STRIC MATIC S KOŠEM NOVIC
Minuli mescc je di^polnil šestdesct let dr. Ivan Prijatelj, profesor slovfln-skib IHeratur novejSe dobe na ljubljanskj
Največjft zgradba na svetu je -pač /narti kitajski zid. ki je veL ko 4000 km .1 .'.; jn je nekoč varoval kitajsko državo prc la di smražnikov. Ncdavno pa so odk: >fJ, doben obrambni zid. ki sicer ni tak" .'i_>i\>-men, je r>a v&niiat Se jafco mugočtn. i"o j* zjd v dr/avt Peni v Ameriki, ki tcčc skoii visaku jjoravje Kordiljerov, Odkrili so g* a letaB, kj so ga tudi fotogrdiirala v dolgo-sti kakih 50 kilometrov.
V nekem več}em akvariju (posoda 34 ribe) živi že dalj časa nOnavadna riba, U hna dvoje 2^^ in dvoje repnih p 1 iiv uti. G&talo telo ii je pa povscm pravihn, /r*-ščeno. Riba je prav tako zivahna koi ¦ j rti^j« in videti je, da bo živela normalni' kaWur žive druge tovrstne živali-
Zelo veHko psov tmaj« v Anicriki. Letft ll>29. so jih imeli do 9 milijonav, do ko.nja 1. 1935. pa so jih našteli 15 milijonor. I^FKunali so, da velja prehrana tch psov 547 milijcnov dolatiev na leto.
Na sveti vuier lanj je preminul v Ljub-ljani sltkar in profesor v pMlcoju !'eter Žmit vk. Doživcl je 62 let, kj je ^ s- po-
univerzi. Jubilant, edcn najbolj priljublje-nih nkademskih učitelJCT, je poK>žiI temelje naži kulturtii in Hterami znadovini, priredil kritiiinc izdaje naSjh pisateljev (Jurčiča, TavČarja, Aškerca, Murna) in v svetu po roial o naši domovini. *
V severovzhodrHh kni)ih Amcrike živi tiba, ki ima v svojem telesu toliko olja, da UAiošnji prebivalci vtaknej^ v ribo samo stenj, g* prtžflo in riba gori kot sveča.
*
Neko podjetje v Ameriki je pri&lo upo-rabljati ravnokar izumljeno. ,priipravo, ki |>rei/,kusa trpežnost Čcvljev, posebno pod-platov. Ta stroj posnema z veliko natanč-nostjo gibanje človcških nog,
Najsrečnejši narod nft svetu so goto^o Eskimi, ki jini je vojna popolnoma nczna-na re^- 5e nikdar se niso bojevali z nobc-nim druRini Ijudstvorn. Tudi njibov jezi-k ne požna besede vt;jtw.
Slavni vioHoiat Jan Kubelik si jc da\ pted kratkim zavaravati svoje prstc  za nn  mi-
lijon   francoskih   frankov.   Zavarovanje   se     _   _.....__,_ .....    _..,..
nanaša na vsak prst posebej, vcndar je me-      (nauku o psih^. Pokojni umetaik je ustva^il ainec leve tokt najviše zavarovan.
^etil študiju slikarstva, lovu in kinolofjiji , nauku o psih^. Pokojni umetaik je ustva^il innojjo pomenibinh del. Svetal mu spi/minl