila druga za Kranjsko banko, z izplačevanjem osebnih dohodkov preko bančnih računov. To je bil velik organizacijski izziv. Dobro pri tem je bilo postopno vključevanje v to dejavnost, saj so sprva v kolektivih le slabo razumeli bančne namere, da bi na ta način zbirali čimveč denaija in ga nudili potrebam gospodarstva. Kreditna banka v Celju je tedaj za vse svoje podružnice izdelala poglobljene analize s prikazom prednosti za gospodarstvo posameznih območij, ki so ga pokrivale r' :ne podružnice. Takšna novost je naletela tudi na odpore delavcev, ki so bil vajeni prejemati osebne dohodke v denaiju in v svoji delovni organizaciji. Velenjska banka je takoj prilagodila svoje poslovanje znotraj službe za posle s prebivalstvom, torej v samih bančnih enotah, pa tudi zunaj njih. Tako je uredila občasne izpostave za izplačevanje z bančnih računov v RŠC, Vegradu, Zdravilišču Topolšica in drugje. Že smo omenili priključitev območja Zgornjesavinjske doline k velenjski banki v 1978. Tako je nastala obsežna bančna mreža, ki pa jo je bilo treba zaradi potreb po bančnih uslugah še dodatno širiti po načelu približevanja bančnih mest poslovnim prijateljem. V Šaleški dolini so nastajale dodatne bančne enote takole: 1974 v Gorenju, 1977 v Bevčah, 1978 v Pesjem, 1980 na Tomšičevi ulici in 1983 v blagovnici NA-MA v Velenju. V Zgornjesavinjski dolini so enote nastajale: 1980 v Lučah in v Nazaijah, 1988 na Rečici ob Savinji in 1988 so uredili posebno bančno okence za obi »ke v trgovini »Savinja« v Moziiju. Zelo dobro urejeno enoto so 1985 uredili tudi v Smaratem ob Paki. Navedene poslovne enote velenjske banke so ali ekspoziture ali agencije. Poslovno p -lagajanje je značilnost bančnih delavcev, ki so že 1972 uredili v enoti na Rudarsk I šefe in to leto tudi prešli na elektronsko obdelavo dokumentacije v poslovanju s preb al-stvom. Leta 1974 so pričeli dajati večji poudarek izplačevanju osebnih dohodkov preko tekočih računov, kar je pomenilo določen napredek v pogledu širše denarne omike o* -roma poslovanja posameznikov z denaijem. Tudi velika poslovna stavba na Rudarsk ulici ni več zadoščala, zato so 1978 dogradili še peto nadstroj jet i^eto 1986 je bilo spet pomembno za posodobitev poslovanja, sa so se vključil' v terminalni sistem Ljubljanske banke in nabavili računalnik. Gotovo velik dosežek za kolektiv je vključitev v informacijsko mrežo za žiro in tekoče račune, ki poteka samo-jostn lo in je prva tovrstna naprava v držav deli pa v enol aaRudars i3 Že ta bežen pregled ukrepov banke, da bi sledila koraku časa, pove predvsem to, da so v velenjski banki vselej sledili tehničnemu in tehnološkemu napredku v stroki. Znotraj banke je gotovo najpomembnejša dejavnost sodelovanje z gospodarstvom. Naj naštejemo na kratko nekaj večjih naložb, ki so nastale s pomočjo velenjske banke na njenem poslovnem območju. Razumljivo je, daje delež bančmn sredstev v posam 4 i naložbah različen, ni pa naš namen prikazati stanja podrobneje. Naštejmo torej ргшК takšnega sodelovanja: — Tovarna keramičnih plošč Gorenie, — Avtomatska pekarna »Fidelinka« v Titovem Velenju — Tovarna »Vemont« in »Dom« v Titovem Velenju — Proizvodnja hladilnikov v Gorenju — Titovo Vele: e — Rdeča dvorana, Titovo Velenje^ — Zdravstveni dom v Velenju in Šoštanju — Glasbena šola in Knjižnica Velenj. Bančna stavba v Šoštanju — Poštna zgradba " Velenju — Prenova »Mladike« in gradnja »Vesne« v Topolšici — Obsežno sodelovanje pri stanovanjski izgradnji na območju banke. Na območju občine Moziije je veleniska banka sodelovala pri gradnji tehle objektov: — Strojna postaja ZKZ Moziije — Garaže in mehanična delavnica Gozdnega gospodarstva Nazaije — Gorenje-Glin Nazaije, prenova žagarskega obratu — Trgovsko poslopje v Moziiju, (Trg. podjei,e Savinja) — ZKZ Moziije, trgovina v Solčavi — PD Luče, planinski dom pod Raduho — Delavski dom Nazaije — Naložbe v 10 turističnih kmetij — Sodelovanje pri nabavi obsežnejših delov razne opreme. Poudariti je treba, daje velenjska banka v sestavu celjske Kreditne banke imela omejene možnosti in je zato večkrat prihajalo do nesoglasij pri raznih naložbah, kot denimo za gasilstvo, za gozdne ceste, za posojila za gradnjo malih elektrarn in naložbe v zasebnem kmetijstvu. V vseh odločitvah je bila odvisna od kolegijskih organov v Celju, ti pa pogosto niso poznali potreb območja, ki gaje pokrivala velenjska banka. Koje s preobrazbo postala glede odločitev pri naložbah samostojna, je seveda tudi v tej smeri zaživela. Dejstvo pa je, da so potrebe tako mladega gospodarskega območja, kot je velenjsko, velike in jih je treba sproti reševati.(73) Velenjska banka danes v Ce kot merilo velikosti jemljemo obseg bilančne vsote, je bila Temeljna banka Veleli konec 1988 v zgornji polovici vseh poslovnih bank v Jugoslaviji. V sestavu Ljubljanske banke jo med 22 temeljnimi bankami najdemo na 15. mestu. Njena bilančna vsota je znašala 483.3 milijarde dinaijev. Ustanoviteljice banke, ki prevzemajo tudi rizik pri njenem poslovanju, so vključene v procese upravljanja. Konec 1988je bilo zajetih v banki 88 uporabnikov družbeni* sredstev. Poleg navedenih je vključeno v banko še 877 deponentov, ki pa ne prevzemajo za n. ;no poslovanje nobenega tveganja, tedaj tudi ne sodelujejo v upravljanju z nje Ustanovite ice so največ z območja občin Moziija in Velenja in so pretežno gospodarske organizacije. Med njimi najdemo pomembne izvoznike ter proizvajalce energetskih surovin in električne energije. Banka je pooblaščena za opravljanje vseh dinarskih in zvečine deviznih dosIov v svojem in nenu poslovnih prijateljev. ' Na razmeroma malem poslovnem območju ima banka zelo razvejano bančno mrežo, kar še posebej koristi poslom s prebivalstvom: 16 bančnih enot nekako zadošča za sedai': potrebe poslovanja. Banka skrbi za njihovo sprotno prilagajanje tehničnim in poslovnim potrebam. Delovna skupnost banke ie štela konec leta 1988 266 zaposlenih bančnih delavcev. Banka v okviru možnosti sodeluje pri razvoju in uspešnem poslovanju svojih ustanov el , hkrati pa se poslovno povezuje v okviru celotne Ljubljanske banke, vse v interesu svojih članic. SREDSTVA IN NALOŽBE BANKE NA DAN 31. 12. 198S — zneski v mio din - struktura v % AKTIVA Struk- PASIVA Struk- S/edstva Stanje tura Naložbe Stanje tura 1. Sredstva UDS 35.410 7 1. Naložbe UD? 261.917 54 2. Sredstva UDS za SKG 5.723 1 2. Naložbe UDS za SKG 7.406 1 3. Sredstva občanov 131.883 27 3. Krediti občanom 16.751 3 4. Sredstva bank 183.382 38 4. Krediti bankam 105.833 22 5. Skladi 64.935 13 5. Obvezna rezerv? 8.703 2 6. Poslovanje po 6. Poslovanje po pooblastilu 13.611 3 pooblastilu 13.559 3 7. Ostala pasiva 48.331 10 7. Ostala aktiva 74106 15 SKUPAJ: 483.275 483.275 100 + UDS - uporabniki družbenih sredstev + SKG = stanovanjsko-komunalna giadnja Likvidatura v Velenju, Rudarska POSLOVNA MREŽA Naslov Telefon — Likvidatura Rudarska Rudarska cesta 3 T. Velenje 063-854-251 — ekspozitura Šaleška ! ialeška cesta 18 T. Velenje 063-854-251 — ekspozitura Nama Šaleška cesta 21 T. Velenje 063-855-677 — ekspozitura Bevče Veljka Vlahoviča 46 T. Velenje 063-853-880 — ekspozitura Tomšičeva T jmšičeva 23 T. Velenje 063-855-114 — ekspozitura Gorenje Celjska 5 T. Velenje 063-853-321 (int. 259) — ekspozitura Pesje Partizanska 8 T. Velenje 063-855-693 — agencija Preloge partizanska 78 T. Velenje 063-853-312 — ekspozitura Šoštanj (int. 1204) Tekavčeva 15 Šoštanj 063-881-132 — oddelek Moziije vloziije 46 063-831-730 — agencija Šmartno ob Pak. Šmartno ob Paki 8< 063-884-009 — agencija Nazaije Delavski dom Nazaije 063-831-027 — agencija Gornji grad Gornji grad 80 063-842-040 — agencija Rečica ob Savinji Rečica ob Savinji 107 a 063-831-773 — agencija Ljubno cb Savinji Ljubno ob Savimi 26 063-840-0*0 — agencija Luče Luče 33 063-844-141 — izdvojeno blagajniško mesio za potrebe drobneea gosDodarstva v Mozirju Blagovni center »Savinja« Moziije 063-831-792 (int. 8) гхЖ^ PREGLED STANJA SREDSTEV IN NALOŽB V LETIH 1961 do 1983 v mio din Število zaposl. Stanje 31.12. Sreastva občanov Leto delavcev sredstvr Hasmanr dinarsk? devizna 1961 11 45 39 1 1962 13 63 46 2 1963 16 73 59 3 1964 18 99 86 4 1965 18 128 102 5 1966 21 128 112 9 1967 20 129 118 13 1968 20 154 137 15 196S 20 193 189 23 1 1970 21 253 248 26 2 1971 27 417 413 34 6 1972 37 553 550 43 10 1973 44 899 869 55 13 1974 54 1.326 1.284 75 20 1975 65 1.716 1.692 108 32 1976 87 2.344 2.325 165 47 1977 94 2.604 2.338 252 65 1978 131 3.696 3.036 525 152 1979 153 5.069 4.367 615 213 1980 159 7.627 6.063 766 330 1981 164 9.371 7.137 933 550 1982 165 13.358 8.599 1.223 812 1983 165 17.736 9.843 1.558 1.395 Novo urejeni poslovni prostor v Lučah Tudi na Rečici so uredili novo poslovno moto 1 ta 1961, ko je postala banka samostojna, je bil predsednik upravnega odboia Peter Šprajc, diplomirani ekonomist, direktor pa Ciril Pilih. Med leti 1965 in 1971 banka ni imela lastnega organa upravljanja; direktorje ostal Ciril Pilih, njegov pomočnik pa je postal Franc Zemva, diplomirani ekonomist. V času od 1971 do 1976 je predsedoval izvršilnemu odboru banke Ivo Jamar, c ■ rektor RŠC Velenje. V vodstvu banke ni bilo sprememb glede na prejšnje obdobje. V obdobju od 1977 do 1979 je vodil izvršilni odbor banke Peter Habjan, inženir organizacije dela. Uprava banke je ostala v nespremenjenem sestavu. Od 1980 do 1981 je vodil izvršilni odbor banke Anton Vrhovuik, diplomirali ekonomist, od 1982 do 1983 pa Jože Zaje, diplomirani ekonomist. V tem letu se ? direktor Ciril Pilih upokojil, na njegovo mesto pa je prišel Rudi Gabrovec, diplomirain ekonomist; njegova pomočnika sta bila Franc Zemva in Peter Habjan °redsednik izvršilnega odbora v času od 1984 do 1985 je bil Jože Kumer, mg. ekonomije, vodstvo banke je ostalo nespremenjeno. Do sprememb v banki je prišlo 1987, ko je postal direktor nton Vrhovnik, diplomirani ekonomist, namestnik 'eter Habjan in pomočnik Franc Žemva. Izvršilni odbor banke vodi od 1986 do tega časa Rafko Berložnik. diplomirani ekonomist in predsednik SOZD REK Titovo Velenje. Vodstvo banke je v času, ko je nastajal ta zapis, ostalo nespremenjeno.(74) Delo z mladimi Naši denarni zavodi so razmeroma pozno p i če načrtno skrbeti za mladinsko varčevanje. Prve oblike so bile varčevanje s hranilniki. Te so nekatere hranilnice delile že v stari Avstriji, več tega je bilo med obema vojnama, ko so slovenske banke in predvsem hranilnice delile med mlade varčevalce kovinske hranilnike. Največkrat so h oštevilčili, ker so menili, daje hranilnik trajna last zavoda in je le izposo a. Na vsakem so imeli napis imena hranilnice. Varčevanje mladih s hranilniki je seveda že od zdavm znana oblika sodelovanja med denarnim zavodom in varčevalcem. Takšne oblike so bile že veliko prej kot pri nas znane v razvitih deželah Evrope in prekomorskib ozen ih. Čeprav lahko prizadevanja denarnih zavodov za pritegnitev mladih v vrste varčevalcev pohvalimo, ne moremo mimo tega, da je dejansko najbližj' šolskemu otroku hranilnica v sami šoli. O tem so napredni in narodno zavedni učitelji modrovali že na začetku preteklega stoletja tudi pri nas. Predvsem pa je bila naloga narodnih učiteljev navaditi otroke varčevati, da bi se tako izvili iz odvisnosti tujcev, ki so razpolagali z denarjem in ga le po drobtinicah prepuščali zaostal n ljudem tistega časa. Gre torej za šolske hranilnice, ki so otroku tudi ir elno b. ;u. Baje j e bila prva taka odprta v Nemčiji že 1821. Več jih je bilo v Franciji potem, ko je prof. Malarce sestavil pravila za šolske hranilnice in jih 1866 objavil.(75) Slovenski učitelji so kmalu spozna pomen vzgoje varčnosti na šolah. Lahko smo izredno ponosni, daje prav prva tovrstna šolska hranilnica nastala v Šoštanju, kjer jo je 1844 ustanovil vzorni učitelj Peter Mussi. V Kmetijskih in rokodelskih novicah je v številki 42 iz leta 1844 opisal, kako e uredil, da bodo otroci odslf lahko v šoli varčevali. Uvodoma je zap_al, da se že pri otroku, ki spoznava denar, pokaže, kakšen gospodar bo kot odrastel človek. Navaja, kako je pri lonča д naročil hranilnike in koliko so najmarljivejši zbrali denaija v kratkem času.(76) Da so si učitelji na Slovenskem v tej smeri zelo prizadevali, dokazuje tudi članek znanega učitelja in publicista Ivana Toirv:ča v Učiteljskem tovarišu leta 1865. V njem opisuje šolsko hranilnico na šoli v Tržišču. Zakonsko takrat seveda še ni bilo nič urejenega, šele po ustanavljanju Poštne hranilnice v Avstriji 1883 se г j čela država zanimati za šolsko varčevanje.(77) Preteklo je še kar precej razprav in časa, da so kon čno Koristnost te dejavnosti tudi javno in strokovno р;*л1<ш. V sta,, Jugoslaviji j e od 1929 veljal 31. oktober kot svetovni dan varčevanj... Nanj so opozarjali tuet v šolah. Peter Mussi, vzorni učitelj in prvi pobudnik za foisko hrarfilnišr.'o na Slovenskem m 81 Velenjska banka je v veliki meri posodobila poslovne prostore svojih enot. Na sliki novo urejena enota Gornji grad Tu ni namen podrobneje razpravljati o poteku in razvoju šolskega \ rčevai. i, le bežno smo preletel' lekatera obdobja, da bi se bolj posvetili uvajanju šolskih hranilnic na Slovenskem po drugi svetovn /ojni. Naš namen pri opisovanju razvoja šolskih hranilnic je ostati v mejah пеШпје Kreditne banke v Celji kamor je tedaj spadalo tudi območje sed: der ke banke. Od 1955 dalje sije zelo prizadevala za razvoj varčevanja na šolah Zadružna hra ilnica in posojilnici ! Celju. Uvedla je razredne hranilnike, vendar je pri tem veliko dodatnega dela odpadlo na mentorja-učitelja. Ta način je po neki letih zamrl Na odprti šoli v Podčetrtku je napredni učitelj Jože Briiej uredil poštno hraniln d, v njej so samostojno poslovali šolski otroci. Šlo je za resnično šolsko hranilnico, ki je imela poklicno vzgojni in seveda splošno vzgojn jmoter. Leta 1969je Kreditna banka Celje prevzela pokroviteljstvo nad šolsko MMii(M v Podčetrtku, ki se je Doslej imenovala Pionirska hranilnica Podčetrtek. Ta. e b;4 za bančne delavce šolski Drimer. Banka je pomagala pri založf enotnih poslovnih obrazcev in opremi. Še istega leta je bil ustanovljen pri banki svet mentorjev p-onfikih hranilnic pod vodstvom znanega šolnika in zadružnika Lojzeta Gobca iz Vuzenice. Tako so se prvič povezali bančni in šolski delavci v skupnem namenu pospeševati in posodabljati šolsko varčevanj Uspehi niso izostali, že 1970 ie bilo na bančnem območi j 10 šolskih hranilnic, l ih število pa je iz leta v leto rastlo. Nas seveda zanima, kako je glede tega bilo na območju velenjske banke. Zato navajamo pregled ustanavljanja hranilnic zap. šolska hranilnic uatum štev. osnovne šole ustanovitve 1. Veljka Vlahe ca, Titovo Velenje 7.11.1977 2. Anton Aškerc, Titovo Velenje 29. 9.1978 3. Gustav Šilih, Titovo Velenje 27. 9. 1974 4. Miha Pintar-Toledo, Titovo Velenje 16. 10.1975 5. 14. divizije, Titovo Velen/t: 11. f. 1977 6. ratov Mravijakov, Titovo Velenje 1981 7. Topolšica 31. 10. 1982 8. Pesje 1983 9. Ravne pri Šoštanju 27. 11. 1986 10. Karel Destovnik-Kajuh, Soštai, 28. 9.1974 11. Biba Rock, Šoštanj 27. 11. 1977 12. II. grupe odredov, Moziije 25. 9.1971 13. llaža Arniča, Luč 1970 14. Šlandrove brigade Ljubno ob Savinji 1972 15. Rečica ob Savinji 31. 10. 1975 16. Fran Kocbek, Gornji grad sept. 1975 17. Šmartno ob Dreti 1. 0.1975 18. Nazaije 19. Solčava 1976 20. Nova Štifta okt. 1983 21. Bratov Letonje, Šmartno ob Paki 18. 3.1976 2: Paka, Titovo Velenje 299. 1987 23. Šalek. Titovo Velenie 7. 12. 1988 Koje velenjska banka ustanovila svoj svet mentorjev šolskih hranilnic, je postala njegova predsednica Erika Cverlin z OŠ Biba Roeck v Šoštanju, kar je še danes. Seveda sodi k mladinskemu varčevanju še vrsta dejavnosti v sam banki. Ne le strokovna pomoč, tudi sicer je treba bdeti nad delom šolskih hraniln in nad razve* :m varčevanja mladih. To so zahtevne naloge, ki jim je kos le strokovno usuosobljena in temu delu predana skupina bančnih delavcev.(78) Treba je povedati, da tudi v tem velenjska banka uspeva. Posebej kaže poudai' dejstvo, da v tej banki vztrajajo na stalnicah v zunanji podobi mladinskega varčevan a, namreč na znaku pikapolonica. Tako otroci že po njej spoznajo banko, ki jim nudi so pomoč in se trudi, da bi sproti ponudila kaj novega. Dosledno vztrajanje na pri,;ublj :ni zunanji podobi ni le modro, je tudi poslovno preudarno. Priljubljenost banke pri m j-mlajših pomeni hkrati obvezo za starše. Banka je torej našh pot spremljan poslovnih pi ateljev od otroka do odraslega človeka. Hranilna dejavnost kmetijskih zadrug o so 1948 ustanavljali splošne kmetijske zadruge, so se pri njih kaj kmalu pojavili hranilno-kreditni odseki. Ti so zbirali sredstva članov zadruge in jih njim tudi po- sojali. Ta dejavnost je bila tiste čase bolj neke vrste kmečka samopomoč. Družba spričo takratne politike do kmetijstva pač ni bila kaj prida naklonjena gmotni podpori zasebnega kmetijstva. Znano je, da smo v obdobju 1961 do nekako 1966 vlagali vsa razpoložljiva sredstva prvenstveno v družbeni del kmetijstva. Nekaj več družbenega posluha je bilo ob pričetku preobrazbe kmetij v blagovno proizvodnjo po letu 1967. Bistvene spremembe je prinesel zakon o bankah iz 1979, ko je opredelil poslovanje hranilno-kreditnih dejavnosti tudi pri kmetijskih organizacijah. S tem predpisom so dobile hranilnokreditne službe lastnost pravne osebe. Znano je, daje bilo pred letom 1961 v obeh dolinah dosti malih kmetijskih zadrug, vse so imele odseke za hranilno dejavnost. Po 1961, ko seje pričelo združevanje, so v Šoštanju dobili združeno zadrugo, v Zgornjesavinjski dolini pa v Moziiju. Če bi kratko opisali razmere v mozirski zadrugi, bi morali omeniti skrbno pripravljen načrt razvoja hranilno kreditne dejavnosti na območju Gozdnega gospodarstva Nazarje in Zgornje Savinjske kmetijske zadruge. Izdelala sta ga leta 1966 diplomirana ekonomista Dane Melavc in Rudi Kmetec. Ta načrt je že predvideval posojila za že načrtovano preobrazbo zasebnih kmetij. Izračun je pokazal obetavno sliko in potrdil vse možnosti za hiter razvoj naložb v preusmeritev kmetij. Leta 1967 so našteli že 1700 hranilnih računov z 1,016.906 din hranilnih vlog. Če primerjamo te podatke iz 1974, je napredek poslovanja očiten, saj so imeli že 2.912 hranilnih računov s 13,234.129 din hranilnih vlog. Pri naložbah je bilo največ posojil namenjeno gradbenim objektom, tem je sledila strojna oprema in nato plemenska živina. Pri zbiranju sredstev je močno sodelovala banka (60 odst. leta 1970 in še 32 odst. leta 1974), nekaj odstotkov je primaknila tudi Zveza hranilno-kreditnih služb Slovenije, vidno pa seje iz leta v leto dvigal delež domače hranilno-kreditne službe (ZKZ Mozirje). Seveda je v zadnjem času med kmeti manj zanimanja za naložbe iz znanih razlogov, posojila za kmetijstvo so daleč predraga. Kljub temu šteje HKS pri ZKZ Mozirje 30. 4. 1989 okoli 1400 varčevalcev in ima 5,150 milijard din vlog. Za Šaleško dolino deluje hranilno-kreditna služba v Šoštanju znotraj delovne organizacije Era Velenje. Ustanovile so jo vse temeljne organizacije DO ERA, Gozdno gospodarstvo Nazarje, TOK Gozdarstvo Šoštanj. Med varčevalci najdemo vse delavce DO ERA, kmete kooperante in še druge občane. Od lani se vključujejo še razna društva in združena sredstva krajevnih skupnosti. Zbrana sredstva služijo za naložbe kooperantov in posojilom za redno poslovanje ustanoviteljic. Stanje hranilnih vlog konec 1988 je bilo zadovoljivo, kar 4.472 računov so vodili in na njih 2.454.813.231 dinarjev vlog. V obeh primerih imajo po zadružnih enotah izpostave hranilnokreditne službe.(79) Тфке izkušnje z denarništvom Poslovni prostor hranilnice v Šmihelu pri Šoštanju Zapisali smo, da so se nasi ljudje ie počasi navajali zaupati prihranke denarnim zavodom. To p jisati gospodarski nerazgledanosi n seveda redkim izkušnjam, ko so razni nevestne: »sojila izkoristili za pritisk na ljudi, mnoge pa pognali na boben. Zato so prizadevanja naših narodnih mož, seveda pa vseh omikanih dejavnikov v takratni družbi, še posebej odločilna za naše narodno gospodarstvo in narodno zavest. Res je, da narodni denarni zavodi niso delovali pretirano pridobitniško in so dejansko pomagž Ii mal i ljudem. Vendar pa so nastale nezadovoljive razmere zunaj njihovih hotenj. Razne menjave denaija so povzročale včasih pravo nesrečo za varčne ljudi. Pa jih nekoliko bližje proučimo. V sti i Avstriji so 1858 uvedli novo denarno ve"avo. Iz enega kilograma srebra so kovali 90 goldinaijev, 1 goldinar pa je štel 100 krajcaijev. Že 1897 so spet dobili novi denar: govorili so o kronski ali zlati veljavi, zato ker sta bila večja novca po 10 in 20 kron iz zlata. V promet so dali še polkrone in krone iz srebra, medtem ko je bil drobiž iz niklja. Sem sodijo še kovane po 20 in 10 vinaijev, kovanci za 2 in 1 vinar pa so bili bakreni. Če bi torej prime ,ali eno veljavo z drugo, bi rekli, da je 100 goldinaijev veljalo 200 kron oziroma 2 kroni 1 goldinar. V času navedenih denarnih veljav je bila država močna iL gospodarsko krepka, zato ni bilo večjih pretresov, ki bi vplivali na varčevanje. Koje prišlo do prve svetovne vojne 1914, je sprva kazalo na trdnost na denarnem trgu. Vendar pa je dolgo trajajoče vojskovanj« zčrpalo državo, ki si je p nagala z raz-Limi vojnimi posojili. Vpisati so jih morali vsi denarni zavodi v Avstriji. Že to je slabilo položaj denarnih zavodov, ker je šlo največkrat za pomembna sredstva. Nekate n denar- ni zavodi so zadnja vojna leta poslovanje prekinili. Ko pa je bila vojna končana, je nova država seveda odklonila jamstvo za vojna posojila razpadle Avstro-Ogrske. To je bil zelo hud udarec denarnim zavodom, pa seveda tudi prebivalstvu, kije marsikje množično podpisovalo ta posojila, včasih tudi pod grožnjo. Razen tega, daje gospodarstvo zaradi dolge vojne ostalo domala golo, je na splošno slabo stanje vplivalo tudi vsestransko pomanjkanje živeža in raznih potrebščin. Varčni ljudje, ki so zaupali denar denarnim zavodom, so ob menjavi dobili le peščico denaija, ki pa zaradi splošnega pomanjkanja ni imel nobene veljave. Nova država Srbov, Hrvatov in Slovencev je izvedla menjavo kron v dinaije v razmeiju: 1 dinar 4 krone.(80) Trajalo je več kot deset let, daje spet pričel delovati trg denaija. Že 1930 seje pričelo težko obdobje svetovne krize, ki smo jo zelo občutili tudi pri nas. Vendar pa so ljudje spet varčevali, denarni zavodi so prizadevno delovali vse do državne zaščite hranilnih vlog. Tu je šlo dejansko za omejevanje izplačil, kar je povzročilo preplah med ljudmi. Ob razsulu stare Jugoslavije 1941 so okupatorski denarni strokovnjaki z menjavo dinaija v marke (RM) oropali ljudi, menjali so 1 RM za 20 din. Takšna menjava je veljala za območje, kjer so bili Nemci. Podobno so ravnali Italijani in Madžari. Po osvoboditvi 1945je na našem ozemlju vladala valutna zmeda. Ponekod so bili v veljavi pengoe, drugod lire in marke, na jugu države pa je prav tako bilo najti vse vrste valute. 21. junija 1945 je izšla v slovenskem uradnem listu uredba, s katero so postavili menjalno razmeije za bone po 2 liri za 1 RM. Kmalu je izšel zakon o odvzemu in zamenjavi okupacijskih bankovcev (U. 1. LRS 98/45). K temu zakonu so izdali še navodila za izvajanje zakona o ureditvi predvojnih obveznosti. Preračunavanje hranilnih vlog so opravili po stanju 13.11.1945. Tuje veljalo pravilo, da so vloge zamenjavali le, če se med okupacijo niso spremenile. Načelno je veljal tečaj 100 RM = 60 din DFJ. Do dokončne ureditve denarnega trga je preteklo še nekaj časa, saj so povsod uvedli podružnice Narodne banke, ki so delovale strogo centralistično.(81) Razmere, o katerih govorimo v tem poglavju, so seveda kaj lahko privedle do tega, daje marsikateri varčevalec kar štirikrat izgubil vrednost svojih prihrankov. Takšne izkušnje zanesljivo niso pripeljale do trdnega zaupanja v denarne zavode, prav to pa občutimo tudi zdaj, v negotovih časih hude in stalne inflacije. Pripombe (1) Dr. Rechbai'"-, nekaj časa tudi predsednik avstrijskega državnega zbora, je 1865 dejal, da v petdesetih letih na Štajerskem ne bo več Slovenca (Dr. Josip Sernec, Spomini) (2) Fran Erjavec, Slovenija in Slovenci, Ljubljana 1940 (3) Ofri so najemniki koč gospodaijev, ki so najemnino plačevali z osebnim aelom na zahtevo gospodaija (4) A. Videčnik, Delavsko gibanje v Gornji Savinjski dolini, Moziije 1983. () lože Hudales, Šoštanjska kro nika, Šoštanj 1985 (5) A. Videčnik, Zädruzno povezovanje v Gornji Savinjski dolini, Mozine, 1988 (6) Fran Hribernik, Šoštanj in okolica, tipkopis, 1948. () prav tam (7 SpeziaJortsrepertorium der-oesterreichischen Laender, IV. Steiermark, Wien 1917 (8) A. Videčnik, Delavsko gibanje v Gornji Savinjski dolini, Moziije 198? (9) Muzej Velenjt (10) Muzej Velenje (11) Narodno gospodaistvo, Celje 1901, str. 51 (12) Dr. Josip Vošnjak je obiskal Češko 1868. V Slovenskem narodu so izšli članki pod naslovoir, "ftmo se od Ceho-Slovanov. Ti članki so pozivali k napredku v vsakem pogledu (13) Naše kreditne zadruge niso bile pupilno varne. Zato tudi niso mogle poslovati s sredstvi javmn uradov in institucij. Da bi zakonu zadostili, so območne občine in okraji pristali na ustanovitev Južnoštajerske hranilnice, ki bi torej bila pupilno varen denarni zavod. Tako so slovenske uprave občin in okrajev dobile narodni denarni zavod, s katerim so poslej lahko poslovale. Za Južnoštajersko hranilnico je bilo znano, daje prva uvedla razne zemljiškoknjižne sprovedbe v slovenskem jeziku (14) Dr. Josip Sernec opisuje dogodek v knjigi Spomini, Ljubljani '927. Ko piše o Francu Vošnjaku omenja, daje takrat še bil »naroden« (15) Mibaet Vošnjak. Slovenski šolski muzej, Ljubljana 1987 (16) Leta 1904 seje celjski tiskarnar Dragotin Hribar preselil v Ljubljano, Zadružna zveza pa je odkupila njegovo tiskarno (17) Dušan Omahen, bančni delavec, je pripravil zelo obsežno delo, v katerem opisuje življenje in vsestransko prizadevanje Mihaela Vošnjaka za razvoj hranilništva in slovensko narodno veljavo. Izšlo je v 6 knjigah založbi Ljubljanske banke-Združene banke v Ljubljani 1978. Pokojni Dušan Omahen je ob tem delu imel le malo razumevanja v svojem delovnem okolju^vendar pa je uspel zagotoviti izredno raziskavo: Mihael Vošnjak, pobudnik in organizator hranilništva na Štajerskem. To njegovo delo je najpopolnejši prikaz vsestranskega delovanja našega »očeta hranilništva« na Slovenskem (18) Zadružni zbornik, Ljubljana 1937 (19) Matjaž Kmecl, O literarnem delu ос-ча Vošnjaka, posebej o pripovedništvu, reterat na simpoziju od 150-letnici rojstva dr. Josipa Vošnjaka v Šoštanju, 11. maja '984 (20) Ivan Lapajne, Slovenski posojilničar, Krško 1907 (21) O tem dogodku piše tudi Slovenski narod z dne 30.7. 1870 (22) Zadružni zbornik, Ljubljana 1937 (23) Ivan Lapajne, Slovenski posojilničar, Krško 1907 (24) Velimir Bajkič, Seljački duhovi, str. 234 (25) Trgovsko-obrtno industrijski letnik, Ljubljana 1931, dr. Jože Bazaj v sestavku Nekaj podatkov o slovenskem zadružništvu. Janko Pajk je bil ljubljanski filozof in publicist (1837—1888) (26) Vlado Pušenjak, Slovenska zadruga in sodelovanje učiteljstva pri tem. Celje 1907. Naveden nagovor jd Pušenjak imel na XIX. skupščini Zveze jugoslovanskih učiteljskih društev 1907 v Radovljici (27) A. Videčnik, Zadružno povezovanje v Gornji Savinjski dolini, Mozirje 1988, str. 13 (28) Ivan Mohorič (pravnik in tajnik Trgovske zbornice v Ljubljani pred drugo svetovno vojno) navaja v svojem članku Razvoj kreditnega zadružništva, Veda, 3. letnik, Gorica 1913, daje po provincialni statistiki bilo začetkom leta 1911 na Štajerskem 529 posojilnic, od tega 52 deličevk z omejenim jamstvom, 58 takih z neomejenim jamstvom in 419 rajfajznovk. Dalje navaja, daje Zadružna zveza v Celju imela 21 članic na Koroškem, 58 na Kranjskem, 31 na Primorskem in 57 na Štajeiskem, Zadružna zveza v Ljubljani pa je vključevala 55 posojilnic v Dalmaciji, 2 na Goriškem, 44 v Istri, 16 na Koroškem. 156 na Kranjskem, 79 na Štajerskem in 8 v Trstu. Ti podatki veljajo za čas od 190Q—1910. Morda še podatek iz tistega vira: na Štajerskem je leta 1908 delovalo vsega 55 nemških denarnih zavodov. Te ustanove so bile vključene v graško zveze. (29) Celjska mestna hranilnica je bila vedno odvisna od vladujoče stranke v občini. Odvisna sredstva je v času zaščitnih ukrepov države naložila v Hranilnico Dravske banovine, ta paje zadrževala izplačila in tako povzročila nelikvidnost CMH, kar je dalje povzročilo hude zaplete v javnosti. Tudi tu se je jasno pokazala politična igra strank v tridesetih letih (30) O tem razglablja tudi Lapajne v svojih delih, vendar dosledno zagovaija takšen načir z utemeljitvijo oblikovanja lastnih sredstev zavodov (31) Pretežno vzeto iz: Ivan Lapajne, Slovenski posojilničar, Krško 1907, in Zadružni zbornik, Ljubljana (32) Anton Mrkun, zadružna Knjižnica, 1. zvezes, Hranilnice in posojilnice, Ljubljana 1922. Ivan Lapajne, Slovenski posojilničar, Krško 1907. Poslovni red Ljubljanske kreditne *mnke, Ljubljana 1936 (33) Dolfe Schauer, Miha Vošniak. Zadružni zbornik, Ljubljana 1937 (34) Letopis slovenskih posojilnic, Celje 1906 (35) Zadružni zbornik, Ljubljana 1937 (36) Zadružna zveza v Ljubljani, Poročilo za leto 1933, Ljubljana 1934 (37) Janko Orožen, Celje in slovensko hranilništvo, Celje 1977. (38) Letopis Zveze slovenskih posojilnic v Celju, Celje 1904 (39) Janko Orožen, Celje in slovensko hranilništov, Celje 1977 (40) Vsebina tega poglavja je povzeta iz listin, ki so hranjene v deželnem arhivu v Gradcu (Steiermaerkisches Landesarchiv Graz). Ljubljanska banka v Velenju je poskrbela za kopiranje listin, ki so sedaj v hrambi Velenjskega muzeja (41) Dušan Omahen, Mihael Vošnjak, pobudnik in organizator hranilništva na Štajerskem, Razprava, Ljubljana 1978. Mitja Vošnjak pa navaja v referatu na simpoziju ob 150-letnicidr. Josipa Vošnjaka, 11.5.1984v Šoštanju, da gre za Vincenca Wožnjaka, strica Marije Vošnjak (42) Dr. Josip Komljanec, Vošnjaki v Ptuju, Zadružni zbornik Ljubljana 1937 (43) Sodni register, Zgodovinski arhiv Celje (44) Dušan Omahen, Mihael Vošnjak, pobudnik in organizator hranilništva na Štajerskem, Ljubljana 1978 (45) XV. letopis Zveze slovenskih posojilnic v Celju, Celje 1904, Janko Orožen, Celje in slovensko hranilništvo, Celje, 1977, A. Videčnik, Nova doba o naši dolini, Savinjske novice 4/89 (46) Knjigo zapisnikov občnega zbora Hranilnice in posojilnice na Ljubnem hrani Arhiv Kulturne skupnosti Moziije (46a) Tridesetletnica obstoja dveh kmetijskih zadrug v Rečici ob Savinji, Rečica 192S (47) Pobudnik za ustanovitev denarnega zavoda je bil narodno zaveden Velenjčan Ježovnik (1856—1910) politik, župan, sicer pa gostilničar in mesar, načelnik šoštanjskega okrajnega zastopa, posianec deželnega in državnega zbora. Po političnem prepričanju je bil liberalec. (JNK 1911, str. 148) (48) Osebna izjava Jožefe Melanšek in podatki v Muzeju Titovo Velenje (49) Gemeinde Lexik der im Reichsrat vertretenen Koenigsreiches und Laender, Wien 1905 in Specialni krajevni repertory za Štajersko, Dunaj 1918 (50) Knjiga zapisnikov sej hrani Zvone Čebul, Šoštanj (51) Janko Orožen, Celje in slovensko hranilništvo, Celje 1977 (52) Knjiga zapisnikov sej načelstva Obrtne hranilnice in posojilnice > Šoštanju, Zvone Čebul, Šoštai (53) Janko Orožen, Celje in slovensl hranilništvo (54) Osebna izjava Miloša Volka iz Šoštanja (55) Prevod (smiselno) Pooblaščeni gospodarstvenik na temelju odredbe C. d. Z. (Chef der Zivil verwaltung) ' Spodnještajerski z dne 19. 5. 1941 za denarne in posojilne zavode (56) Tudi to knjigo hrani Zvone Čebul v Šoštanju (57) Fran Hribernik, Šoštanj in okolica, Šoštanj 1948 (58) Osebni izjavi Miloša Volka in Ivana Meleta, oba iz Šoštanja (59) Miloš Volk in Viktor Kojc, oba iz Šoštanja (60) Sodni register, Zgodovinski arhiv Celje in A. Videčnik: Zadružno povezovanje v Gornji Savinjski doiini, Mozirje 1988 (61) Aleksander Videčnik, Zadružno povezovanje kmetov v Gornji Savinjski dolini, Mozirje 1988 (62) A. Videčnik, Zadružno povezovanje kmetov v Gornji Savinjski dolini, Moziije 1988 (( i) i Videčnik, Zadruži povezovanje kmetov v Gornji Savinjski dolini, Moziije 1988; in Sodni register pri Zgodovinskem arhivu v Celju (63) Janko Orožen, Celje in slovensko hranilništvo, Celje 1977 (64) Letopis Zveze slovenskih posojilnic v Celju, Celje 1904 (65) Osebne izjave nekdanjega tajnika Hranilnice in posojilnice Franca Steblovnika (66) Lavoslav Dolinšek in Anton Ogrin, Denarni zavod Slovenije pri predsedstvu bNOS, Ljubljana 1954 1937 (67) Zveza komunalnih bank LRS, občni zbor 1960, Ljubljana i960 (68) Zveza komunalnih bank LRS. IV. redili občni zbor, Ljubljana 1960 (69) prav tam (70) Aleksander Videčnik, Denarništvo v Celju, od hranilnice do banke Celje 1989, Janko Orožen, Denarništvo v Celju, Celje 1973 in osebne izjave Milene Deleja, Moziijf (71) Janko Orožen, Denarništvo v Celjii, Celje 1973 (72) Osebni spomini Jožice Rejc, Titovo Velenje (73) Podatki Ljubljanske banke-Temeljne banke Velenje (74) Temeljna banka Velenje (75) Šolsko hranilništvo na Slovenskem, Slovenski šolski muzej v Ljubljani 1977 (76) Peter Mussi zasluži še dodatno pozornost Učiteljeval je na sedanji šoli Biba Roek v Šoštanju. Kljub uradno nemškemu jeziku je s slovenskimi otroci v razredu govoril slovensko, da so ga razumeli. Zaradi izrednin sposobnosti je bil imenovan »vzornim« učiteljem, kar je tedaj pomenilo posebno čast. Ugotovljeno je, daje njegova šolska hranilnica bila prva na Slovenskem, zato je treba poudariti prizadevanja velenjske banke, posebno pomočnika direktorja Franca Zemve, za odkrivanje tega zanimivega učitelja. Lj ubljanska banka, Združena banka je na predlog velenjske banke uvedla posebno Mussijevo značko kot Driznanie za naiboliše šolske hranilničaije. Danes je stalna razstava o Mussiju tudi na šoli Karla Destovn Јка-КлЈ uha v Šoštanju. Vse to predstavlja pobudniku slovenskega šolskega hranilništva dostojen spomin. (77) Ostanek, Videčnik, Vovko, Šolsko varčevanje, Ljubljana 1984 (78) Podatki LB, Temeljne banke Velenje (79) Podatki ZKZ Moziije in DO ER/ /eienje, HKS Šoštanj (80) Glede menjave avstro-ogrskih kron v dinarje po prvi svetovn: vojni nazorno opisuje publikacija F Wieser, Contributions to the Monetary History of Serbia, Montenegro and Yugoslavia (London 1965). Zanimivo je, da so z zakonom določili (15. 5. 1919) tečaj, po katerem se je menjala avstro-ogrska srebrna krcna za papirnati dinar. To je seveda pripeljalo do tega, da so ljudje raje prodajali krone za vrednost srebra (81) Z. Cepič navaja v sestavku Prispevek k proučevanju valutarne reforme leta 1945 (Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem, Ljubljana 1987) na strani 115 med drugim, da so bili izračunani tečaji po zakonu o tečajih za zamenjavo okupatorskih valut in luškega bona taki: 100 lir=30 din DFJ, 100 mark=60 dm DFJ, 100 pengoejev=100 din DFJ. Lirski bon in Rupnikov bon sta bila izenačena z liro. ■ Viri Janko Orožen, Celje in slovensko hranilništvo, Celje 1977 Anton Mrkun, Hranilnice in posojilnice, Ljubljana 1922 Ivan Lapajne, Slovenski posojilničar, Krško 1907 Zadružni zbornik, Ljubljana 1937 Koledarček družbe sv. Mohoija, Celovec 1872 Janko Orožen, Denarništvo v Celju, Celje 1973 Gradivo za simpozij o dr. Josipu Vošnjaku, Šoštanj 1984 A. Videčnik, Zadružno povezovanje v Gornji Savinjski dolini, Moziije 1988 Josip Sernec, Spomini, Ljubljana 1927 Ostanek, Videčnik, Vovko, Šolsko varčevanje, Ljubljana 1984 Prispevki k zgodovini Šaleške doline, Titovo Velenje 1989 Franc Eijavec, Slovenija in Slovenci, Ljubljana 1940 Trgovsko-obrtni-industrijski letnik, Ljubljana 1931 Compass, financialni godišnjak, Wein 1939 Jože Hudales, Šoštanjska kronika, Šoštanj 1985 Stara vas, Velenje, Šoštanj, Titovo Velenje 1984 Tridesetletnica obstoja dveh zadrug, Rečica ob Savinji 1929 A. Videčnik, Denarništvo v Celju — od hranilnice do banke. Celje 1989 Fran Hribernik, Šoštanj in okolica, tipkopis, Šoštanj 1947 Ivan Lapajne, Na vod o snovanju in poslovanju slovenskih hranilnic, Krško 1895 Pravila Šaleške posojilnice in štedilnice v Velenju, 1903 Dušan Omahen, Mihael Vošnjak, pobudnik in organizator hranilništva na Štajerskem, 1 — 6, Ljubljana 1978 Šolsko hranilništvo, Slovenski šolski muzej, Ljubljana 1977 »Veda«, 3. letnik, Gorica 1913 Dane Melavc, Rudi Kmetec, Organizacija hranilno-kreditne službe pri ZKZ Moziije, Moziije 1966 (tipkopis) Poslovna poročila Zadružne zveze Celje, Celje 1909 — 1911 Poslovna poročila Zadružne zveze v Ljubljani, 1909 — 1912 Zveza komunalnih bank LRS, poslovno poročilo in delovni načrt, Ljubljana 1961 Zadružna hranilnica in posojilnica v Celju, poslovno poročilo za leto 1960, Celje 1961 Kreditna banka Celje, poslovno poročilo za leto 1955, Celje, 1956 Arhivsko gradivo Ljubljanske banke, Temeljne banke Velenje F. Wieser, Contributions to the Monetary History of Serbija, Montenegro and Yugoslavia (London 1965) Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem, Ljubljana 1987 Snopič listin v zvezi s ttrizo v šoštanjski posojilnici, Deželni arhiv v Gradcu (hranjeno je v Muzeju Velenje) Gemeinde Lexikon der im Reichsrat vertretenen Koenigsreiche und Laender, Wein 1915 Specialni krajevni repertorij za Štajersko, Dunaj 1911 Sodni register Celje, Zgodovinski arhiv v Celju List;"e iz zbirke Zvoneta Čebula v Šoštanju rrizadevno so posredovali razne podatke: Viktor Kojc, Miloš Volk, Ivan Bele, Zvone Čebrn, j ifael Klančnik, Vinko Zabret, vsi iz Soštai a; Fanika Fevžar, Franc Steblovnik, oba iz Šmartnega ob Paki; Jožica Rejc, Matilda Lajler, Valtei >emšar, Heda Silošek, Ciril Pilih, Franc Zemva, vsi iz Velenja; Milena Deltja, Ven rko, Malči Kožar iz Mozirja; Alojz Kuk iz Slovenskih Konjic in Zdravko Novak z Rečice ob Savinji. Desetere hranilnične zapovedi. 1. Bodi varčen. 2. Delaj v mladosti, da boš kaj imel v starosti, Denar glavar.' 3. Ako ne moreš po kronah, a zbiraj po vinarjih. Resničen je pregovor: Kamen do kamna' palača, zrno do zrna pogača. 4. Uči že otroke varčevati. Kjer otroci, tam hranilniki. 5. Skrbi za družino. Slepar je, kdor pravi, da je mogoče obogateti, a da ni treba varčevati, 6. Ne živi razkošno in ne zapravljaj. Denar ima kratek rep. 7. Ne delaj po nepotrebnem dolgov. Dolžnik sužnlk. ' б. Živi zmerno. Pij, a ne pijančuj. Pij, pa pameti . ne zapij. 9. Boj se lenobe. Lenoba je hujša od lakote. Lenega čaka strgan rokav, раГса beraška, prazen bokal. 10. Nalagaj denar v slovenskih hranilnicah'. Poborniki hranilništva na Slovenskem so napisali tudi te zapovedi T* Dutum 03 Predmet "z V» •V i * iSS ntt -M m i и I t ĆSr У ' JLtSmm* j, JfJ Vodenje računov v knjigi hranilnih vlog i tridesetih letih Hranilrie© m poso iin за na Ljubnem vpisano društvo z neomejenim poroštvom. Rd<4JN5KI ZAKLJUČEK m шштш wuume Hranilnica in posojilnica uraduje na Ljubnem vsak četrtek in ako je ta dan praznik, prihodjnt delavnik od 8. do 12. ure opoldne. Ta dan se sprejemajo vloge, prošnje za posojila, obresti in vračila na glavnico, izjave pristopa, izstopa in odpovedi, izplačujejo vloge, obresti in posojila in dajo pojasnila in pravila. Pristopilo je 14 zadružnikov s 14 deleži izstopilo je 22 ostalo je 204 Čistega dobička je bilo........ ki se razdeli po sklepu občnega zbora tako-le: Deležem pripada 10, oziroma 413% dividenda.......... 305 K 98 v Načelstvo dobi nagrade.................... 40 » — » Za dobrodelne namene .................... 90 » — » 435 K 98 22 » 465 » ............. 2.029 K 11 v Ostanek................................. 1,593 K 13 v se pridene rezervni zakladi, ki iznaša..................... 6.493 » 74 v in bode torej narasla na ......................... 8.086 K 87 v Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, ako tudi ni član zadruge, ter se obrestujejo po 41 i. od 1.dne po vložitvi sledečega meseca, pa do zadnjega dne meseca pred vzdigom. Obresti se pripisujejo koncem vsacega leta kapitalu brez posebnega naročila. Rentni davek plačuje posojilnica. Zneski do 200 K se izplačujejo brez vsake odpovedi, za zneske nad 200 K je pogojena odpoved, in sicer do 1000 K 30 dni, do 2000 K tri mesece, nad 2000 K Sest mesecev; vendar se tudi taki zneski izplačujejo navadno brez odpovedi, seveda kolikor dopušča blagajnično stanje. , Od posojil, katera dobivajo le člani, se zahtevajo 6% obresti na osebni kredit, 6°„ obresti proti vknjižbi. Posojilnica je član «Zadružne Zveze v Ljubljani». Računski zaključek Hranilnice in posojilnice na Ljubnem ob Savinji Obrazce je izdala Zadružna zveza, bili so enostavni, vendar pa dovolj pregledni ZAPISNIK o seji ravnateljstva „Hranilnice >n posojilnice na Ljubnem" (illl! Ć ..................... i вЧ^ Navzoči: .....a .... 1Л1 |)П'||н|н|М<, kot lllljl' I'it V llitlnl jsl Vil t'rr.ihriltt/i iilvini seji« Iff st' |нчм'м1а sledei'i VSPORED I. Prošnja z;i sprejem v ilni^Wfci. nzirnitlii z;i (»osojilji, in sit J1, J , -> jžkć^'. ^.^Žžfe'iSeM.^^l!*? « fcoe i...Or............ - .....-......... ... ^ . sM. «Лж -^»r ^ ......... r ....«►.......... röte^ wi. ÄI...............*.....................................................«t......... ^ у^ ^ЈИМЧЈ^.......... ..... nhi'iu'iuiin'm vs|iin'i»lii in |ii'hilliii;ih zakljuri prodsmliiiU кијо in s« poilpiSn zapisnik. Zapisnik prve seje načelstva Hranilnice in posojilnice na Ljubnem ehoce število 'ristopmca. 5 podpisan t..........i * ..... stan ■ ....................................... - bivališče:.............................................................................................................................. izjjv/jdm s tem, da pristopam kot član k zadrug r ime zadruge: .............O^f sit/01 ....................................................... ter se podvršem njenim obstoječim v vseh točkah mi znanim pravilom, fizvod pravil se mi je izročil] kakor hidi sklepom občnih zborov. dne ^.^j^ofax- 190-Of cfojprs: 'stopil. dne .............................. 49 Z«dru*na ttHkarna v Ljubljaa« У. «»8. Pristopnica Hranilnice in posojilnice na Ljubnem Šlovilo deleža ime uda [ Vplačila, oziroma izplačila Vplačani Izplačani Deležem se je pripisalo Izpl obres afialo se je Stanje deleže le_„ © Ф Ж Ф a s •Ö . C t» > ® g ■+J 3 ue a- nov ni • poi'ni dei novni OŽI podporni Zli let» obresiij kron {vin (iS O. . <$ ^ ä« M oT- £ w dividende tU dividende 0 in kono 8 1 '■videni kron 0 vin. ll X o n kron vin. kron vin. kron vin Intil J. £ / ----- — m /M 4*, - * mm <<ш 'fA < im. ** '/OA" - & & - - L— vfml -------- - ■f¥i i - tfi f»OJtI ■r'f — — »m ffl -Г< . - m f/ф — &/1Ж -/< - -- - 'k i № m r to '/f V Crf /rf Kr ft] f/ гТ —- —• — - f" »Л ш> o № našo preteklost in nas bogatil z novimi prispevki o ПЈеЈ' DR. MILAN ŽEVART KhJii* ca □d 33 § VIDEČNIK,fl I Denarništuo... s 33F 7fiC4S7 12-llH0gl 0036638