Številka 4 Letn. XVI Poštnina placana pri pošti 2277 Središce ob Dravi DECEMBER 2023 ISSN 1855-7511 Glasilo Obcine Središce ob Dravi Naj vas spremlja toplina božicnih praznikov in svetloba novega leta. SREDiCA // 2 Uredniški odbor se je zacelo in v tem casu že vsi pricakujemo novo obdobje, ki ga prinaša prednovoletni cas. Ne vemo, kako bo potekalo novo leto, cisto res pa je, da najlepše stvari nastanejo najveckrat po srecnem nakljucju. Takšna je tudi zgodba najslavnejše božicne pesmi Sveta noc, ki je obenem tudi najveckrat izvajana skladba vseh casov, ceprav je stara že cez 200 let. Dejansko je pesem miru in upanja in presega casovne okvire. Prvic je zazvenela v avstrijski vasici Oberndorf leta 1818. Nastala je v stiski, saj je kaplan Josef Mohr tik pred božicem ugotovil, da stare orgle v vaški cerkvi sv. Nikolaja ne delujejo vec in da pri polnocnici ne bo glasbe. Ves potrt in jezen je kaplan Mohr odšel po zasneženih ulicah … Zvezde so sijale nad njim v mirni in tihi noci. Spomnil se je pesmi, ki jo je pred dvema letoma napisal. Naslednje jutro je nosil s sabo svojo pesem in vedel natanko, kam gre – na obisk k Franzu Gruberju, prijatelju in organistu, ki je živel v sosednji vasi. Franz Gruber je bil presenecen, ko mu je Josef Mohr pokazal pesem in ga prosil, naj jo še tisto jutro uglasbi. Pri polnocnici sta Josef Mohr in Franz Gruber stala pri oltarju polne cerkve sv. Nikolaja. Josef je v rokah držal kitaro in najprej zabrenkal nekaj tonov, nato pa sta z Gruberjem zapela ob spremljavi zbora. Melodija Franza Gruberja je ubrano ujela preprostost besedila pesmi. Ko je v noc izzvenela zadnja nota, je zavladala spokojna, blaga tišina, nato pa so vašcani zaploskali. Pesem se je kmalu razširila po celotni Avstriji, od tam pa po celem svetu. Ceprav nakljucni, pa doloceni dogodki nosijo pomen, saj se pojavijo ob tocno pravem casu ter lahko preusmerijo našo pot v kaj novega, zato se pustite prijetno presenetiti. V letošnjem letu smo clani uredniškega odbora prišli do konca našega mandata. Zahvaljujemo se vam, zvesti bralci in ustvarjalci naše Sredice, za vse zgodbe, ki smo jih skupaj spisali v teh štirih letih. Trudili smo se po najboljših moceh, da smo pokrili cim vec dogajanja in vnašali sveže vsebine. Vsak uredniški odbor si lahko samo želi tako izjemnega odziva in odlicnih avtorjev, kot ste vi. Naši Sredici želimo tako uspešno pot tudi v prihodnje. Staro leto že beži od nas. Za naše želje ob izteku leta si bomo izposodili verze zimzelene popevke iz leta 1970, ki jo je napisal Dušan Velkavrh, uglasbil pa Jože Privšek in za katero verjamemo, da jo zelo dobro poznate … Kar nam ni všec, bo mini, kar nam je, pa maksi, naj bo mini vse, kar je slabo, kar je dobrega, maksi naj bo. Pripojmo mini si gorja in maksi srece. Naj nam dano bo maksi veselja in mini skrbi, najbolj pomembno je maksi srce, ne pa obleka, lasje ali bancni racun. Želimo vam, da osvojite in dosežete vse, kar vas žene naprej, in da boste ob tem imeli obcutek, kot da ste postavili svojo lastno zastavico na vrhu Mount Everesta. Radosti poln božic ter maksi najlepšega v novem letu 2024 vam želi vaš Uredniški odbor (na sliki spodaj: Lucija, Samo, Špela, Stanko in Jana) z lektorico Tino. Odštevanje do praznikov … SREDICA je glasilo Obcine Središce ob Dravi. ODGOVORNA UREDNICA Jana Cavnicar POMOCNIK UREDNICE Samo Žerjav UREDNIŠKI ODBOR Lucija Pocrnja, Špela Stajnko, Stanko Zebec JEZIKOVNI PREGLED Tina Zadravec IZVEDBA, PRELOM IN TISK Kreativna PiKA, d. o. o. CELOSTNA GRAFICNA PODOBA Jana Cavnicar NAKLADA 850 izvodov NASLOV Uredniški odbor Sredica Obcina Središce ob Dravi Trg talcev 4 2277 Središce ob Dravi ELEKTRONSKA POŠTA urednistvo.sredica@gmail.com ISSN 1855-7511 DECEMBER 2023 FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI Špela Majcen Sok Posebna zahvala gre Grablencankam in Grablencanom, ki so postavili lesene jaslice ob cerkvi Svetega Duha na Grabah, ki jih lahko obcudujete na naslovnici. Foto: Uroš Krstic SREDiCA // 3 Investicije v letu 2023 Toni Jelovica, župan Obcine Središce ob Dravi V letu 2023 je bilo zaradi iztekajoce se 2. financne perspektive, v kateri nam je uspelo pridobiti kar nekaj sredstev s sofinanciranjem Evropske unije in države, izvedenih kar nekaj projektov. Investicijski odhodki in investicijski transferji so v sprejetem proracunu – rebalansu proracuna v višini 1,28 mio evrov, kar predstavlja 37 % celotnega proracuna na odhodkovni strani. Investicije so bile v celoti realizirane. Investicija v Poslovni coni Lipje se delno financira v letu 2022, vecji del pa v letu 2023, za kar je Obcina prejela 442.000,00 evrov nepovratnih sredstev ter zagotovila lastna sredstva v višini 254.000,00 evrov. Za leto 2023 je Obcina prejela tudi 63.716,93 evrov dodatnih sredstev za mejo, sredstva so sestavni del rebalansa proracuna, namenila pa so se za investicije. Za obnovo sanitarij in garderob pri telovadnici OŠ Središce ob Dravi smo bili sofinancirani s strani Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport v višini 50.000,00 evrov. Poslovna cona Lipje – 1. faza – nova poslovna cona v Središcu ob Dravi Obcina Središce ob Dravi je letos zakljucila izgradnjo 1. faze Poslovne cone Lipje v Središcu ob Dravi. Izgradnja se je financirala tako iz sredstev Kohezijskega sklada kot iz lastnih sredstev, nacrtovana pa je s ciljem ustvarjati nove priložnosti, spodbujati gospodarsko rast in izboljšati življenje v lokalnem okolju. Vrednost investicije z DDV je 696.234,30 evrov, od tega lastnih sredstev v višini 254.000,00 evrov, nepovratnih sredstev pa v višini 442.000,00 evrov. Nova poslovna cona bo zagotovila prostor za obstojeca in nova podjetja. Kot taka predstavlja kljucen korak v prizadevanju za spodbujanje gospodarske rasti ter ustvarjanje novih delovnih mest in novih poslovnih priložnosti za razvoj Središca ob Dravi. Poslovna cona ni le fizicni kompleks, temvec je simbol naše zavezanosti k trajnostnemu razvoju, h konkurencnosti in k ustvarjanju priložnosti. Poslovna cona zajema 5 gradbenih parcel, ki so komunalno opremljene (cesta, plocnik, plin, javna razsvetljava, elektrika, vodovod, meteorna in fekalna kanalizacija) v skupni velikosti 18.791,00 m˛. Po veljavni zakonodaji je možna gradnja industrijskih, poslovnih, skladišcnih, pisarniških, trgovskih in drugih objektov. V pripravi pa SREDiCA // 4 je tudi razširitev poslovne cone v velikosti 14.603,00 m˛, kar predstavlja še dve dodatni gradbeni parceli. Projekt sledi trajnostnim pristopom, saj vkljucuje uporabo obnovljivih virov energije in zelene infrastrukture. V poslovni coni želimo ustvariti okolje, ki bo trajnostno in prijazno do narave za prihodnje generacije. Zakljucen projekt Oskrba s pitno vodo v porecju Drave – 4. sklop – ormoško podrocje Gradnja vodovoda na ormoškem obmocju, ki jo sofinancirata Evropska unija iz Kohezijskega sklada in Republika Slovenija, je koncana. Gradnja se je zacela v zacetku junija leta 2021, in sicer s položitvijo prvih metrov vodovodnih cevi na Seniku, na meji med obcino Ormož in Sveti Tomaž, na vodovodnem odseku Hajndl–Kostanj. Zadnjih 12 metrov vodovodnih cevi je Komunalno podjetje Ormož položilo decembra 2022 na vrhu Huma ob hišni številki 7. Uporabno dovoljenje za izvedena dela je bilo pridobljeno 7. 6. 2023. Z izvajalcem gradbenih del (Komunalno podjetje Ormož, d. o. o., v sodelovanju s Cestnim podjetjem Ptuj, d. d.) je bila pogodba po pogodbenih dolocilih FIDIC podpisana 23. 3. 2021. Vrednost pogodbenih del je znašala 7.677.171,76 evrov z DDV. Storitve inženiringa po pogodbenih dolocilih FIDIC in nadzornika po Gradbenem zakonu pri izvajanju projekta »Oskrba s pitno vodo v porecju Drave – 4. sklop – ormoško obmocje« je opravilo podjetje PROPLUS za 82.228,00 evrov z DDV. Pogodba je bila podpisana 26. 3. 2021. Izvedbo ukrepov obvešcanja javnosti v okviru projekta »Oskrba s pitno vodo v porecju Drave – 4. sklop – ormoško obmocje« je izvajala Kabelska televizija Ormož v višini 23.655,80 EUR z DDV. Pogodba je bila podpisana 23. 3. 2021. Projekt »Oskrba s pitno vodo v porecju Drave – 4. sklop – ormoško podrocje«, za katerega so si obcine Ormož, Sveti Tomaž in Središce ob Dravi prizadevale že vse od leta 2014, ko so se z njim le uvrstile v nabor razvojnih programov v regiji Podravje, štejemo za enega najvecjih na ormoškem obmocju in prinaša izboljšanje javne storitve oskrbe s pitno vodo za uporabnike, prikljucene na vodovodni sistem Ormož. V okviru projekta se je izvedlo 28.050 metrov novih vodovodnih cevi vecjih dimenzij med DN 300–DN 100 iz nodularne litine. Življenjska doba omenjenih cevi je najmanj 50 let. Dolžinsko se je izvedlo nekaj vec od predvidenega. V sklopu projekta je bilo potrebno izvesti tudi veliko prevezav na obstojece cevovode ter obnoviti v celoti preko 470 prikljuckov (od glavne cevi do vodomera) oz. okoli 1.500 m, kar predstavlja v osnovi okoli 8 % vseh prikljuckov na celotnem vodovodnem sistemu Ormož, kamor sodijo prebivalci obcin Ormož, Središce ob Dravi in Sveti Tomaž. Ker nove vodovodne napeljave terjajo veliko zemeljskih del in tudi poškodb na cestišcih, so se uredile in na novo asfaltirale vrste cest in bankin. Ob rekonstrukciji vodovodov so se nekatere vozišcne konstrukcije precej poškodovale tudi zaradi slabega stanja pred izvedbo investicije. Tako je bilo potrebno dolocene odseke v celoti obnoviti. Vecina tras je potekala v cestnem telesu (bankini ali v cesti), nekaj pa tudi v gozdu in na kmetijskih površinah. V sklopu projekta se je asfaltiralo 13.300 m v celotni širini (sanacija + preplastitev s finim slojem) in saniralo (fina + grobi sloj) 4.000 m cest. Nova pridobitev so v celoti obnovljeni vodohrani v Vicancih in na Humu ter najvecja pridobitev za Obcino Sveti Tomaž – nov vodohran Kostanj (100 m3). V Vicancih stoji novo precrpališce, ki bo prebivalcem na tem obmocju omogocalo višji tlak v ceveh. Na Humu se je zgradila nova hidroforska postaja, ki bo prebivalcem na tem obmocju omogocala višji tlak v ceveh. V Pušencih se je rekonstruirala obstojeca precrpalnica (elektro, strojna oprema, fasada …). Velika pridobitev je tudi rekonstrukcija obstojecega VH Hajndl (400 m3), kjer se je obnovil tudi stari vodohran na Hajndlu. Le-ta je bil od leta 2014 v tako slabem stanju, da ga ni bilo mogoce uporabljati za distribucijo vode. Sedaj se lahko vodohran uporablja za distribucijo vode skupaj z novim, leta 2014 zgrajenim VH Hajndl (400 m3), in predstavlja enkrat vecje zaloge kot pred izvedbo investicije. SREDiCA // 5 Osnovna pogodbena vrednost (brez DDV) je ob podpisu pogodbe znašala 6.351.992,21 evrov. V oktobru 2022 in februarju 2023 je na podlagi zahtevkov nadzor izvajalcu del zaradi vec del na projektu (asfalti, rekonstrukcije cest) priznal prilagoditve iz naslova nepredvidenih del (ob upoštevanju vec, manj in odpadlih del) in prilagoditve pogodbene cene iz naslova podražitev (po Obligacijskem zakoniku). Pri podražitvah gre za materiale nabave cevi in asfaltov. Skupna vrednost vseh del se je tako zaradi vec del in podražitev za vse tri obcine povišala, tako da je koncna vrednost del po izvedbi znašala 7.800.477,65 evrov brez DDV (9.516.582,73 EUR z DDV). Po obcinah znaša ta delež 75,6 % – Obcina Ormož (5.897.157,77 EUR), 8,46 % – Obcina Središce ob Dravi (659.994,95 evrov) in 15,94 % – Obcina Sveti Tomaž (1.243.324,93 EUR), v 2023 je bilo s strani Obcine Središce ob Dravi namenjenih sredstev v višini 143.243,00 evrov. Naložbo financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada (https://www.eu-skladi.si). Republika Slovenija sofinancira operacijo v višini 716.850,16 evrov, Evropska unija iz Kohezijskega sklada sofinancira operacijo v višini 4.062.150,92 evrov. Skupna vrednost sofinanciranja tako znaša 4.779.001,00 evrov oz. 61,26 %. Z lastnimi sredstvi so se obnovili trije odseki vodovodnega omrežja (Obrež, Šalovci in Središce) v višini 52.721,11 evrov. (Besedilo in foto: mag. Roman Rozman, univ. dipl. geog., višji svetovalec za varstvo okolja) Vsi trije vodovodni objekti na fotografijah služijo tudi Obcini Središce ob Dravi. Projekt zaDravo Za projekt Drava Natura 2000, Reka za prihodnost, ki se izvaja na obmocju reke Drave na Grabah in v Središcu, se je letos odkupil še zadnji delež, projekt pa se s tem letom zakljucuje. V letošnjem letu se je zgradila interpretacijska tocka v športnem parku Trate in nabavila IKT-oprema v vecnamenski pisarni na obcini (vrednost 100.000,00 evrov, lastna udeležba 20.000,00 evrov). Investicije iz dodatnih sredstev za mejo Dodatna sredstva za mejo so bila letos dodeljena obcinam ob meji z Republiko Hrvaško na podlagi sprejetega zakona in formule za izracun višine sredstev. V letošnjem letu je Obcina prejela sklep o dodelitvi 63.716,93 evrov. Iz sredstev za mejo se je izvedla investicija izgradnje javne razsvetljeve v naselju Godeninci. HP Hum VH Hajndl iz leta 1965 je bil obnovljen od znotraj in zunaj. HP Pušenci SREDiCA // 6 SREDiCA // 6 Obnova sanitarij in garderob pri telovadnici OŠ Središce ob Dravi Obnovile so se sanitarije in garderobe pri telovadnici osnovne šole (rušitvena dela, gradbena dela, slikopleskarska oprema, elektro dela, oprema garderob) v vrednosti 109.159,71 evrov, nadzor v višini 1.830,00 evrov, skupaj 110.989,71 evrov. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je investicijo sofinanciralo v višini 50.000,00 evrov. Vzdrževanje javnih površin Za potrebe vzdrževanja zelenih površin in komunalnih dejavnosti je obcina kupila kosilnico s prikljucki v vrednosti 25.000 evrov (mulcer in posipalec za sol, zamenjava krtace). S kolesom v šolo Vrednost operacije je 71.892,82 evrov, sofinanciranje v višini 32.330,45 evrov, lastni delež 4.136,00 evrov (izgradnja kolesarnice pri Osnovni šoli Središce ob Dravi). Razpršeni hotel Jeruzalem Ormož Vrednost operacije je 72.908,21 evrov, sofinanciranje 42.000,29 evrov (vse tri obcine), lastni delež 2.911,00 evrov (promocijski material za destinacijo Jeruzalem Slovenija – zemljevid, svincniki, zobotrebci, škatle za milo, razglednice). Ostale investicije Kar nekaj manjših investicij in tudi manjših projektov je še bilo izvedenih med letom 2023. To so: • ureditev stanovanja na Bregu 7; • postavitev konfinov pri Slovenski cesti 48 in trgovini Tuš; • ureditev okolice, priklop na javno gospodarsko infrastrukturo in ureditev dokumentacije za garažo na Strasu; • intervencijska sanacija potoka Trnava na odseku med mostom na Bercetovi cesti in mostom na Štrigovski cesti ter predvidoma do konca leta še sanacija potoka Trnava od Slovenske ceste do Bercetove ulice (sredstva je zagotovila Direkcija RS za vode); • izdelava projekta in sanacija potoka Crnec – od železniškega mostu do lesenega mostu na Grabah • urejanje in cišcenje jarkov po vseh naseljih; • urejanje in vzdrževanje javnih poti po vseh naseljih; • gramoziranje parkirišca pred Osnovno šolo Središce ob Dravi; • zasaditev lip na Grabah; • zamenjava poda v Vrtcu Navihancek; • postavitev novih oglasnih tabel. Vse našteto skupno v višini 80.000,00 evrov. Za gasilsko opremo je s požarno takso zagotovljenih 15.500 evrov (12.000,00 + 3.500,00 evrov) obcinskih sredstev za odplacilo gasilskega vozila PGD Obrež (6.500,00 evrov) in nabavo novega vozila za PGD Središce ob Dravi (20.000,00 evrov). Podpis pogodbe za nabavo novega gasilskega vozila GVC 3 v skupni vrednosti znaša 259.413,00 evrov z DDV. Financiranje: 70 % zagotovi Obcina, 30 % društvo, odplacilo na 7 let. Investicijska in prostorska dokumentacija Nic manj pomembna ni prostorska dokumentacija, saj je le-ta podlaga za umešcanje razlicnih objektov in projektov v prostor. V letu 2023 vodimo naslednje prostorske postopke … • Obcine Ormož, Središce ob Dravi in Sveti Tomaž se že pripravljajo na naslednjo fazo obnove vodovoda, ki bo po prvih izracunih vredna 18,3 milijonov evrov brez DDV. Projekti so pripravljeni, cakajo le še na primerne razpise iz nove financne perspektive. Projekti imajo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Projekt obsega izvedbo cevovodov v dolžini 46,1 km, rekonstrukcij in novogradenj 11 objektov, namenjenih distribuciji vode. • Obcina Središce ob Dravi nadaljuje s pripravo sprememb in dopolnitev Obcinskega prostorskega nacrta Obcine Središce ob Dravi, izdelana je bila Maruša Mohorko, JZ TKŠ Obcine Ormož Foto: Samo Žerjav SREDiCA // 7 hidravlicno-hidrološka študija, ki je bila v mesecu oktobru poslana v recenzijo in v decembru potrjena: • transformacija katastra iz ZKP v KN, • gradbeno dovoljenje AT Biro, PC Lipje, • investicijska dokumentacija – PC Lipje – II. faza, • za Poslovno cono Lipje so bile potrjene spremembe in dopolnitve OPPN, • za umešcanje atletske steze in drugih ureditev v športnem parku Trate je bil izdelan spremenjen in dopolnjen Lokacijski nacrt za ureditev športnega parka Trate, • med letom je bilo izvedenih kar nekaj geodetskih meritev, tako na obcinskih cestah, obcinskih zemljišcih in v poslovni coni Lipje. Skupni znesek, ki ga je Obcina med letom 2023 namenila za našteto investicijsko in prostorsko dokumentacijo ter geodetske odmere, je znašal 83.510,50 evrov. Denarne spodbude za dijake in študente V marcu 2023 je bil sprejet Pravilnik o dodeljevanju denarnih spodbud iz obcinskega proracuna ucencem, dijakom in študentom v Obcini Središce ob Dravi. Obcina je na podlagi navedenega pravilnika in razpisa v letu 2023 izplacala 66 denarnih spodbud za dijake in študente iz Obcine Središce ob Dravi, v skupni višini 13.200 evrov. Razpisi za društva, kmetijstvo in gospodarstvo Med letom so bili v skladu s sprejetim proracunom izvedeni tudi razpisi za sofinanciranje društev ter za kmetijstvo in gospodarstvo. Po pogodbah so bila razdeljena naslednja sredstva za: • športna društva: 42.000 evrov (NK Središce, dirka Classic TT, DTV Partizan, OŠ Središce ob Dravi, Rekreacijsko društvo Stras, Rekreacijsko društvo Godeninci, Konjeniško društvo Središce ob Dravi, Strelsko društvo Središce ob Dravi, Konjeniški klub Galoper Spodnjega Podravja Obrež), • kulturna društva: 18.000 evrov, • turisticno društvo 2.900 evrov, • kmetijstvo: 20.000 evrov, • gospodarstvo: 25.000 evrov. Poziv obcanom glede ureditve vegetacije ob javnih cestah Toni Jelovica, župan Obcine Središce ob Dravi Obcina Središce ob Dravi opozarja vse obcanke in obcane na obvezno vzdrževanje vegetacije (veje dreves, okrasno grmicevje, razne zasaditve itd.), ki iz njihovih zasebnih zemljišc sega na cestno zemljišce obcinskih cest. Vegetacija mora biti obrezana tako, da sta zagotovljena preglednost ceste in prosti profil ceste ter da je vidna in dostopna prometna signalizacija. Razrasla vegetacija bo v zimskem casu še bolj nevarna za udeležence v prometu, saj se bo na njej zadrževal sneg in bo tako še bolj povešena na cesto ali plocnik, prav tako pa bo tudi ovirala izvajanje del zimske službe (pluženje in posipavanje). Skladno z zakonodajo v praksi to pomeni naslednje … • Lastniki ali uporabniki zemljišc morajo ob obcinski cesti ali plocniku redno porezati veje dreves, žive meje, trte ali drugih visokih nasadov ali poljšcin tako, da ne segajo na obcinsko cesto ali plocnik in ne poslabšujejo oziroma onemogocajo preglednosti ali drugace ne ovirajo ali ogrožajo prometa; • Na obmocju nivojskega križišca obcinskih cest ali v obmocju cestnih prikljuckov na obcinsko cesto ter na notranjih straneh cestnih krivin ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišca ali prikljucka; • Na obmocju površin, potrebnih za preglednost ceste, je dopustna zatravitev in zasaditev grmovnic, katerih višina rasti ne presega 0,75 m – gledano od nivoja vozišca; • Drevesa ali grmicevje, ki raste ob omenjenih cestah, mora biti obrezano tako, da je prosta višina nad cesto najmanj 4,5 m, na površinah za pešce (plocnik) pa 2,5 m. Glede na navedeno naprošamo obcane, da upoštevajo in spoštujejo napotke in obrežejo ali odstranijo kriticno vegetacijo ob cestah ter se s tem izognejo nepotrebnim sankcijam. V primeru prometne nesrece, ki bi nastala zaradi razrašcene vegetacije kot ovire na ali ob cesti, je lastnik zemljišca, s katerega raste vegetacija, tudi odškodninsko odgovoren za nastalo škodo. Prosimo, da pregledate stanje vegetacije na svojih zemljišcih in cimprej poskrbite za prekomerno razrašceno vegetacijo, kakor tudi za suha in nevarna drevesa ob cesti (Posek lahko izvrši le primerno usposobljena oseba!). Prav tako vas opozarjamo na najpogostejše POSEGE V OBMOCJU CEST, za katere si morate predhodno SREDiCA // 8 obvezno pridobiti SOGLASJE upravljavca ceste tj. Obcinske uprave Obcine Središce ob Dravi (vloge za izdajo soglasja so dostopne na spletni strani Obcine ali jih dobite osebno na sedežu Obcine, kontakt: 02 741 66 10 – sprejemna pisarna), in sicer, ko gre za: • gradnjo objektov ali izvajanje drugih gradbenih posegov, vzpostavitev trajnih nasadov, ograj in živih mej v varovalnem pasu obcinske ceste (varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega zemljišca; pri lokalni cesti je širok 10 metrov, pri javni poti 5 m); • izvajanje gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo (npr. izkopi, prekopi, podkopi, vrtanja ), ter gozdarskih del (npr. podiranje dreves, spravilo lesa ) v obmocju javne ceste (tj. cestno zemljišce z varovalnimi pasovi ter zracni prostor 7 m nad terenom); • gradnjo cestnih prikljuckov nekategoriziranih cest in individualnih prikljuckov na obcinske ceste. Osnovni namen tega obvestila je preventiva, ozavešcanje in pomoc, zlasti z vidika seznanitve z zakonodajo, saj obcinski inšpektorat – tako kot policija – nadzoruje oviranje preglednosti cest in gojenja previsoke ali preširoke vegetacije, kakor tudi nedovoljene posege v obmocju cest. Za neupoštevanje dolocb zakonodaje je zagrožena tudi globa. Namen nadzora je zagotoviti varno uporabo cest vsem udeležencem v prometu. Pomembno je, da navedeno upoštevate, preden vas na to opozorijo pristojne službe. Hvala, ker skupaj z nami skrbite za urejeno in varno okolje ter dostopen prostor. Novorojencki 2023* Nika Žuran (rojena ob koncu leta 2022) Lukas Zadravec Vito Krstic Mila Sophie Majcenovic Gajšek Leo Sever Žiga Lesnicar Vito Ploier Zara Kocjan Emma Kozar Mihajel Marcec Neo Makoter Izak Srnec Blaževic Alex Maher Balog *Po podatkih, ki jih ima Obcina Središce ob Dravi do dne 8. 12. 2023. Obcina Središce ob Dravi Upravna enota Ormož prejela priznanje za kakovost po modelu CAF za leto 2023 Cestitamo novorojenckom in njihovim staršem! Mag. Anica Tanšek, predstavnica vodstva za kakovost na UE Ormož Ministrstvo za javno upravo je 26. oktobra 2023 pripravilo slavnostno podelitev priznanj za kakovost po modelu CAF za leto 2023. Med prejemniki priznanj je tudi Upravna enota Ormož. Priznanje za kakovost je iz rok državnega sekretarja Jureta Trbica prejel nacelnik Upravne enote Ormož Damjan Rajh. Skupni ocenjevalni okvir v javnem sektorju CAF (Common Assessment Framework) je orodje za celovito obvladovanje kakovosti, ki ga organizacije v javnem sektorju po vsej Evropi lahko enostavno uporabljajo z namenom, da bi izboljšale svoje delovanje. Zasnovan je na predpostavki, da se odlicni rezultati delovanja organizacije, državljanov/odjemalcev, zaposlenih in družbe dosežejo s pomocjo strategije vodstva in z nacrtovanjem, zaposlenimi, s partnerstvi, z viri in s procesi. Model daje poudarek vecji vkljucenosti zaposlenih pri predlaganju in izvajanju sprememb, sodelovanju, preglednosti delovanja in notranji povezanosti organizacije. Koncni cilj uporabe modela Zaposleni na UE Ormož CAF je prispevati k dobremu upravljanju, kajti celovit pristop k obvladovanju kakovosti ne pomeni zgolj, da so vsi vidiki delovanja organizacije skrbno ocenjeni, ampak tudi, da vsi sestavni elementi vzajemno vplivajo SREDiCA // 9 Delovni obisk Irske v okviru Urbact projekta EcoCore Med 20. in 23. novembrom smo trije uslužbenci RRC Ormož, ena zunanja sodelavka ter ena udeleženka ULG skupine – predstavnica Obcine Središce ob Dravi, Jelka Zidaric Trstenjak (urbana lokalna skupina projekta) odpotovali na Irsko v mesto Balbriggan, kjer je bilo delovno srecanje vseh partnerjev projekta EcoCore. Prvi dan smo popoldan prispeli v cudovito majhno mestece Balbriggan, ki po velikosti spominja na Ptuj. Takoj je bilo zacutiti, da je utrip obmorskih mestec na Irskem popolnoma drugacen, saj v mestu nimajo velikih nakupovalnih središc, le majhne trgovinice in seveda pube, ki se odpirajo šele proti veceru. Na vecerji smo se v živo spoznali z vsemi partnerji iz ostalih osmih držav (Irske, Latvije, Finske, Portugalske, Estonije, Hrvaške, Španije in Romunije) in se hitro odpravili spat, saj nas je naslednji dan cakal naporen urnik. V torek smo se takoj po zajtrku dobili v cudovitem ambientu irskega inštituta za glasbo, kjer nastopajo tudi najvecja imena Irske. Po pozdravu njihovega župana smo predstavili svoja mesta ter izzive za uresnicitev projekta, torej kako cimbolj pospešiti zeleni prehod v naših dveh poslovnih conah, že obstojeci in nastajajoci v glinokopu. Popoldan smo imeli ogled mesta z vsemi prihodnjimi nacrti, ki se bodo v mestu Balbriggan uresnicevali v prihodnjih letih. Nacrtujejo bistveno zmanjšanje parkirnih mest ter obuditev turizma na sami obali, ki je sedaj sicer lepa, a turisticno neizkorišcena. Po ogledu mesta smo se vrnili v Irski inštitut za glasbo, kjer je bila še posebno zanimiva okrogla miza na tematiko spolne enakopravnosti. Tri razlicne ženske so predstavile svojo zgodbo in kar nismo mogli verjeti, da še nekaj desetletij nazaj ženska po tem, ko se je porocila, ni mogla delati v javni upravi. Zvecer smo se odpravili v pravi irski pub, kjer smo doživeli utrip njihovega temperamenta, ki je vse prej kot miren in monoton. Naslednji dan smo se po zajtrku odpravili v osrcje poslovne cone mesta, kjer nas je dobesedno prevzela predstavitev podjetja Manna, ki z droni dostavlja ljudem na dvorišce od sveže kuhane kave, do raznih drugih nakupov. Sistem imajo izpopolnjen do potankosti, tako so zelo uspešni in s svojo inovativnostjo prodirajo tudi na tuje trge. V sredo smo imeli tudi ogled parcel, kamor se bo širila industrijska cona ter predstavitve drugih podjetij ter praks mesta Balbriggan. V cetrtek smo se polni vtisov vracali domov in se že veselimo februarja 2025, ko bomo v Ormožu gostili vseh ostalih 8 predstavnikov partnerskih mest, hkrati pa nam je organizacija takega dogodka izziv, saj so Irci postavili letvico zelo visoko. Matjaž Kosi, RRC Ormož drug na drugega in organizaciji posledicno omogocajo izboljšanje in stalen razvoj. Model CAF je Upravna enota Ormož zacela uporabljati že leta 2003. Letos je izvedla že deveto samooceno po vrsti in prav za vse je prejela priznanje »Uporabnik CAF«. Prav tako je dvakrat sodelovala v projektu zunanje presoje CAF EPI in s strani zunanjih ocenjevalcev prejela zadostno število tock za podelitev priznanja »Uspešen uporabnik CAF«. Zaposleni na upravni enoti se zavedamo, da je kakovost izjemno pomembna, zato se je potrebno stalno izboljševati in izboljšave vkljuciti v procese dela. Tudi v prihodnje si bomo prizadevali delovati na podrocju kakovosti, spoštovati nacela odlicnosti po modelu CAF ter s stalnimi izboljšavami slediti potrebam uporabnikom storitev. SREDiCA // 10 Obvestilo o novem delovnem casu Lekarne v Središcu ob Dravi OBVESTILA UREDNIŠKEGA ODBORA Splošne informacije glede prispevkov Vabljeni, da svoje prispevk e (clanke in slikovno gradivo, rešitve križank in nagradnih vprašanj) pošljete na naslov: Uredniški odbor Sredice, Obcina Središce ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središce ob Dravi ali v elektronski obliki na: urednistvo.sredica@gmail.com , lahko pa jih oddate v sprejemni pisarni Obcine Središce ob Dravi. Uredniški odbor si pridržuje pravico do izbire prispevkov, ki bodo objavljeni v glasilu, ter do spremembe naslovov in krajšanja prispevkov, skladno s prostorskimi možnostmi in uredniško politiko. Prihodnja številka bo izšla predvidoma ob koncu meseca marca prihodnje leto. Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko glasila je 10. marec 2024. Glasilo Sredica izhaja 4-krat letno in ga prejmejo brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Središce ob Dravi. Obcinsko glasilo raznaša Pošta Slovenije. Glasilo je na voljo tudi v prostorih Obcine Središce ob Dravi ter v elektronski obliki na internetni strani: http:// www.sredisce-ob-dravi.si . Izdajatelj glasila je Obcina Središce ob Dravi. Obvešcamo vas, da je bil s 1. 12. 2023 spremenjen delovni cas lekarniške podružnice Središce ob Dravi z namenom cim boljše pokriti spremenjeno delovanje ambulante v Središcu ob Dravi, hkrati pa dostop do zdravil omogociti tudi zaposlenim. Odpiralni cas lekarniške podružnice Središce ob Dravi: ponedeljek: 10.30–15.00 torek: 10.30–15.00 cetrtek: 13.00–17.00 petek: 10.30–14.30 Vodja lekarniške enote: Peter Kekec, mag. farm. Lekarniška podružnica Središce ob Dravi Trg talcev 4, 2277 Središce ob Dravi Telefon: 02 713 40 50 E-mail: lekarna.sredisce@netsi.net Marko Hanželic, mag. farm. Kljub upokojitvi Ivana Meška, dr. med., je za vse, ki potrebujejo zdravniško pomoc in obravnavo v Središcu ob Dravi, še naprej dobro poskrbljeno. Tamkajšnja ambulanta namrec deluje neprekinjeno, saj jo je s prvim novembrom letos v celoti prevzela Željka Igrec Blagus, dr. med., specialistka družinske medicine. Javni zavod Zdravstveni dom Ormož, v okviru katerega deluje ambulanta, nacrtuje s podrocja zdravstva v Obcini Središce ob Dravi tudi nekatere nove investicije; med drugim, v sodelovanju z Obcino Središce ob Dravi, tudi pripravo idejnih zasnov in normativov za novogradnjo celotne zdravstvene postaje. Z 31. oktobrom letos je svoje dolgoletno delovanje v Zdravstvenem domu Ormož v Splošni ambulanti Središce ob Dravi zakljucil Ivan Meško, dr. med. Zdravnik Ivan Meško se je za nedolocen cas zaposlil v Zdravstvenem centru dr. Jožeta Potrca Ptuj-Ormož TOZD (temeljna organizacija združenega dela), Osnovno zdravstveno varstvo, kot zdravnik splošne medicine – pripravnik s prvim januarjem leta 1986. Z delom v Splošni ambulanti Središce ob Dravi, TOZD Zdravstveni dom Ormož, je zacel s prvim decembrom leta 1987. Delo v Splošni ambulanti Središce ob Dravi je Ivan Meško opravljal po razporedu; štiri dni v tednu v Splošni ambulanti Središce ob Dravi, ob torkih popoldan je v Splošni ambulanti Ormož opravljal dežurstvo. S prvim januarjem leta 2009 je Ivan Meško, dr. med., zacel z delom s krajšim delovnim casom v Splošni ambulanti Središce ob Dravi; delo je potekalo tri dni v tednu. Tako je ostalo vse do njegove upokojitve; njegov zadnji delovni dan je bil 31. oktobra letos. V Splošni ambulanti Središce ob Dravi je najprej delal s srednjo medicinsko sestro Ivanko Trstenjak in z administratorko Minko Munda. Po njuni upokojitvi je delo nadaljeval s srednjo medicinsko sestro Marijo Rakovec, s katero je delal najvec casa. Sodelavci se ga spominjajo kot skromnega, preprostega in ljudskega cloveka, z velikim cutom za svoje paciente. Prav tako se ga spominjajo po tem, da se je veliko ukvarjal s športom; med drugim s tekom in kolesarjenjem, s kajakom se je vozil po Dravi, v spominu so jim ostala tudi skupna smucanja. Ko se je vodstvo Zdravstvenega doma Ormož seznanilo z njegovo upokojitvijo, se je Ivanu Mešku, dr. med., zahvalilo za njegov dolgoletni doprinos pri razvoju zdravstva v Obcini Središce ob Dravi in takoj zacelo z aktivnostmi za nemoteno zagotavljanje zdravstvene oskrbe obcanov Središca ob Dravi. Kljub njegovi Za zdravniško pomoc in oskrbo v Središcu ob Dravi je dobro poskrbljeno Aljaž Cibej, Zdravstveni dom Ormož SREDiCA // 11 upokojitvi je tamkajšnja ambulanta delovala neprekinjeno, saj jo je s 1. novembrom letos v celoti prevzela Željka Igrec Blagus, dr. med., specialistka družinske medicine. Obcane Obcine Središce ob Dravi je Zdravstveni dom Ormož takoj obvestil o možnosti opredelitve k novi zdravnici. Odziv pacientov je pozitiven, zato bo zanje tudi v prihodnje dobro in ustrezno poskrbljeno. Glede na odziv in veliko število opredeljenih pacientov k novi zdravnici v Zdravstvenem domu Ormož potrjujejo, da so pacienti z delom nove zdravnice v ambulanti v Središcu ob Dravi zadovoljni ter veseli novih obrazov. Željka Igrec Blagus, dr. med., spec. družinske medicine, je v javnem zavodu Zdravstveni dom Ormož zaposlena od prvega maja leta 2022. Najprej je bila zaposlena za krajši delovni cas, dvakrat tedensko je delala v Splošni ambulanti v Središcu ob Dravi in enkrat v Splošni ambulanti v Ormožu. Od 1. novembra letos dela s polnim delovnim casom po razporedu v Splošni ambulanti Središce ob Dravi ter Splošni ambulanti Ormož. V timu sta še srednja medicinska sestra Franciška Kolaric in diplomirana medicinska sestra Marjeta Grašic. Slednja dela v referencni ambulanti. Ambulanta Željke Igrec Blagus, dr. med., specialistke družinske medicine, deluje v ambulanti Središce ob Dravi vsak ponedeljek, torek, cetrtek in petek. V ponedeljek in torek je ordinacijski cas med 7. in 14. uro. Ob sredah ambulanta deluje med 7.30 in 14.30 v prostorih Zdravstvenega doma Ormož. Ob cetrtkih je delovni cas ambulante od 12.30 do 19.30, ob petkih od 7.00 do 12.00. Ambulanta je v Središcu od Dravi odprta tudi eno soboto v mesecu po razporedu med 7.30 in 14.30. Željka Igrec Blagus je sicer študij medicine zacela leta 2006 na Medicinski fakulteti Univerze Maribor, leta 2013 je diplomirala in zacela šestmesecno usposabljanje za zdravnika pripravnika na Univerzitetnem klinicnem centru v Mariboru. Med leti 2013 in 2018 je opravljala specializacijo iz družinske medicine, ki jo je leto pozneje zakljucila z uspešno opravljenim specialisticnim izpitom. Pred zaposlitvijo v Javnem zavodu Zdravstveni dom Ormož je med leti 2014 in 2018 delala v ambulanti v Juršincih, med leti 2019 in 2022 je bila zaposlena v ambulanti v Cirkulanah. Vodstvo Javnega zavoda Zdravstveni dom Ormož sicer nacrtuje nekaj novih investicij s podrocja zdravstva v Obcini Središce ob Dravi. Vršilec direktorja Aljaž Cibej je izpostavil gradnjo klancine za dostop gibalno oviranim osebam do splošne, zobozdravstvene in referencne ambulante, kar naj bi se zgodilo v zacetku leta 2024. Skupaj z Obcino Središce ob Dravi se pripravlja idejna zasnova in normativi za novogradnjo celotne zdravstvene postaje v Središcu ob Dravi. Letos je bila izdelana idejna zasnova za preureditev obstojecih ambulant. Prav tako si v ZD Ormož želijo pridobiti dodatni tim fizioterapije s strani placnika Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki bi ga v primeru pridobitve umestili v Obcini Središce ob Dravi. Ker se zavedajo dobrega sodelovanja in povezovanja v lokalnem okolju, si tudi v prihodnje želijo uspešnega sodelovanja z Obcino Središce ob Dravi in z Javnim zavodom Lekarna Ormož. Zdravnik Ivan Meško z med. sestro Marijo Rakovec Zdravnica Željka Igrec Blagus z med. sestro Franciško Kolaric Ivan Meško z v. d. direktorjem ZD Ormož Aljažem Cibejem in županom Tonijem Jelovico SREDiCA // 12 Pri Skolibrovih se dogaja! Samo Žerjav Evo, dragi bralci, kot opažate, gradnja pivovarskega objekta na Grabah hitro napreduje, zato nam ni preostalo drugega, kot da nam Matej Skoliber poteši radovednost. Matej, nam lahko zaupaš, kaj se dogaja? »Kot vas veliko ve, pivo na Grabah 7varim že od leta 2010. Potrebe po kolicinah so bile vsako leto vecje in prostori v spodnjietaži hiše so postalipremajhni. Ker sem hkrati zaposlen še v Avstriji, sem moral sprejeti odlocitev, ali si nekako olajšati delo doma, vse skupaj delati z nekim manjšim obsegom ali celo opustiti dejavnost. Slednjega nisem hotel, ker je v 10 letih piljenja recepta nastalo vseeno nekaj unikatnega, lokalnega; tudi vložka je bilo ogromno, ker je oprema v pivovarskem svetu zelo draga. Tako smo kot družina sprejeli odlocitev, da kmetijo, kjer je bila pretežno živinoreja in poljedelstvo, preuredimo v pivovarno in destilarno. Torej opustimo živinorejo; štale in skladišca pa preuredimo. Velika želja je bila že od zacetka, da uredim kmetijo in tako nekako so se stvari "poklopile". Kot mladi prevzemnik kmetije sem se prijavil na razpis za nepovratna sredstva v sklopu "predelave kmetijskih pridelkov". Lani decembra so mi potrdili 45 % sofinanciranja projekta s strani Agencije za razvoj podeželja. Tako smo letos marca zaceli s prvimi gradbenimi deli. Celoten objekt je v grobem razdeljen na dva dela – proizvodni del (varilnica, polnilnica, destilarna, skladišce)in "tap room" (trgovina, degustacijski prostor s teraso). Proizvodni del tvori varilnica s cisternami za pivo, ki je prav tako unikat, saj sem jo sprojektiral sam. V spodnji etaži pa sta destilarna in polnilnica za steklenice. Proizvedli bomo tudi viski in gin ter še en destilat, ki naj zaenkrat ostane skrivnost. Vsa oprema je na elektriko, zato smo celotni južni del objekta prekrili s soncno elektrarno. Tako se bo vso pivo zvarilo s pomocjo soncne energije ("green beer" :)). Trenutno smo še v urejanju okolice in zagona opreme. Uporabno dovoljenje za prostore smo dobili 24. 11. 2023, tako da imamo prvo zeleno luc za zagon dejavnosti. Cakamo še Evropsko komisijo, da potrdi, ali je projekt izveden skladno z razpisnimi zahtevami.« Torej, tiste klasicne gostilne zaenkrat še ne bo? »Trgovina/”Tap room” bo sprva odprta za potrebe prodaje in ne kot gostilna, saj sva oba s partnerico Tadejo še zaposlena in nama delovnik tega ne dopušca. Možni pa bodo seveda napovedani oz. dogovorjeni ogledi pivovarne (do 30 ljudi) z degustacijo pijac, ki jih zvarimo oz. zdestiliramo. Ce se bo v prihodnosti pokazala potreba po drugacni obliki, smo odprti za prilagoditve. Otvoritev bo aprila 2024, o cemer smo se že pogovarjali z županom, saj bo verjetno v sklopu obcinskega praznika.« Pivo ali vino? »Zanimivo vprašanje. Predvsem, ker sem diplomiral iz kvasovk vina. Zelo rad imam oboje. Pivo pac bolj :) Med vini so mi bila sicer vedno bolj všec suha vina, ker nic ne skrivajo. Tako sem nekako prišel do tega, da varim ravno ležak in ne ale. Predvsem, ker sem želel zvaritipivo, ki ga imam sam rad, ki ga lahko spiješ ob vsaki priložnosti.Tako pivo je enostavno, nefiltrirano, nepasterizirano, pitno in nic ne skriva. Zato ga je tudi težje zvariti. Ce pa ni težko, pa je brez veze. :) Kvasovke morajo biti zadovoljne, da lahko opravijo delo optimalno, vsaka nepravilnost pa se lahko pozna na videzu, vonju ali okusu. Kvas pripravljam sam, v manjšem bioreaktorju, tudi recept je moj, recimo temu lokalen. Zato sem tudi želel, da pivovarna stoji na Grabah 7.« Cestitke za pogum na podjetniški poti; držimo pesti, da se vse izide, kot se mora. »Hvala. Gre za izredno zahteven in obsežen projekt, tako v fazi nacrtovanja, kot sedaj v fazi izvedbe. Ne morem izpustiti niti tega, da takšen projekt predstavlja ogromen financni zalogaj. Pravzaprav lahko recem, da je projekt moje življenjsko delo, v katerega paje bila mocno vpletena tako moja kot tudi Tadejina družina. Ožji in širši družini ter tudi vsem izvajalcem in prijateljem bi se takože tukaj zahvalil za pomoc, ki je je bilo res veliko. Drugace pa – na zdravje vsem!« SREDiCA // 13 Pravljicna Jurkoviceva kapelica v Šalovcih Jana Cavnicar Proti koncu novembra se je v Šalovcih na zgornji kapelici in okrog nje prižgala cudovita dekoracija iz luck. Ocarala je tudi naše domacine, ki so podali pobudo, da se predstavi zgodba o najlepše okrašeni kapelici v naši obcini. Tudi meni je omenjena kapelica zelo pri srcu in si jo ogledam vsako leto, lahko pa ste tudi opazili, da je bila slika kapelice na eni izmed božicnih kroglic na lanskoletni praznicni naslovnici Sredice, saj je res izstopajoca. Kapelico, h kateri se sicer nosi k žegnu in na kateri je zapisana castitljiva letnica 1736, pa krasi še kar nekaj posebnosti. Kapelica z zvonikom je v lasti družine Jožeta Jurkovica, ki kapelico redno vzdržuje in jo krasi. Za zgodbo o kapelici sem se tako oglasila pri gospodu Jožetu in njegovi hcerki Petri. Gospod Jože mi je povedal, da je njegov dedek vse do 60. let prejšnjega stoletja zvonil v tej kapelici, in sicer zjutraj, opoldan in zvecer. Po vrnitvi iz Nemcije je sam prevzel vzdrževanje kapelice, pri cemer redno skrbi za popravila, košnjo pa opravlja Boris Bezjak. Letos so poleg kapelice zasadili mlado lipo, v spomin na nekdanje stare mogocne lipe, ki so rasle okrog kapelice. Kapelica je sicer bila že slavna, in sicer so pisali o njej okrog leta 1970 v casopisu Vecer, ko je na njej rasla mini smrecica in je bil to svojevrsten fenomen. Smrecica se je, žal, posušila, ko so odstranili njene zašcitniške lipe, ki so jo varovale. Kapelica v letošnjem letu žari v božicni razsvetljavi že tretje leto zapored, idejo za okrasitev pa je gospod Jože dobil pri ormoškem hotelu, ki je prav tako nekaj let bil bogato okrašen z luckami. Poleg kapelice je v letošnjem letu okrašena še majhna lipa z okolico ter hiša. Kapelica je že sama po sebi posebna, v praznicni svetlobi pa še posebej vredna ogleda, saj pricara pravi božicni cas in prinaša božicno razpoloženje. Gospodu Jožetu in gospe Petri se zahvaljujem za cudovit obisk ter požrtvovalnost in skrb pri ohranjanju in okrasitvi kapele, ki nam je vsem v veselje, ko se sprehodimo ali peljemo mimo. Nova pridobitev Obcine Središce ob Dravi mag. Danijela Kocuvan, Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor Vabljeni k obisku - Interpretacijski center DRAVA NATURA 2000 Središce ob Dravi in Interpretacijski poligon DRAVA NATURA 2000 Središce ob Dravi V okviru projekta zaDravo so partnerji projekta (med njimi tudi Obcina Središce ob Dravi) v preteklih štirih letih z razlicnimi ukrepi prispevali k ohranjanju narave in dvigu kakovosti življenja v dravskem obrecnem prostoru, tako za ogrožene živalske in rastlinske vrste kot tudi za cloveka. Pomembna aktivnost v projektu, ki jo prav tako sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, je tudi interpretacija – z namenom popestritve doživetij in hkrati ozavešcanja obiskovalcev o pomembnosti varovanja narave v prihodnje. Ste že kdaj razmišljali o tem, kako pomembna je ohranitev edinstvenih naravnih habitatov in ogroženih vrst ob reki Dravi? Na tem cudovitem obmocju, ki se razteza ob reki Dravi, se nahajajo številne redke in ogrožene vrste ter njihovi naravni habitati, ki so dragoceni v evropskem merilu. Z namenom ohranitve teh življenjskih okolij je reka Drava, skupaj z njenim poplavnim obmocjem, vkljucena v omrežje Natura 2000. Interpretacija zajema 16 t. i. interpretacijskih enot z razlicnimi elementi in vsebinami, ki so: • 3 interpretacijski centri, • 4 poligoni, • 2 ucni poti in • 7 interpretacijskih tock, ki jih lahko obiskovalci obišcejo vse od Limbuškega nabrežja do Središca ob Dravi. SREDiCA // 14 Zbirni center Dobrava Judita Jurkovic in Ludvik Hriberšek, Komunalno podjetje Ormož, d. o. o. Zbirni center Dobrava se nahaja ob cesti Ormož–Sveti Tomaž v naselju Dobrava in je namenjen locenemu zbiranju in zacasnemu hranjenju odpadkov. Namenjen je obcanom iz obcin Ormož, Sveti Tomaž in Središce ob Dravi, ki so vkljuceni v redni odvoz odpadkov. V zbirnem centru so namešceni zabojniki, oznaceni s tablami, kamor obcani lahko brezplacno oddajo razlicne vrste odpadkov. Za dolocene vrste odpadkov pa veljajo kolicinske omejitve in so presežne kolicine odpadkov placljive (gradbeni odpadki, izolacijski materiali, razlicne kritine). Za vstop oziroma odlaganje odpadkov v zbirnem centru morajo uporabniki imeti s seboj potrdilo o placilu zadnje položnice (odrezek od placane položnice oz. potrdilo o placilu, ce placujete preko spleta ali trajnika), zato se mora vsaka stranka obvezno ustaviti v sprejemni pisarni. Ob prihodu v zbirni center vas sprejme upravljalec zbirnega centra in vas seznani z nacinom oddaje odpadkov. Nato uporabniki zbirnega centra sami po navodilih razvrstijo svoje odpadke po oznacenih zabojnikih. Za lažje in hitrejše razporejanje pripeljanih odpadkov v ustrezne zabojnike je priporocljivo, da si odpadke že doma locite po frakcijah: papir, steklo, mešana embalaža, kovina, oblacila, les, kosovni odpadki ... V zbirnem centru zbiramo tudi nevarne odpadke iz gospodinjstev, kot so: odpadna zdravila, odpadno jedilno olje, odpadno motorno olje, odpadne barve in laki, sijalke, baterije ter akumulatorji. V novi evropski direktivi je velik poudarek na preprecevanju nastajanja odpadkov ter ponovni uporabi odpadkov, zato želimo še uporabne izdelke oddati v procese ponovne uporabe. Komunalno podjetje Ormož tako sodeluje s Centrom ponovne uporabe Ormož in z Družbo za ravnanje z odpadno elektricno in elektronsko opremo ZEOS. Za še uporabna odpadna oblacila imamo posebej namešcena dva zabojnika, kamor lahko obcani odložijo še uporabna odpadna oblacila in obutev. Postavljen imamo tudi koticek za zbiranje še uporabne odpadne elektricne in elektronske opreme. Tako zbrana oblacila in elektricna ter elektronska oprema gredo v postopke ponovne uporabe in ne koncajo med odpadki. Zbirni center Dobrava je odprt vsak dan med tednom med 9. in 17. uro in vsako soboto med 8. in Obcina Središce ob Dravi je v okviru projekta zaDravo pridobila interpretacijski center , ki se nahaja v pritlicju obcinske zgradbe, in poligon, ki se nahaja na Tratah ob nogometnem igrišcu. Obiskovalci imajo priložnost raziskati gozdne združbe poplavnega gozda, spoznati razlicne drevesne vrste, podrast, živalske vrste, ki naseljujejo poplavno obmocje, ter njihova bivališca. S tem bodo obiskovalci pridobili globlje razumevanje vloge gozda v gozdnem ekosistemu. Interpretacija narave prispeva k izobraževanju, ozavešcanju in varovanju naravnega sveta, zato vabljeni k obisku. Vec informacij o interpretaciji najdete na spletni strani: https:// drava-natura.si/ interpretacija. V letu 2019 je Obcina Središce ob Dravi ustanovila Krajinski park Središce ob Dravi, s tem pa je zavarovala 438 hektarov veliko poplavno obmocje reke Drave, ki v celoti leži v obmocju Natura 2000. To je pomemben korak k ohranitvi narave in ohranjanju teh ogroženih habitatov za prihodnje generacije. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Zbirni center Dobrava Nepravilno odloženi odpadki na ekološkem otoku SREDiCA // 15 12. uro. V Komunalnem podjetju Ormož si želimo, da bi obcani presežek svojih odpadkov redno dovažali na zbirni center in ga ne bi odlagali ob zabojnike na ekoloških otokih. V zadnjem casu opažamo, da nekateri ob zabojnike na ekoloških otokih redno odlagajo vrece z razlicnimi odpadki. Tako odloženi odpadi predstavljajo veliko škodo za ljudi in naravo, zato ob odvozu takih odpadkov sodelujemo z obcinsko inšpektorico in ce odkrijemo povzrocitelje tako odloženih odpadkov, jim zaracunamo stroške cišcenja in odvoza. Kot izvajalec javne službe ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami smo zasledili najvecje težave pri odlaganju odpadkov na ekoloških otokih, pri odvajanju in cišcenju komunalne odpadne vode, prav tako smo zaznali zlivanje nedovoljenih snovi, kot so olja, mašcobe, strupeni kemicni preparati, npr. varikina, ostanki zdravil ipd., v javno kanalizacijo. Zato bi še enkrat poudarili, da na zbirnem centru sprejemamo tudi odpadna jedilna olja, ki nikakor ne smejo koncati v stranišcih in odtokih javne kanalizacije, ker povzrocajo škodo na cistilnih napravah, odtocnih ceveh in okolju. V Komunalnem podjetju Ormož si želimo, da bi bilo naše okolje lepo in cisto. Da pa bo tako, se moramo potruditi vsi obcani skupaj – s spoštovanjem navodil in zakonodaje. Še vedno velja, da je najboljši odpadek tisti, ki ga ni. PGD Središce ob Dravi v letu 2023 Damjan Munda, VGC, predsednik PGD Središce ob Dravi V hladnih dneh zacetka leta smo po opravljeni analizi preteklega leta središki gasilci pripravljeni na nova posredovanja ali pa urejamo opremo in skrbimo za notranjost domacega gasilskega doma. V mesecu februarju smo sklicali obcni zbor PGD Središce ob Dravi, in to že 136. zapored. Letos je to bil volilni obcni zbor, saj je prejšnjemu vodstvu društva pretekel 5-letni mandat. Na volilnem obcnem zboru je bilo izvoljeno novo vodstvo, ki bo vodilo društvo naslednjih 5 let. Prejšnjemu vodstvu se na tem mestu zahvaljujem za vso opravljeno delo. Kaj kmalu po obcnem zboru je PGD Središce ob Dravi organiziralo medobcinski kviz gasilske mladine, v katerem sodelujejo mladi gasilci iz GZ Ormož, GZ Sveti Tomaž in GZ Središce ob Dravi. Zahvala šoli in ravnateljici, gospe Jasni Munda, za vso pomoc pri izvedbi. V aprilu smo sodelovali pri obcinskem prazniku in pomagali pri pogostitvi starejših obcanov v Sokolani, naša mladina pa se je s svojim presmecem udeležila maše na cvetno nedeljo. Zacetek maja je rezerviran za gasilce, saj takrat obeležimo dan zavetnika gasilcev, svetega Florjana, s Florjanovo mašo in Florjanovim pohodom. Kmalu za tem je sledila najvecja prireditev v obcini Središce ob Dravi, dirka Slovenija Classic TT, kjer gasilci sodelujemo že v samih pripravah na dirko. V obeh dnevih, v soboto in nedeljo, nas je vsak dan prisotnih okoli 30 gasilcev. Ob tem dogodku je na razpolago tudi naš gasilski dom z okolico, ki je po dirki potreben temeljitega cišcenja, kar opravijo naši clani. Letos so nas dan po dirki prizadele poplave vodotokov Crnca in Trnave, kjer smo dva dni uspešno intervenirali. Poleg raznolikih aktivnosti se središki gasilci vsak petek izobražujemo na operativnih vajah, ki so kljucen element pri poznavanju opreme in rokovanju z njo ter so podlaga za dobre tovariške odnose. V juniju so naši mentorji mladine organizirali 11. tabor gasilske mladine, ki so ga pomagali izpeljati vsi clani PGD Središce ob Dravi, tako kot že vsako leto do zdaj. Do konca meseca junija smo bili aktivirani na 10 intervencij (poplave štejejo kot vecji obseg in štejejo kot 1 intervencija). Julija smo komaj zajeli sapo in sledile so avgustovske velike poplave v vecjem delu Slovenije. Tudi v Središcu ob Dravi smo se pripravljali na poplave in res lepo je bilo videti veliko množico Prikaz ob posredovanju v prometni nesreci na dnevu odprtih vrat (foto: Špela Stajnko) VESELE BOŽICNE PRAZNIKE IN SRECNO 2024! SREDiCA // 16 krajanov z lopatami, ki ste prišli polnit protipoplavne vrece. Tokrat jih, na sreco, nismo potrebovali. Vseeno smo gasilci v organizaciji Gasilske regije Podravje odšli pomagat na prizadeto obmocje v Mozirje. Na povabilo DVD Trnovec smo se septembra udeležili mednarodne gasilske vaje v Trnovcu. V mesecu požarne varnosti, ki je bil tokrat na temo požarov v naravi, smo se s kolegi iz Obreža udeležili gasilske vaje in delo gasilcev prikazali na osnovni šoli, oboje v organizaciji Gasilske zveze Središce ob Dravi. Brez udeležbe srediških gasilcev pa ni minila niti slovesnost ob dnevu gasilca v Obrežu niti kongres v Žalcu. Že v letu 2022 je padla ideja, da bi organizirali martinovanje v Središcu in s tem ponovno obudili druženje ljudi ob prazniku svetega Martina. Letos smo to tudi izvedli, in sicer z namenom združiti celotno obcino, k sodelovanju povabiti cim vec društev in naše domace ljudi privabiti na plošcad pred domaco obcinsko zgradbo. Mislim, da nam je prireditev zelo dobro uspela – kljub deževnemu vremenu. Ob tem se zahvaljujem podjetju Fagus GIS, d. o. o., in Obcini Središce ob Dravi za podporo pri izvedbi dogodka. Komisija za delo s clanicami je v mesecu decembru organizirala izdelavo adventnih venckov. Hvala vsem za udeležbo in prijetno druženje. Leto pa hiti h koncu. Pod streho moramo spraviti še kako vajo in zakljucek leta. Kot je razbrati, je za nami turbulentno, a nadvse uspešno leto, saj smo ob vseh dogodkih opravili še 22 intervencij, nekaj lažjih in kar precej težjih. Obnavljali in vzdrževali smo gasilski dom. Gasilci so obiskovali razne tecaje na ravni gasilske zveze ali Gasilske zveze Slovenije. Obnovili smo licence prvih posredovalcev, saj se je izkazalo, da smo zadnje case na intervenciji preveckrat bolnicarji. Kljucnega pomena – ne samo za naše društvo in naše krajane, ampak za vse naše obcane pa je, da nam je letos uspelo po vecletnem trudu podpisati pogodbo za nabavo nove gasilske avtocisterne z oznako GVC-3. Vsem obcanom, ki ste že prispevali financna sredstva ali to še nameravate, se od srca zahvaljujemo. GVC-3 je pomembna pridobitev za požarno varnost naše obcine in širše. Zahvala gre tudi Obcini Središce ob Dravi in županu, gospodu Toniju Jelovici, direktorici obcinske uprave, gospe Jelki Zidaric Trstenjak, in financniku, gospodu Boštjanu Kranjcecu. En velik HVALA pa velja tudi vsem našim gasilkam in gasilcem Prostovoljnega gasilskega društva Središce ob Dravi za vse opravljene ure prostovoljnega dela v gasilskem domu, na izobraževanjih, na intervencijah in tekmovanjih. Le s skupnimi mocmi zmoremo! Z gasilskim pozdravom Na pomoc! VSE DOBRO V 2024! SREDiCA // 17 Uspehi mladih srediških gasilcev v letu 2023 Lea Rajh, PGD Središce ob Dravi Vstopili smo v veseli december, pocasi odštevamo dneve do novega leta in prav je, da se ozremo nazaj, na vse letošnje aktivnosti ter uspehe, ki so nas znova razveselili in motivirali za nadaljnje delo. PGD Središce ob Dravi, z mladinsko komisijo na celu, posveca delu z gasilskim podmladkom še posebno pozornost, saj se zavedamo, da bomo lahko le z nacrtnim, usmerjenim in doslednim delom vzgojili in zagotovili dobre operativne gasilke in gasilce, ki bodo scasoma nadomestili izkušene starejše gasilce in veterane. Program dela, ki ga mladinska komisija skrbno nacrtuje za vsako koledarsko leto, je bil tudi letos pester in zanimiv. Vecinoma v naš program dela vkljucujemo tedenske vaje mladine, tekmovanja, tabore, razna srecanja in druge družabne dogodke ter tematske aktivnosti, ki so najveckrat povezane s prazniki, z navadami in s tradicijo. Na zacetku velja izpostaviti letošnje dosežke na tekmovanjih. Marca je naše društvo v telovadnici OŠ Središce ob Dravi organiziralo obcinski kviz gasilske mladine. Udeležili smo se ga s petimi ekipami. Z osvojenim prvim in tretjim mestom v kategoriji pionirjev ter prvim in drugim mestom v kategoriji mladincev smo se s štirimi ekipami uvrstili na regijski kviz, ki je potekal na OŠ Podlehnik. V konkurenci 23 ekip v obeh kategorijah so si pionirji s svojim znanjem in spretnostjo na poligonu prislužili drugo mesto, mladinci pa zasluženo prvo mesto. Tako smo se tudi letos razveselili uvrstitve na državni kviz mladine v sredini aprila na OŠ Brinje v Grosupljem. Ceprav nam ni uspelo poseci po najvišjih mestih v državi, smo zelo ponosni na naše najmlajše. Naj omenim, da sta na državnem kvizu dva clana našega društva sodelovala tudi kot sodnika ocenjevalca. V poznih spomladanskih in poletnih mesecih se vsako leto med drugim pripravljamo še na gasilsko orientacijo. Po obcinskem tekmovanju v Pršetincih, ki je potekalo v mesecu maju v neugodnih vremenskih razmerah, je sledila še regijska orientacija v Spodnji Polskavi. Sodelovali smo z eno ekipo pionirjev, ki je osvojila prvo mesto in s tem tudi uvrstitev na državno tekmovanje v Novi Gorici. Naši pionirji so si v mocni konkurenci priborili koncno 22. mesto v državi, med sodniki pa smo imeli tudi dva predstavnika iz našega društva. Težko je zajeti vse aktivnosti celega leta, zlasti ce se te odvijajo na tedenski ravni. V zacetku julija smo se udeležili tekmovanja v krosu v Senešcih, prvi vikend v septembru pa je potekalo že cetrto srecanje mladine Podravske regije s tekmovanjem dvojic v Moškanjcih. Sodelovali smo z osmimi ekipami, najbolje pa sta se odrezali ekipa mladincev z osvojenim tretjim mestom in ekipa pripravnic z osvojenim prvim mestom. Vredno je omeniti še nekaj dejavnosti, ki jih redno vkljucujemo v naš letni nacrt dela in jih izvajamo med pripravami na tekmovanja in samimi tekmovanji. Leto pricnemo z zborom mladine, ki izgleda povsem enako kot obcni zbor društva, edina razlika je le ta, da zbor v celoti vodijo in izpeljejo otroci. V spomladanskem casu se lotimo tradicionalnega pletenja mladinskega presmeca, ki ga na cvetno nedeljo odnesemo k farni cerkvi na Grabe. Ne uide nam niti cistilna akcija v sklopu cišcenja obcine, saj se pridružimo clanom in clanicam društva ter jim pomagamo ocistiti traso od mejnega prehoda do bencinske crpalke. V zacetku maja praznujemo god našega zavetnika svetega Florjana, ki ga pocastimo z obiskom svete maše in s Florjanovim pohodom. Ob koncu šole že tradicionalno izvedemo naš tabor mladine, ob koncu pocitnic pa se odpravimo še na tabor k našim prijateljem iz PGD Sela. Poletne vaje so zelo sprošcene in zabavne, ker vkljucujejo igranje nogometa, špricanje z vedrovkami, peko koruze in razlicne športno-gasilske poligone z igrami. Meseca oktobra se udeležimo dneva odprtih vrat našega društva, prisotni smo tudi na dnevu gasilcev Gasilske zveze Središce ob Dravi, ob koncu leta pa naše clanice razveselimo z obiskom delavnice izdelovanja adventnih venckov. Vsako leto za podmladek organiziramo tudi zakljucni izlet. Obc . inski kviz gasilske mladine v Sredis . c . u ob Dravi Regijsko tekmovanje iz orientacije v Spodnji Polskavi Foto: Špela Stajnko SREDiCA // 18 Tako kot mentorji vzgajamo in izobražujemo naše najmlajše, se tudi sami redno udeležujemo regijskih in državnih posvetov, kjer svoje znanje, izkušnje in primere dobre prakse pri delu z mladimi izmenjujemo z mentorji iz drugih društev, zvez in regij. V gasilstvu se soocamo z vedno vec izzivi, naše delo postaja zahtevnejše in bolj odgovorno. Središki gasilci si bomo še naprej prizadevali uresnicevati zadane cilje in stremeti k napredku naše organizacije, ki še vedno temelji na humanitarnih vrednotah in služi ljudstvu, torej vam, drage obcanke in obcani. Želeli bi si, da tudi vi prepoznate naše vrednote, znanje in obsežno delo, ki ga opravljamo prostovoljno. Prav tako vas vljudno vabimo v naše vrste – tako mlade kot tudi malce starejše – za vsakega izmed vas se pri nas nekaj najde. Naj zakljucim z zahvalo vsem, ki nas spodbujate in podpirate pri našem delu ter nam pomagate pri vseh zadanih nalogah. Hvaležni smo vam in cenimo, da nam omogocate, da nenehno rastemo, se razvijamo in gradimo mocno skupnost. Hvala in Na pomoc! Martinovanje v Središcu ob Dravi 2023 V letu 2023 je med clani našega društva dozorela ideja, o kateri smo se zaceli pogovarjati že v minulem letu, saj smo bili mnenja, da si naša obcina zasluži prireditev, ki bo povezovala obcane in obcanke, društva in obrtnike iz naše obcine ter druge lokalne ponudnike in obiskovalce od blizu in dalec. Clani PGD Središce ob Dravi smo prevzeli iniciativo, da pri nas ponovno obudimo tradicijo praznovanja Martinove sobote. Tako smo letos organizirali martinovanje, ki je potekalo v soboto, 11. novembra 2023, na Trgu talcev, pred obcinsko zgradbo. Kljub temu da nam je vreme v jutranjih urah malce nagajalo, smo bili prica pestremu celodnevnemu dogajanju, ki sta ga obogatila kulturno zabavni program in odlicna vinsko- kulinaricna ponudba. S svojim obiskom nas je pocastila še kogovska vinska kraljica, Rebeka Curin. Godba na pihala Središce ob Dravi je s svojimi prešernimi melodijami otvorila dogodek, sledila pa sta kratka nagovora predsednika PGD Središce ob Dravi, Damjana Munde, in župana obcine Središce ob Dravi, Tonija Jelovice. V zabavnem programu so se zvrstili številni nastopajoci iz naše obcine. Zapele so Ljudske pevke KD Obrež, ob zvokih harmonike se je z dvema spletoma predstavila tudi Folklorna skupina Obrež. Program je z nekaj pesmimi popestril pevski zbor Društva upokojencev Središce ob Dravi, tradicionalni krst mošta pa so pripravili clani Gledališke sekcije KD Obrež in nas s svojo predstavo dodobra nasmejali. Za atrakcijo in smeh je nedvomno poskrbelo žaganje hloda s starinsko rocno žago. Ker so bili številni nad dogajanjem tako navdušeni, smo izpeljali kar tekmovanje v žaganju. Vzdušje je vsekakor popestrila prva vinska milja v našem kraju, ki je privabila kar štirinajst pogumnih tekmovalcev. Gre za tek na 1600 metrov, ki ga drugod po Sloveniji in v tujini poznajo pod imenom pivska milja, tekaci pa morajo na vsakih 400 metrov popiti doloceno kolicino pijace. Tako smo tekmovanje za namen martinovanja preimenovali kar v vinsko miljo in prilagodili nekaj pravil. Prvi trije so bili primerno nagrajeni, iskrene cestitke pa vsem sodelujocim za vztrajnost in tek po dežju. Obiskovalce je na stojnicah pricakala raznolika vinsko- kulinaricna ponudba. S svojimi dobrotami so sodelovali clani in clanice TD Središce ob Dravi, clanice programa »Tako kuham jaz« pod okriljem Ljudske univerze Ormož in Cebelarstvo Majeric. Vinogradništvo Sedlak in Ptujska klet sta na pokušino postavila svoja najboljša vina in penine, središki gasilci pa smo med drugim poskrbeli še za gostinsko ponudbo. Dobrega kozarcka, pestrega kulturnega programa in odlicne družbe na martinovanju v Središcu letos ni manjkalo. Za izkazano pripravljenost pomagati se zahvaljujemo tudi Klubu traktoristov Steyr, ki našim obiskovalcev zaradi dežja, žal, niso uspeli omogociti turisticne vožnje po domaci obcini. Za posluh in veliko pomoc pri realizaciji dogodka se iskreno zahvaljujemo Obcini Središce ob Dravi in podjetju Fagus GIS. Za sodelovanje pri peki se zahvaljujemo Irfanu Bajricu, za ozvocenje in glasbo pa Robiju Novaku. Najvecjo zahvalo si vsekakor zaslužijo clani in clanice našega društva, saj brez delovne vneme in izkazanega truda takšne prireditve ne bi bilo. Verjamemo, da se naslednje leto vidimo v še vecjem številu. Velik hvala vsem za obisk in nasvidenje do Martinovanja 2024! Lea Rajh, PGD Središce ob Dravi Foto: Špela Stajnko Foto: Špela Stajnko SREDiCA // 19 Kot samo ime pove, gre za eno najvecjih naravnih nesrec v naši državi. Cetrtega avgusta 2023 se je za nekatere državljane Slovenije življenje obrnilo na glavo. V zelo kratkem casu je vecji del Slovenije zajelo mocno deževje in s tem povzrocilo obilno narašcanje rek in potokov. Tako je veliko obmocje dobesedno v trenutku zalila voda ter s tem odnašala vse, kar se je dalo odnesti. Kar nekaj ljudi je ostalo odrezanih od sveta. Delovale niso nobene komunikacije. Nekateri so se zavarovali pred deroco vodo tako, da so splezali celo na strehe. Zaradi vsega omenjenega je poveljnik Civilne zašcite Republike Slovenije aktiviral državni nacrt alarmiranja. Vodja intervencije je gasilska društva širom Slovenije aktiviral eno za drugim. Aktivirani smo bili tudi mi v PGD Obrež. Na intervencijo smo šli 14. avgusta 2023 skupaj z gasilci Podravske regije. Iz našega gasilskega društva nas je šlo 6 gasilcev ter vozilo GV-GP1 Ford Ranger. Skupaj z nami so šli tudi gasilci iz PGD Središce ob Dravi. V zgodnjih jutranjih urah smo se odpravili na zbirno mesto v Kidricevem, kjer je bilo zbirno mesto za gasilce iz Podravske regije. Od tam smo se v konvoju peljali v Zgornjo Savinjsko dolino, kjer so nas pricakali domaci gasilci PGD Mozirje in nas napotili pred njihov gasilski dom. Druge enote iz Podravske regije so razporejali na razlicne kraje, kjer je bila potrebna pomoc. Sledila so navodila ter naloge, ki smo jih opravljali. Našo gasilsko enoto, kakor tudi gasilce iz Središca ob Dravi, so razdelili v tri skupine ter nas napotili na tri razlicne kraje, kjer smo opravljali razlicna dela. Jaz sem bil zadolžen za vozilo GV-GP1, katerega naloga je bila cišcenje cestišc, druga naša skupina pa se je pridružila skupini iz PGD Središce ob Dravi. Njihova naloga je bila cišcenje poplavljenih objektov. Tretja skupina iz PGD Središce ob Dravi je bila zadolžena za dostavo vode z vozilom GVC 16/25. Moram povedati, da delo ni bilo lahko, zraven samega dela pa smo se še srecevali z domacini, ki jim je voda odnesla dobesedno vse, v kar so vlagali vec let, na koncu pa ostali sami – nekateri nemocni, prestrašeni, kaj bo, ce se poplave ponovijo. Ko smo se pogovarjali z domacini, so nam pripovedovali, da si v najhujših sanjah niso mislili, da se lahko kaj takega zgodi. Voda je v zelo kratkem casu narasla tako visoko, da jim drugega ni preostalo kot umik na varno – nekateri so se povzpeli celo na strehe hiš. Niti za trenutek niso pomislili, da bi reševali premoženje. Kljub temu da živimo ob reki Dravi, pa smo doživeli tudi velike poplave, si ne morem predstavljati, ko nam domacini pokažejo, kako visoko je segala voda na njihovih hišah. Ko smo se vozili cez naselje Nazarje, smo gledali eno izmed podjetij, za katero so nam domacini pripovedovali, da je to podjetje imelo objekte skoraj do polovice v vodi. Med samimi nalogami, ki smo jih opravljali, pa sem opazil ogromno prostovoljcev iz cele Slovenije, ki so prišli pomagat pri cišcenju. Tako lahko recem, da v Sloveniji še vedno kot narod stopimo skupaj ter pomagamo ljudem, ki so pomoci potrebni. Nekateri so prišli pomagat kot svojci, vecina pa jih je bila tam prostovoljno. Ko smo med samim delom opazovali te poškodovane objekte, smo se spraševali, ali je mogoce to sploh spraviti v prvotno stanje. Ves material, ki ga je voda prinesla v objekte ter raznosila po okolici. Kako pocistiti vse uniceno? Ko se je dan bližal koncu, smo pocasi zakljucevali z nalogami, ki so nam bile dane. Vse tri skupine, kot so nas razdelili na zacetku, smo se vrnile v gasilski dom PGD Mozirje, kjer je sledila malica ter pocasi odhod proti domu. Domov smo se vrnili v vecernih urah. Kaj povedati po vrnitvi z intervencije? Predvsem žalost, žalost ljudi, ki jih je ta naravna nesreca prizadela. Pa vendar to ni vse, saj bodo nekateri morali kraj, kjer so vec desetletij živeli in ustvarjali, zapustiti za vedno. Žal so nekateri domove gradili dobesedno ob rekah in za te varnosti na tem podrocju vec ni. Žal narava vedno bolj posega v naša življenja. Sprašujemo se, cemu smo še kos. Kakšne preizkušnje nas še cakajo? Lani smo se bojevali z najvecjim požarom v zgodovini naše države, letos nas je narava spet kaznovala z najvecjimi poplavami v zgodovini naše države. Upamo lahko samo, da se kaj takega ne pripeti pri nas, saj tudi del naše obcine spada k poplavnemu obmocju. Poplave 2023 Simon Zorec, vodja enote PGD Obrež Kot vsako leto do sedaj smo gasilci iz Obreža v januarju priceli z obiski obcnih zborov prijateljskih društev. Imamo namrec kar 14 prijateljskih društev, tako da so bile sobote zasedene do zacetka marca. Prvo soboto v mesecu marcu smo praznovali svoj 99. obcni zbor. Kmalu po praznovanju obcnega zbora je sledila izdelava presmeca ter nošnja le-tega do cerkve na Grabah. To je sedaj pri nas že tradicija. V letošnjem PGD Obrež v letu 2023 Simon Zorec, tajnik PGD Obrež SREDiCA // 20 letu smo ga izdelali v Šalovcih pri Podgorelcevih, katerim se tudi zahvaljujemo, da so nam to omogocili. Potem je sledil vuzmeni vikend, ko smo se operativci udeležili kresovanja z namenom izvajanja požarnega varovanja. Kmalu je sledila dirka starodobnih motociklov v Središcu ob Dravi, kjer smo v petek sodelovali pri pranju cestišca ter v soboto in nedeljo pri varovanju same dirke. Ves ta cas pa nismo mirovali na podrocju gasilskega izobraževanja. Tako je nekaj gasilcev opravilo tecaj temeljnega usposabljanja, nekaj gasilcev pa je svoje znanje obnovilo na tecajih specialnosti. Izobraževali smo se tudi na vadbenem gasilskem poligonu v Ormožu, kjer smo v sklopu rednih operativnih vaj sodelovali na dveh vajah Gasilske zveze Središce ob Dravi. V gasilskem domu smo približno enkrat mesecno izvedli vaje prvih posredovalcev, to znanje redno obnavljamo za intervencije, kjer pomagamo nujni medicinski službi iz Zdravstvenega doma Ormož. V tekocem letu smo dvakrat sodelovali pri požarnem varovanju konjeniške prireditve v Pušencih, kjer smo poleg požarnega varovanja zagotavljali tudi oskrbo z vodo za konje. Ogromno casa smo namenili delu z našo mladino. Tako smo se v sklopu mladinske komisije PGD Obrež na zacetku leta najprej lotili gasilskega kviza. Sodelovali smo na kvizu Gasilske zveze Središce ob Dravi z ekipami pionirjev in mladincev. Na tem tekmovanju se nam je uspelo z ekipo pionirjev uvrstiti na regijsko tekmovanje v kvizu, ki je potekalo v Podlehniku. Žal nam je na tem tekmovanju zmanjkala le ena tocka, da bi se uvrstili na državni kviz. Kmalu po kvizu smo priceli z vajami iz gasilske orientacije. Tudi na tem tekmovanju smo se najprej udeležili omenjenega tekmovanja na nivoju GZ Središce ob Dravi, kjer smo dosegli odlicne rezultate. S petimi ekipami smo se udeležili regijskega tekmovanja v gasilski orientaciji, ki je potekala v PGD Spodnja Polskava. Z eno ekipo mladincev smo se uvrstili na državno tekmovanje v gasilski orientaciji. Od 34 ekip smo dosegli 16. mesto. Udeležili smo se še tekmovanja v krosu v PGD Senešci, kjer je ena ekipa pionirjev dosegla skupno prvo mesto. Sledilo je še nekaj družabnih srecanj z našo mladino, med katerimi bi omenil obisk zabavišcnega parka Woop v Murski Soboti. Kar se tice dela z mladino, imamo za letošnje leto v planu še izdelovanje novoletnih vošcilnic ter zakljucek leta za vso mladino. Kar se tice dela z ženami, so se naše gasilke udeležile raznih srecanj, med katerimi bi poudaril srecanje žena Podravske regije. Redno so se udeleževale tudi raznih aktivnosti, med katere spada urejanje okolice gasilskega doma. Tudi na naše veterane ne smemo pozabiti, saj moram povedati, da so zelo aktivni. Udeležili so se srecanja gasilskih veteranov Podravske regije, ki je potekalo v PGD Polenšak. Organizirali so razna srecanja, izvedli so izlet, ki je že stalna praksa naših veteranov. Sodelovali so tudi na raznih srecanjih v organizaciji GZ Središce ob Dravi. Da se vrnem nazaj na operativo, brez katere ni gasilskega društva. Moram omeniti vec intervencij, med katere seveda spada pomoc ob sanaciji po poplavah v Savinjski dolini. Tudi v naši obcini nam poplave niso bile naklonjene, tako da je veckrat sledila kakšna aktivnost v smislu preprecevanja ob poplavah. V organizaciji Civilne zašcite Obcine Središce ob Dravi smo se redno udeleževali polnjenja protipoplavnih vrec. V letošnjem letu smo imeli tudi nekaj požarnih intervencij, med katerimi bi posebej poudaril požar lesene lope na Grabah, kjer je sam požar ogrožal stanovanjski objekt. S hitro odzivnostjo nam je uspelo s pomocjo kolegov iz Središca ob Dravi stanovanjski objekt obvarovati pred najhujšim. V jesenskem delu nas je cakal mesec požarne varnosti, v katerem je bila tema Požari v naravi. V sklopu omenjenega meseca smo organizirali dan odprtih vrat našega društva ter sodelovali na veliki mednarodni vaji prijateljskega društva DVD Trnovec. V omenjenem mesecu smo tudi poskrbeli za predstavitev naše opreme. Skupaj z gasilci iz Središca ob Dravi smo predstavili našo opremo osnovnošolcem iz Osnovne šole Središce ob Dravi. V mesecu oktobru je bil kongres Gasilske zveze Slovenije (GZS) v Žalcu, kjer smo tudi mi imeli svoje predstavnike. Kongres GZS pomeni volitve v organe GZS. Tako lahko recem, da je predsednik GZS ostal enak, in sicer je to Janko Cerkvenik, bil pa je izvoljen novi poveljnik, ki prihaja iz naše Podravske regije, to pa je Zvonko Glažar. Seveda nam poleg našega gasilskega dela ogromno casa vzame skrb za urejanje zelenih površin v Jami Foto: Špela Stajnko SREDiCA // 21 Obrež, kjer imamo postavljeno tako imenovano »Huto«, v kateri se tekom leta odvijajo razna srecanja. Ce vam mogoce kdaj zmanjka idej, kje organizirati zabavo za prijatelje ali sorodnike, vam obrški gasilci lahko priskocimo na pomoc in vam ponudimo prijeten prostor za druženje. Ce bi vas omenjeno zanimalo, nas le pogumno kontaktirajte. Za konec pa moram omeniti še pomembno obvestilo. Namrec naše gasilsko društvo v prihodnjem letu praznuje 100. obletnico delovanja, ki jo bomo praznovali 8. 6. 2024. Ker k omenjeni obletnici seveda spada tudi izdelava biltena, naprošamo vse krajane, obcane, ce mogoce kdo od vas pozna kaj zgodovine PGD Obrež, da se nam kar pogumno javite. S tem nam boste v veliko pomoc pri izdelavi omenjenega biltena. Tudi vsaka slika, povezana z zgodovino, bi nam prav prišla. Vsak podatek nam je dobrodošel. Za konec leta nas caka še zakljucna seja, na kateri nam naš predsednik vošci vse dobro v prihajajocem letu. Po seji pa sledi druženje in kovanje nacrtov za prihodnje leto. Z gasilskim pozdravom Na pomoc! Prireditev ob 30-letnici ZVVS in 55-letnici Teritorialne obrambe v Središcu ob Dravi Miran Fišer, Obmocno združenje veteranov vojne za Slovenijo Clani OZVVS Ormož so 16. novembra 2023 v sodelovanju z OZSC Ormož pripravili prireditev, s katero so obeležili 55-letnico TO in 30-letnico ZVVS. Priprave na dogodek sta prijazno podprla župan Obcine Središce ob Dravi, Toni Jelovica, in ravnateljica OŠ Središce ob Dravi, mag. Jasna Munda. Med visokimi gosti so pozdravili središkega župana Tonija Jelovico in župana Obcine Ormož, Danijela Vrbnjaka, generala Ladislava Lipica in dr. Alojza Šteinerja, nekdanjega komandanta TO Ormož, Mirka Novaka, polkovnika SV, Ernesta Pleha, podpredsednika OZVVS Ormož, Dušana Bombeka, ter veterana Ivana in Franca Puklavca. Med slavnostnimi gosti so bili tudi pripadniki TO Obcine Ormož in castniki 73. Obm ŠTO, med njimi Aleksander Štampar, Franc Šulek, Vito Pajek, Toncek Marcec, Miran Štampar, Franjo Polic, poveljniki vojnih enot TO Ivan Kuharic, Božo Jaušovec, Jožef Crcek in Jožek Zadravec ter pripadniki voda TO KS Središce. Prireditev so Veterani OZVVS in OZSC Ormož postavili v Središce ob Dravi, ki je v casu gradnje TO kot slovenske obrambne sile prispevalo v njeni graditvi z odlocilnimi kadri in delovanjem organizacijskih enot, v vojni za Slovenijo pa se je v tem lokalnem okolju odvijala prava drama, ko so se pripadniki središkega voda TO in milicniki 7 MKT znašli pred mocno oklepno mehanizirano enoto JLA, ki je s svojim delovanjem ogrožala vse ljudi takratne KS Središce ob Dravi. Glavnino kulturnega programa prireditve so pripravile ucenke in ucenci OŠ Središce ob Dravi. Mladinski pevski zbor OŠ Središce ob Dravi je pod vodstvom ucitelja Tomaža Sok Ivana zapel himno in pesem "Svobodno sonce". Ucenka Lana Meznaric je zapela pesem Poletna noc, ucenka Zala Novak pesem Malo miru, ucenka Valentina Krnicar pa se je predstavila s trobento s skladbo Mala suita. Nastopili so tudi clani in clanice Starejše folklorneskupine OŠ Središce ob Dravi in nam pod vodstvom uciteljice Lidije Palcic predstavili splet štajerskih plesov. Clani Trobilnega kvarteta Kulturnega društva Ormož, ki delujejo pod vodstvom Slavka Petka, so poskrbeli za ubran prihod praporšcakov pokrajinskih odborov ZVVS Vzhodnoštajerske pokrajine in Pomurja: Ormož, Ljutomer, Gornja Radgona, Maribor, Ptuj, Ruše, Lenart, Slovenska Bistrica in PVD SEVER Maribor ter OZSC Ormož, Slovenska Bistrica in Ljutomer, ki so dali prireditvi poseben domoljubni ton. Zbrane sta nagovorila župan Toni Jelovica in slavnostni govornik, podpredsednik ZVVS – brigadir Venceslav Ogrinc. V vsebinskem delu prireditve, ki so ga imenovali tematski razgovor, so organizatorji želeli spomniti na delovanje obrambnega sektorja pred vojno za Slovenijo, razvoj TO Republike Slovenije in na pripravo TO VŠP in Ormož do preoblikovanja Obcinskega štaba. V razgovoru so sodelovali nekdanji komandant OŠTO Ormož, Mirko Novak, nekdanji pripadnik TO Pomurja in VŠP, dr. Alojz Šteiner ter veterana Ivan in Franc Puklavec, ki sta bila razporejena v vod TO za PDD. V drugem delu tematskega razgovora je bil poudarek na vzpostavitvi in razvoju ZVVS, ki ga je podal predsednik ZVVS Ladislav Lipic. Pogled na delovanje Foto: D. Mauko, D. Kukovec SREDiCA // 22 castniške organizacije, ko je še delovala kot ZRVS, in njen vpliv na delovanje TO je podal Ernest Pleh, predsednik OZSC Ormož. Podpredsednik OZVVS Ormož, Dušan Bombek, je predstavil prispevek krajanov Središca ob Dravi k delovanju obrambnega sektorja nekdanje Obcine Ormož in TO Obcine Ormož. Clani ZVVS Ormož smo ponosni, da nam je uspela prireditev v Središcu ob Dravi, ki je potrdila našo zavezanost k ohranjanju spomina na graditelje TO, udeležence vojne za Slovenijo in na dogodke, ki so se odvili med vojno za Slovenijo. Veseli smo, da nam je v sodelovanju z OŠ Središce ob Dravi, z vodstvom Obcine Središce ob Dravi in s Trobilnim kvartetom KD Ormož uspelo pripraviti domoljuben in k svetovnemu miru usmerjen kulturni program. Podpora županov obcin Ormož in Središce ob Dravi ter udeležba sosedov iz PO ZVVS VŠP in Pomurja ter OZSC Ormož, Ljutomer, Maribor in Slovenska Bistrica ter PVD SEVER Maribor s prapori pa potrjuje, da je pri nas veteranstvo in domoljubje globoko zakoreninjeno. Spet zgodbe izza odra Silva Marcec, Folklorna skupina Obrež Bil je petek. Pa ne zvecer, ko si vzamemo cas za vaje. Bilo je zgodnje popoldne. Takoj po kosilu. Zbralo se nas je sedem parov in muzikant. So se cudili, da imamo ob tej uri cas. Naša Janja je prosila, da bi prišli popestrili njihovo tradicionalno prireditev. In ce si naš, se maksimalno potrudimo. Kje smo bili? V Centru starejših obcanov Ormož. V to ustanovo greš tudi zaradi zahvale vsem tistim, ki so tam nastanjeni, ker so v življenju že nekaj za nas naredili. Greš pa tudi z mislijo, da boš mogoce tudi ti nekoc tam. Seveda se sedaj na racun te možnosti še vsi hecamo in se smejemo raznim izrecenim bedastim izjavam. Odplesali smo in bili deležni pohval. Po nastopu smo se družili s stanovalci, z osebjem, s sorodniki varovancev in seveda dobro jedli in pili. Vsi malo težji, zaradi dobre pogostitve in tudi zaradi težjih misli, smo se odpravili do parkirišca pri pokopališcu. Neverjetno dolga je bila pot do tja. Izkušnja tega dne pa zelo prijetna. Mogoce pa še kdaj vsi mi zdravi in veseli obogatimo dan tistim, ki ne zmorejo sami. Še zanimivost, Janja se je med programom preoblekla trikrat. Smo ugotovili, da je imela »spleticne«. Hvala za krasno izkušnjo. Najraje pa nastopamo na domacem terenu – citaj na domacem odru … Temu se rece prednost domacega terena. Ampak za domaci nastop se je treba še posebej dobro pripraviti. V publiki imamo doma vedno dobre poznavalce folklornega plesa. Pa plešemo vedno isto … Smo pa redka folklorna skupina, ki svoj program prilagaja glede na želje organizatorja. Smo »fahmani« … Poznavalci so zelo pohvalili ženske frizure. Tudi odplesano je bilo lepo. Seveda smo bili sprošceni, ker nismo bili organizatorji, ampak samo »pomagaci«. Müha na lonci je prireditev, kjer sodelujemo vse tri sekcije, glavni pa so naši gledališcniki. Golaž je bil zelo dober. V Središcu smo martinovali. Deževalo je, mi smo pa plesali pod streho šotora. Toplo ni bilo, zato smo se prekomerno greli s »kuhanckom«. Pa saj je bil praznik vina in bilo bi smešno, ce ga ne bi pocastili s tem, da ga nekaj spijemo. Pohvalno. Bila je nedelja. Okrog kosila. Naš Dom kulture je vedno tocka, kjer zacnemo našo pot. Imeli smo dva kombija. Razdelimo se po starosti. Starejši v enega, mlajši v drugega. Upokojenec Danilo je imel tokrat sreco, peljal se je z mlajšimi. Smer vožnje – Mislinja. Prva postaja – Tepanje. Sendvice smo »pokoncali«. Pili smo »šiš-miš«. Ne vem, ce se res tako rece. Seveda je treba tudi na stranišce. Pa pokaditi je treba cigareto, obvezno pomirjevalno sredstvo. Kako bomo nadaljevali pot, je bila takrat deseta briga … In smo šli dalje. Prvi kombi mimo izvoza za Slovenske Konjice, drugi pa na izvoz. Kaj sedaj? Naj v Dramljah obrnejo. Ne, njim kaže navigacija smer Velenje. In smo šli vsak po svoji poti. Kombi cez Velenje je doživel pravo poletno vreme. Sonce, zeleno travo … Kombi skozi Zrece in Vitanje pa pravo zimsko idilo. Sneg na travnikih, sneg na drevesih … Cesta pa je bila cista. Spotoma smo si pošiljali slike. Ja, kam te vi greste? Na morje … Kam pa vi? V »šumo« drv delat … Nastop je bil dobrodelen. Zbirali so prostovoljne prispevke za družine, ki so jih prizadele poplave. Našemu županu pa se zahvaljujemo za pokritje stroškov za gorivo. Domov smo se vsi vracali po cesti z zimsko idilo. To, da smo videli lucke v Mariboru, pa se moramo zahvaliti Lanu. Pripeljali smo ga pred študentski dom in se obnašali kot študentje … Krožišca na cesti so super pogruntavšcina. Okrog se lahko pelješ, kolikokrat hoceš. No, ce slucajno ne zagledaš kakšnega policaja, ki bi se mu tvoje pocetje zazdelo sumljivo. Kje smo še stali, pa naj ostane skrivnost. Naš sv. Miklavž, angelcki in parklji so tudi že opravili svoje poslanstvo. Obiskali so CSO Ormož in naše otroke po hišah. Lep obicaj, ki ga je vredno ohraniti. Hvala, naša draga Sandra, za donacijo paketkov, ki jih je Miklavž delil našim otrokom. Kaj sledi? Ja intenzivne vaje. Kam gremo? V Fieso. Kaj bomo tam delali? Vadili nove odrske postavitve. Celo soboto in še pol nedelje. Greš z nami? SREDiCA // 23 Še prošnja … Ob 50. obletnici delovanja Kulturnega društva Obrež, ki jo obeležujemo v letu 2024, želimo pridobiti cim vec zgodovinskih zanimivosti o delovanju in dogodkih našega društva v gledališki, folklorni in pevski sekciji. V Obrežu imamo bogato folklorno zgodovino in je tudi kar nekaj arhiviranega gradiva. Dejavnosti dramske oz. gledališke sekcije in pevcev ljudskih pesmi so nekoliko slabše zabeležene, zato se obracamo na vas, spoštovani obcani in obcanke, da pobrskate po starih albumih, pismih, dramskih besedilih, pesmaricah in priznanjih in nam pomagate sestaviti cim natancnejše spomine na zgodovinske dogodke našega društva. Clani vseh treh sekcij kulturnega društva vam bomo hvaležni za vaš doprinos k obujanju spominov. Vsaka informacija, sporocena na telefon (031 899 827) ali na elektronski naslov (gledaliska. obrez@gmail.com), bo zelo dobrodošla in cenjena. Vesele praznike in srecno novo leto! Boštjan Kuharic, predsednik KD Obrež Müha na lonci Kulturno društvo Obrež Kulturniki smo vas tudi to jesen povabili na našo sedaj že tradicionalno prireditev Müha na lonci. Uvodoma so oder zasedli otroci in predstavili avtorsko delo režiserja Boštjana Kuharica z naslovom Smola ali sreca. Igra je tokrat združila najvecje število igralcev in podporne ekipe na in v zaodrju. Prav prijetno je bilo slišati ljudske pevke, katerih pesmi prenašajo tradicijo in spominjajo na pretekli cas. Odrasla gledališka skupina je pripravila prav tako avtorsko delo Boštjana Kuharica, ki govori o družinskih prigodah. Mladostniške težave, pa težave s tašco, razlike med spoloma in iskanje ravnovesja staršev med željami in pricakovanji otrok ter starih staršev. Na koncu so oder zasedli še folklorniki, ki so se predstavili s plesi vzhodne Štajerske. V Kulturnem društvu Obrež vsako leto štejemo vec clanov, ki zapolnjujejo odre v našem domu kulture in tudi povsod drugje. Naslednje leto praznujemo velik jubilej, zato vas vabimo, da se nam pridružite in skupaj ustvarimo spomin na pretekli cas. Klub traktoristov Steyr Središce ob Dravi v letu 2023 Simon Zorec, tajnik Kluba traktoristov Steyr Središce ob Dravi Z delom smo clani Kluba traktoristov Steyr Središce ob Dravi priceli z obcnim zborom. Na obcnem zboru smo izvolili novo vodstvo za mandatno obdobje 2023– 2027. Novi predsednik je postal Stanko Zebec, ki je zamenjal dosedanjega predsednika Joža Šefa. Joža, kot ga klicemo v klubu, je bil dva mandata predsednik kluba in je tudi bil gonilna sila, tako da smo bili v dobri kondiciji. Zato se mu tudi ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo za vso opravljeno delo ter ga seveda prosimo, da nam s svojim znanjem pomaga še naprej. Novi predsednik Stanko Zebec je do sedaj opravljal SREDiCA // 24 funkcijo blagajnika, ki pa jo je sedaj prevzela Jožica Murad. Vse ostale funkcije v klubu pa so bolj ali manj ostale nespremenjene. Takoj po obcnem zboru smo že priceli z aktivnostmi. Najprej nas je cakala udeležba na obcnih zborih prijateljskih društev. Prva vecja naloga je bilo sodelovanje pri dirki s starodobnimi motocikli v Središcu ob Dravi. Naša naloga je bila postavitev malih oglatih bal slame ob progi. Na sami dirki pa smo opravljali funkcijo redarjev. Po koncani dirki je sledilo še pospravljanje oglatih bal slame. V mesecu juniju smo se odpravili na krajši izlet s traktorji. Naredili smo en krajši krog cez Vitan, Presiko, Razkrižje na hrvaško stran k razglednemu stolpu Maderkin breg, s katerega je lep razgled na okoliške kraje. Nato nas je pot vodila do vikenda našega clana Janka Novaka, kjer smo si malo opomogli ob dobri jedaci in kozarcu dobrega vina. Potem nas je pot peljala proti domu, kamor smo prispeli v vecernih urah. V mesecu juniju pa smo bili še posebej aktivni, saj smo organizirali mlatev na stari nacin. Z našo klubsko mlatilno smo prikazali, kako se je nekdaj mlatilo. Prireditev se je odvijala v obrški Jomi, s samo udeležbo pa smo bili zadovoljni. To pomeni, da ljudi še vedno zanimajo stara kmecka opravila, zato bomo omenjeno prireditev prihodnje leto ponovili in mogoce vkljucili še kakšno kmecko opravilo, ki je povezano z mlatvijo. Tudi letos smo sodelovali pri kuhanju golaža pri našem prijateljskem društvu iz Nedelišca v sosednji Hrvaški. Tudi tam smo se dobro odrezali. V poletnih mesecih so sledile razne vožnje s traktorji starodobniki. Tako smo se udeležili oranja pri našem prijateljskem društvu Vitezi Pesnicarji iz Dornave. Udeležili smo se srecanja starodobnikov v Miklavžu pri Ormožu, ki ga prireja Društvo za ohranjanje kulturne dedišcine in razvoj podeželja iz Miklavža pri Ormožu ob svojem krajevnem prazniku. Sledilo je oranje s starodobniki na Krcevini, ki je potekalo na državni ravni v organizaciji Društva za ohranjanje kulturne dedišcine in razvoj podeželja iz Miklavža pri Ormožu, pod okriljem Slovenske veteranske moto zveze. Tu moram poudariti, da smo se pri oranju dobro odrezali, saj je naš clan Stanko Zebec osvojil prvo mesto. S sabo je še odnesel prehodni pokal Vlada Plohla in prehodni pokal Slovenske veteranske moto zveze. Temu primerno je potem sledilo slavje v našem klubu. Udeležili smo se tudi srecanja starih traktorjev v Svetem Urbanu na Hrvaškem. To srecanje je bilo prava paša za oci, saj se ga je udeležilo vec kot 100 starodobnih traktorjev, ki jih danes skoraj ne vidiš vec ne na cesti in ne na polju. Sledila je panoramska vožnja po bližnjih vinotocih. Udeležili smo se še enega srecanja starodobnih traktorjev v Selnici na Hrvaškem. Tam smo si ogledali zasebni muzej starodobnih vozil Šardi. Tudi tam je bilo kaj za videti, saj se je tudi tam zbralo vec kot 100 starodobnih traktorjev. Izredno zanimiva je panoramska vožnja s starodobniki, saj si napaseš oci z ogledom pokrajine in stare tehnike. Tam smo dobili posebno priznanje za udeležbo na tem srecanju kot udeležena skupina iz Slovenije. Jeseni smo pomagali na trgatvi pri našem clanu Branku Rakuši. To je že sedaj obicaj, saj s traktorji starodobniki odpeljemo grozdje iz vinograda na prešo, kjer grozdje sprešamo s prešo na stari nacin. V mesecu oktobru smo imeli kot vsako leto doslej kostanjev piknik. Tu se zberemo clani kluba, kjer nam Branko poleg kostanjev pripravi še nekaj iz mesa. In tako zakljucimo še eno popoldansko druženje in že malo kujemo nacrte za prihodnje leto. V novembru smo imeli namen sodelovati na martinovanju pred Obcino Središce ob Dravi. V letošnjem letu smo pripravili vožnjo s traktorji starodobniki, vendar vožnje nismo izpeljali zaradi slabega vremena. Upamo na boljše vreme v prihodnjem letu. Za konec leta pa pripravimo za vse clane našega kluba ter njihove partnerje tradicionalni zakljucek leta. Rad bi še poudaril, da v prihodnjem letu ponovno pripravljamo prireditev mlatev na stari nacin, zato vas že sedaj vabimo, da se nam pridružite ob prikazu mlatve. Predviden datum bo konec junija ali v zacetku julija – odvisno od zrelosti pšenice. V clanku je le povzetek našega dela. Ce koga zanima stara kmetijska tehnika in obicaji ter je pripravljen pomagati v klubu s svojimi idejami in z delom, ga vabimo, da se nam pridruži. Nikoli nam ne zmanjka idej za druženje in razne aktivnosti. SREDiCA // 25 »Bodi prijazen do drugega. To je dovolj …« Lucija Pocrnja Intervju s Stankom Plohom »Stanc, imaš cas popraviti cevlje? Zavariti nekaj? Odpeljati tja? Pokrpati torbo? Sešiti vrecke? Rešiti matematicni racun?« »Ja, pridem …« Stanko Ploh je oseba, ki je v našem okolju zelo prisotna. Je prostovoljec, ki pomaga drugim in s svojim delom bogati dogajanje v našem kraju. Bogatih življenjskih izkušenj, svetovljansko razgledan in zanimiv sogovornik, s pravo mero humorja. Delaven in dejaven v mnogih društvih in organizacijah. Srcen, pravicniški in trmasto vztrajen. Poln idej in rešitev mnogih zagat. Stanc. Vstopili smo v pravljicni, praznicni december, ko se še bolj zavedamo stisk ljudi in pomena pomoci drug drugemu, socutja in predvsem pomena prostovoljnega dela. Stanc, ti si sinonim za prostovoljno delo v našem kraju, maskota prostovoljstva, ce se pohecam. Imam obcutek, da velikokrat ne odkloniš pomoci, ko te kdo prosi za nekaj. Pomagati ljudem … Od kod vzvodi za ta castna dejanja? »Castna dejanja … Niso to castna dejanja. Rekel bi, da imam, odkar sem ostal sam, ogromno casa. In kako ga pametno porabiti? Zase ga ne rabim in za koga drugega naj namenim ta cas kot za tiste, ki pomoc potrebujejo?! Sestra me je vpeljala v društvo Sožitje, v kraju smo organizirali prostovoljne šoferje, ki vozimo ljudi z obcinskim kombijem … V tem pravljicnem mesecu decembru pa se dela na okraševanju, sodelovanju na raznih prireditvah – pac, kjer se kaj pomaga … dela je zmeraj dovolj.« Omenil si svojo sestro; kakšno je bilo tvoje otroštvo? Kje in kako si preživljal leta odrašcanja in kam so te vodile tvoje življenjske poti? »Mi smo se kar selili … Rojen sem v Slavoniji, v mojih rosnih letih smo se preko Kidricevega preselili v Velenje. Tam sem koncal osnovno šolo. Ker oce izhaja iz Središca, smo se na njegovo veliko željo preselili sem. Pocakali so, da sem koncal osnovno šolo, sestra pa je še tri leta hodila v osnovno šolo tukaj. Potem sem odšel na Ptuj v šolo. Potem zaposlitve, vojska … Ljubezen? »Tudi to. Kot tudi sodelovanja v raznih društvih; mladinsko, folklorno … Vsepovsod …« Na koncu pa pristal v Središcu … »V Središcu mi malo manjka tisto mladostno spoznavanje ljudi, okolja. Precej mi manjka poznavanje Središca in ”Srjancev”, vezi med njimi – prijateljskih, sorodstvenih …« Za sklepanje poznanstev in vezi pa ni nikoli prepozno … 13. novembra letos si prejel Posebno priznanje Turisticne zveze Slovenije za prizadevno prostovoljsko delo v turisticni društveni organizaciji. Prejem takega priznanja na državnem nivoju pomeni, da je tvoje delo opaženo in cenjeno. Kje so ti priznanje podelili in kako je potekala podelitev? »To smo imeli v Novi Gorici, in sicer v igralniškem centru Perla. Osebno sicer menim, da takšne prireditve ne sodijo najbolj v tak prostor oziroma v tako okolje. Zelo strogo so nas preverjali in zahtevali vse podatke, osebne dokumente, zgolj ker smo šli skozi igralnico v dvorano. Tudi ta dvorana se mi ne zdi primerna za take dogodke …« Najbrž pa so obcutki ob prejemu takega priznanja posebni. »Obcutki so lepi, ko nekdo opazi moje delo … A celoten vtis ni najbolj popoln … Saj, ce razmišljam o tem, da je ta prireditev na državnem nivoju in da poteka že leta na tej isti lokaciji … Za nas je precej dalec; zakaj ne bi lokacije spreminjali – enkrat na Štajerskem, drugic na Dolenjskem … Lepo je sicer spoznavati lepote Slovenije po poti, ampak zakaj ne bi drugi spoznavali tudi naših lepih kotickov?« V TD Središce ob Dravi si aktiven že veliko let. Kakšna je tvoja vloga v društvu? »Jaz jo vidim bolj kot vlogo operativca (smeh). Kar je treba narediti, naredim; kakšne napise, šivanje vreck, etikete … Zaenkrat še gre, z leti se bo to verjetno še spremenilo. Pac po potrebi in po zmožnostih.« Katere dejavnosti in projekti vas cakajo v prihodnje? »Predvsem obiski sejmov in prireditev, ki jih organizirajo predvsem pobratene obcine in razna društva, s katerimi sodelujemo, ki jih je kar veliko. Potem pa središki ”fašenk” in okrasitve ob raznih priložnostih – ob veliki noci, kulturnem prazniku … Potem je tu zasajanje gredice, obicajno spomladi in jeseni. Predvsem delamo na predstavitvi našega širšega okraja v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji … Tako da se sliši o nas.« SREDiCA // 26 Res je, sliši se. Omenil si sejme. Ena izmed dejavnosti TD je tudi vsakoletna udeležba na Sajmu šljiva v Osecini v Srbiji. Ali lahko opišeš svoje poglede na pomen obiskovanja takih sejmov in utrip vecdnevnega dogajanja v Osecini? »Tri dni traja v Osecini sejem sliv. V bistvu je povezan z vsem, kar je vezano na slive; imajo vse – od svežih in suhih sliv, do marmelad in slivovega žganja. To je glavna tema. Mi pa tam nismo vec gostje; mi smo njihovi, sprejeli so nas za svoje. Tako je tudi, ko oni pridejo k nam. Težko je opisati vzdušje v Osecini; to so naši prijatelji, kot bratje in sestre. Vse bi ti dali, vse ti ponudijo, pa ceprav vemo, da oni nimajo tam ne vem kaj … Tako da se vsak ob redni zaposlitvi ali v pokoju ukvarja še z necim drugim, da preživijo.« Obstaja kakšna zanimivost, ki se ti je še posebej vtisnila v spomin v vseh teh letih? Predvidevam, da se jih je nabralo kar precej… »Dogodek z radensko … Mi predstavljamo vse te naše pridelovalce, predelovalce … K njim pridemo s svojimi vini in seveda z radensko. Radenska pa je še iz naše skupne države Jugoslavije in v Srbiji kotira zelo visoko. In tako nam je nekega leta, na zadnji dan sejma, še ostalo nekaj paketov radenske. Na sejmu domacini kuhajo velik kotel marmelade in tudi žganja, kar nato razdelijo med obiskovalce. Teh dobrot smo deležni tudi mi. In njim so nato razdelili ta preostanek naše radenske in preostanek vina … In nato pridemo naslednje leto spet tja in se srecamo s temi ljudmi. In mi rece eden: »A veš, kako sem jaz bil ponosen?« Pove, da so imeli neko slavo, to je podobno kot praznovanje družinskega godu. Gostje so sedeli okrog mize in je prinesel na mizo radensko. Vsi so se cudili, kako je do radenske prišel. In je rekel, da so mu to dali prijatelji iz Slovenije. Ta dogodek je lep primer, kako lahko neka malenkost ali lepa gesta, ki jo narediš, nekomu pomeni ogromno.« Leta 2019 si prejel tudi Posebno priznanje Obcine Središce ob Dravi za dolgoletno delo v Kulturnem društvu Obrež in aktivno delo v TD. Prav je, da clani društev cenijo tvoj doprinos k delovanju društev in je s tem priznanjem tvoje delo na nek nacin tudi nagrajeno. Kako dolgo si že clan Kulturnega društva Obrež in kakšna je tvoja vloga v njem? V društvu deluje vec sekcij; v kateri si najbolj aktiven? »V Kulturnem društvu Obrež sem najprej zacel pri folklori, in sicer kmalu po tistem, ko smo se preselili v Središce. To je bilo nekje leta 1973. Mislim, da društvo obstaja okoli 60 let, saj smo imeli 40 let pobratenja z Mojstrano. S folkloro smo kar hodili veliko okrog. Jaz sem bil v vlogi rezervnega plesalca, zastavonoše. Ogromno smo gostovali pri nas v Sloveniji, v Zagrebu teden dni na folklornem srecanju, v Gradcu teden dni na svetovni prireditvi in srecanju. Tam je bilo luštno; spali smo privat, po hišah, edino cene so bile enormne za naše razmere takrat, tako da smo morali biti zelo skromni.« V kateri sekciji pa si trenutno najbolj aktiven? »V dramski sekciji. Pripravljamo razne nastope, igre. Sicer ne sodelujem vec aktivno kot igralec, ampak kot del tehnicne podpore.« Nista pa TD in KD edini, v katerih si dejaven? »Ja, res je. Odkar sem sam, imam ogromno casa. Sodelujem v bralnem klubu, ki deluje pod okriljem Društva upokojencev Središce, pri Zvezi borcev za vrednote NOB sem malo vkljucen v njihove dejavnosti, pri voznikih prostovoljcih, v ormoški knjižnici …« Ni skrivnost, da si navdušen bralec; ali ti je katera knjiga posebej pri srcu in bi jo priporocal našim bralcem? »Ojoj … Vse knjige so mi pri srcu. Kar me prime, tisto berem in ni pomembno, ali je proza ali poezija.« A se spomniš zadnje knjige, ki si jo prebral? »Ni zadnje knjige … Zdaj berem tri knjige vzporedno (smeh). Ena je kriminalka, druga ima humoristicne zgodbice enega mariborskega pisatelja. To je v sklopu bralne znacke za odrasle. Obicajno berem po tri, štiri knjige socasno, odvisno od pocutja, razpoloženja.« Ko naštevamo tvoja priznanja, ki si jih prejel, pa ne moreva mimo tega, ki si ga prejel ob letošnjem obcinskem prazniku kot prostovoljec voznik. Kako si se odlocil postati prostovoljec voznik in katere izzive vidiš v tem? »Ideja je padla slucajno na obcini. Takoj sem bil za to. V zacetku nas je bilo veliko takih, ki še lahko vozimo in imamo cas za to … Pomagati je treba tistim, ki se ne morejo sami peljati, nimajo možnosti ali vec tega niso zmožni. Poznam kar nekaj ljudi, ki niso želeli vozniškega dovoljenja podaljšati, ker se niso vec pocutili sposobne za vožnjo. Za sodelovanje sem se odlocil, ker sem imel cas in se cutim še sposobnega za vožnjo. Predvsem pa je lepo nekomu pomagati. Najvecji izziv pri vseh teh vožnjah je parkiranje kombija (smeh). To vsi vemo, da pri zdravstvenih domovih in bolnicah ni prostora. Potem pac odpelješ tja, pomagaš cloveku, kar je treba, da pride do cakalnice, zdravnika … Potem pa greš iskat parkirišce. To je najvecji izziv, ne ljudje, ne njihove potrebe. Vse to se lepo reši.« Kakšno pa je tvoje delovanje v zvezi Sožitje in zakaj si se odlocil za sodelovanje? »Ker je bila potreba. Sestra me je uvedla, ko so na nekem taboru potrebovali enega spremljevalca. Na prvi tabor sem šel leta 2018 v Izolo. Letos sem bil na treh taborih. Naceloma naj bi letno šli kot spremljevalci na dva tabora, saj je to precej zahtevno; odgovoren si za svoje uporabnike in tudi za vse ostale, ki so na taboru. Zaradi pomanjkanja spremljevalcev in vodij taborov se pravilo dveh taborov rahlo zaobide. To je dejavnost, ki omogoca uporabnikom taborov odklop od vsakodnevne rutine, pomaga pa tudi njihovim staršem in svojcem. Z uporabniki se v tem tednu navežeš in se stkejo mocne vezi. Kontakt sem ohranil z veliko ljudmi; obcutek imam namrec, da so ljudje, ki delajo v teh taborih, nekaj posebnega, neka dobrota izhaja iz njih…« Povežeš se torej z uporabniki? »Z vsemi; z uporabniki, s spremljevalci in z vodji. In ravno mesec december je tak mesec, ko me veliko vabijo na razne prireditve; miklavževanja … Lepo je, ko spet srecaš svoje prijatelje, saj so na teh dogodkih prisotni vsi: uporabniki, spremljevalci in vodje taborov.« SREDiCA // 27 Kaj meniš, s cim bi lahko ljudje, vsak posameznik, prispevali k boljšemu življenju in sobivanju? »Bodi prijazen do drugega. Bodi prijazen, to je dovolj. Saj potem se vse dobro razvije dalje …« Stanc, za konec; kaj bi še želel sporociti našim bralcem? »Naj vam bo naslednje leto lepše, veselejše, zadovoljnejše, kot je bilo to. In vsako naslednje prav tako.« Univerza za 3. življenjsko obdobje je namenjena pridobivanju novih znanj in spretnosti ter prijetnemu druženju v tretjem življenjskem obdobju. Program »Tako kuham jaz« se izvaja v Vaškem domu na Grabah. Vodja delavnice je Vesna Žerjav. Naša glavna naloga je, da kuhamo tradicionalne slovenske jedi. Obujamo spomine na naše mame, babice ter spomine na našo mladost. Povemo si tudi kakšno veselo ali žalostno anekdoto, kakšen rek, ki je še kako veljal v naši mladosti in ki drži še danes, vendar ga dostikrat ne slišimo. Program poteka eno šolsko leto, to je od oktobra do junija, enkrat tedensko. V poletnih mesecih imamo pocitnice in morate nam verjeti, da že komaj cakamo na mesec oktober. V ta program smo vkljucene že šesto leto in vsako leto univerza izda knjižico z našimi recepti, kdo je kaj kuhal in kako. Program je delno financiran iz EU, tako da vcasih dobimo tudi goste iz drugih držav. Obiskali so nas že gostje iz Poljske, Turcije in Španije. Skuhamo ter postrežemo jim domace jedi, znacilne za naše kraje, specemo tudi orehovo potico, ne smejo pa manjkati Vesnini slaniki (klipici), pri peki katerih gostje zelo radi sodelujejo. Gosta iz Španije pa sta nam skuhala njihove jedi. Programa se redno udeležimo vse clanice, imamo pa tudi našega Milana, ki pa je po navadi kar tiho – ja, zraven desetih ali enajstih »bab« res ne pride do besede. Vedno je pestro in glasno. Zakaj smo napisale »bab« … Mimoidoci, najveckrat pa naš sosed Jura, rece: » Babe naj grejo domov, naj se spravijo kaj pametnega delat!« S projektom se tudi predstavimo na raznih prireditvah Ljudske univerze Ormož. Vedno gostom postrežemo s pecivom, kruhom, pogacami ali s cim drugim. Kuhale smo tudi bucni golaž na dogodku Dan odprtih vrat Oljarne Središce ob Dravi in zbrale najvec skupnih možnih tock – to je za najboljši golaž, najlepšo dekoracijo, za ponudbo zraven golaža, to so bucne pogace, domaci kmecki in bucni kruh pa še kaj. Predstavile smo se tudi na martinovanju v Središcu, in sicer s potico, pogacami in s pecivom. Na prireditvi Središki advent pa smo ponudile medenjake, medene Miklavže in parklje. Tako kuham jaz Udeleženke programa »Tako kuham jaz« SREDiCA // 28 Zahvalile bi se direktorici Ljudske univerze Ormož, gospe Viki Ivanuša, za vso podporo, da se program »Tako kuham jaz« izvaja pri nas na Grabah. Hvala Petri Gjura Štucl za vso skrb in sodelovanje pri projektu. Hvala tudi naši obcini za podporo, najbolj pa za štedilnik na drva, saj nas zdaj vec ne zebe. Hvala našim sponzorjem, podjetju FAGUS GIS, d. o. o, naši clanici Aljoši za vse podarjeno in hvala vsem, ki nas podpirate. Ja, hvala pa tudi našim »babam«: Vesni, Silvi in Zdenki. Zakaj njim? Ker ce cesa zmanjka, so one tiste, ki stecejo domov in prinesejo, kar potrebujemo – to pa se zgodi kar pogosto. Ce povzamemo, vidimo, da »babe« kar nekaj delamo, doma pa je tudi vse narejeno. Vsem obcankam in obcanom naše obcine ŽELIMO LEPE BOŽICNE PRAZNIKE TER SRECNO IN ZDRAVO NOVO LETO. KOTICEK DRUŠTVA UPOKOJENCEV Letošnji potep skupine Središka jesen Skupina Središka jesen Preden se pricnejo naše poletne pocitnice, se odpravimo še na kratek potep po okoliških krajih. Polne pricakovanja smo pricakale ta julijski ponedeljek, ko nas je pot vodila malo cez našo mejo. Kako nam je to še vedno malo cudno, ko recemo, da gremo na Hrvaško, saj smo nekoc bili vsi pod eno državo. Letos je našo skupino pot vodila proti Štrigovi. Vozile smo se malo gor in dol po hribovitem terenu med vinogradi. Obcudovale smo, kakšna letina grozdja bo letos, saj je ta cas našega obiska kazalo na lepo in bogato letino. Po vijugasti cesti med vinogradi smo prispele na Maderkin breg, kjer je postavljen razgledni stolp z 28 metri višine. S tega stolpa lahko vidimo pet držav: Slovenijo, Madžarsko, Slovaško, Avstrijo in seveda Hrvaško. Imele smo cudovito soncno vreme, ceprav je pihal veter, a pogled na sosednje kraje in države je bil cudovit. Po ogledu in obisku razglednega stolpa smo se še malo sprehodile med vinogradi in si ustvarile lepe spomine. Pot nas je vodila nazaj v dolino, v sam center Štrigove, kjer smo si privošcile kosilo. Polne vtisov smo se podale proti domu, da si naberemo novih moci in idej do jeseni, ko se skupina ponovno sreca in pricne s svojimi tedenskimi srecanji. V spomin spoštovani, dragi prijateljici Ljudmili Kovacic Svet je lep, ce nekoga rad imaš. Svet je lep, ce nekomu nekaj daš. Ce stisneš roko komu, ki ga kaj boli. Ta svet je lep, ce si clovek do ljudi. (T. Pavcek) Na pragu jeseni – v casu, ko se je narava odela v pisane jesenske barve, ko barvito listje zapušca drevesne krošnje, nas je nenadoma zapustila naša draga prijateljica Milica, clanica naše skupine starejših za samopomoc Središka jesen. Z žalostjo se je spominjamo, kajti slovo je bilo bolece, predvsem pa nepricakovano in prezgodaj. Draga prijateljica Milica, s svojim toplim in iskrenim srcem si med nami pustila praznino na naših tedenskih srecanjih. Poskrbeti si znala za dobro voljo. Tvoje misli, besede in dejanja v tvojem stilu so bila vedno iskrena, kar smo vedno zelo cenile. Zelo te pogrešamo in ohranile te bomo v najlepšem spominu! Prijateljice skupine Središka jesen Leto je naokrog Leto 2023 se že pocasi poslavlja. Verjamem, da je tudi vam, ne samo meni, prehitro minilo. Pa bi šli po vrsti o naših dogodkih in delu v zadnjem cetrtletju tega leta. O letovanju naših clanov na Hvaru sem vas že obvestila. 29. septembra so naše pevke zelo lepo predstavile naš pevski zbor na Festivalu za 3. življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani. 17. novembra so nastopile na Kogu na prireditvi Ne damo se, ki jo vsako leto organizira Medobcinska zveza DU Ormož. Iz leta v leto opažamo, da je vedno manj nastopajocih na tej prireditvi. Iz tega lahko sklepamo, da je vedno vec društev upokojencev, ki nimajo svojih zborov ali drugacnih kulturnih dejavnosti. Mi se res lahko pohvalimo, da naš zbor še vedno deluje, naše pevke vztrajajo, se tedensko dobivajo na vajah, se družijo in pod taktirko Lucije res lepo zapojejo. Zahvaliti pa se moramo tudi naši obcini, ki nam z donacijo denarnih sredstev za kulturo to omogoca. S tem si lahko pokrivamo stroške zbora in placilo zborovodkinji. Enako velja za naše kegljace. 17. oktobra smo bili na celodnevnem izletu. Obiskali smo kmetijo Šenveter, ki se nahaja v naselju Dražen Vrh v Slovenskih goricah. Ob 7.30 smo se z avtobusom Romana Suhodolcan, Društvo upokojencev Središce ob Dravi SREDiCA // 29 odpeljali iz Središca. Ob 9. uri smo imeli obilen zajtrk na tej kmetiji. Po zajtrku in popiti kavici smo se z njihovo vodicko odpravili proti Methansovi hiši, kjer nas je ob 10.15 pricakal lastnik hiše. Popeljal nas je skozi bogato etnološko zbirko in zgodovino hiše in kraja. Res je bil zelo jezicen in zanimiv. Ogledali smo si tudi njegova kiparska dela, ki jih ustvarja iz odvrženega starega železa. Res je mojster, ima tudi vec priznanj za svoje mojstrovine. Na koncu smo pristali v njegovi kleti na degustaciji vin kmetije Šenveter. Naprej nas je pot vodila do mosta na Muri, do mejnega prehoda v Cmureku. Z brodom na Muri smo se popeljali na avstrijsko stran. Zaradi nizkega vodostaja Mure smo se razdelili v dve skupini, na avstrijski strani pa nismo pristali, saj je bil bife zaprt. Rajši smo se šli malo ogret v bife na naši strani. Moram povedati, da smo eni pustili pamet doma – oblekli smo se bolj poletno. Vreme je bilo lepo, samo malo hladno, zato je prijalo, da se v bifeju malo ogrejemo. Peljali smo se skozi Sladki Vrh, videli smo tovarno papirja Paloma. Naslednja postaja pa je bila Zg. Velka, cerkev Marije Snežne. Gospod Methansove hiše nam je že prej pripovedoval o sami cerkvi, župniku, o pisateljih, kot sta Tone Partljic in Drago Jancar. Oba sta pisala o Mariji Snežni. Že pred cerkvijo nas je sprejel g. župnik, Boštjan Lenart, in nam na prijeten nacin predstavil zgodovino cerkve in kraja. Naše pevke, no vsi skupaj, smo malo zapeli, na koncu pa sem imela obcutek, da smo bili dobri poslušalci in prijetni turisti, saj nas je g. župnik pospremil do in na avtobus. Popeljali smo se še v Zg. Konjišce pogledat ostanek ogromnega drevesa – hrasta, poimenovanega Oce panonskih hrastov. Vrnili smo se nazaj na kmetijo Šenveter, kjer so nas postregli s poznim kosilom. Bili smo že lacni, a mislim, da ne prevec, saj smo za vmes imeli sendvice. Po obilnem kosilu smo se pocasi odpravili proti domu. Upam, da ste bili vsi udeleženci zadovoljni z izletom in da vam je bilo lepo. Seznaniti vas moram tudi, da smo s prostovoljnimi prispevki zbrali 500 evrov za poplavljene, to smo osebno predali najbolj potrebni družini v Strmcu pri Lucah. 16. decembra bomo pripravili prireditev Prednovoletno srecanje in upam, da se ga boste udeležili v velikem številu. Tako bomo zakljucili leto 2023. Kot vam je znano, je leto 2024 volilno leto. Že nekaj casa se pogovarjamo, da zdajšnja odbora delata že 12 let in bi bil že skrajni cas, da pridejo novi ljudje. Zato vas prosim, dajte predloge za novega predsednika, tajnika, blagajnika in nove clane za upravni in nadzorni odbor. KOTICEK DRUŠTVA UPOKOJENCEV KOTICEK DRUŠTVA UPOKOJENCEV SREDiCA // 30 Clanarino za leto 2024 bomo zaceli pobirati: - prvo nedeljo v februarju, 4. februarja 2024, v gostilni na grabah od 8. do 12. ure, - prvo sredo v februarju, 7. februarja 2024, v prostorih društva od 8. do 12. ure, v naslednjih mesecih pa vsako prvo sredo v mesecu. Želim vam vesele in lepe božicne praznike, vse lepo in dobro v letu 2024. KOTICEK DRUŠTVA UPOKOJENCEV Vcasih je težko najti kakšen pomemben ali uporaben podatek in pogosto o možnostih, ki jih imamo na voljo v domacem okolju, niti ne vemo. To je škoda, saj usluge, ki jih ponudniki nudijo, ne pridejo do uporabnikov. Zato smo za vas zbrali na kup nekaj koristnih informacij. Imate željo, da bi se naucili kaj novega? Mnogi še vedno menijo, da jim dodatno znanje in ucenje v življenju ne bo koristilo. A vseživljenjsko ucenje prispeva k izboljšanju ne samo znanja, ampak tudi samopodobe vsakega posameznika. Na Ljudski univerzi Ormož nudimo brezplacne tecaje za upokojence, na katerih se lahko naucite nemšcino in anglešcino, obnovite ali usvojite znanje racunalnika in pametnega telefona ali pa ustvarjate in se družite z drugimi. Nudimo vam tudi brezplacna mesecna predavanja. Za vec informacij poklicite na 02 741 55 03. Pametni telefoni so postali že del vsakdanjika mnogih posameznikov. Ljudska univerza Ormož dvakrat mesecno nudi brezplacno svetovanje in pomoc pri uporabi pametnih telefonov tudi izven svoje lokacije. Vsako 3. sredo v mesecu smo od 10. do 12. ure v vaškem domu na Grabah. Za prijavo in vec informacij poklicite 02 741 55 02. Ali potrebujete prevoz? Obcina Središce ob Dravi ponuja brezplacne prevoze za vse starejše. Poklicite na 02 741 66 10 in se dogovorite. Ste morda osamljeni? Ljudje smo družbena bitja, zato potrebujemo obcutek bližine. Z namenom zmanjšanja obcutka osamljenosti in z namenom povezovanja deluje CvekiFON. Kako ga lahko uporabite? Z brezplacnim klicem na 080 38 07 se uporabnik registrira in izvede klic. CvekiFON ga poveže z nakljucnim starostnikom in ravno ta nakljucnost je pravzaprav zabavna stvar, saj z njo razširimo socialno mrežo starostnikov. Uporaba je popolnoma varna. Tako klicatelj kot klicoci ne vidita osebnih telefonskih številk, le centralno številko CvekiFONa. Seveda si slednjo lahko nato izmenjata, v kolikor najdeta skupni interes. CvekiFON deluje med 8. in 20. uro. Ali ste vedeli, da se patronažne sestre Zdravstvenega doma Ormož enkrat mesecno srecujejo ne samo z bolnimi, ampak tudi z zdravimi in ostarelimi? Vsak 2. torek v mesecu so prisotne v prostorih referencne ambulante Središce ob Dravi od 9. do 10. ure (razen junija, julija in avgusta). Na voljo so jim za pogovor, svetujejo o pravicah pacientov, pomagajo pri spletnem narocanju, na željo posameznika pa opravijo tudi meritve. Za vse informacije so tudi dnevno dosegljive med 14. in 15. uro na 02 741 09 17. Rdeci križ pa vsako 1. sredo v mesecu tudi v Obcini Središce ob Dravi opravi brezplacne meritve. Za vse informacije poklicite na 02 741 70 50. Veste, katere pravice imate na podrocju socialne varnosti? Na Centru za socialno delo vam pomagajo pri uveljavljanju naslednjih pravic … Izredna denarna socialna pomoc je namenjena kritju izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih družina ali posameznik sam ne more pokriti. Dodeljuje se za namen kritja poracuna elektrike, nakup pralnega stroja, štedilnika, drv za ogrevanje in podobno. Varstveni dodatek lahko uveljavljate v primeru, da se preživljate z izredno nizko pokojnino, ste starejši od 63 (ženske) ali 65 let (moški), ste trajno nezmožni za delo ali trajno nezaposljivi in se preživljate z nizkimi dohodki. Subvencija najemnine: ce nimate lastnega stanovanja in imate nizke dohodke, ste lahko upraviceni do subvencije najemnine, potrebno je le, da ste najemniki v neprofitnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju, bivalni enoti, tržnem najemnem ali hišniškem stanovanju. Za subvencijo tržne najemnine lahko zaprosite samo, ce na razpisu za najem neprofitnega stanovanja niste bili izbrani ali ce v obcini vašega stalnega prebivališca v zadnjem letu ni bilo objavljenega razpisa. Pogrebnina in posmrtnina je namenjena financni pomoci družinskim clanom (svojcem) pokojne osebe, ki so upraviceni do denarne socialne pomoci ali varstvenega dodatka oziroma se preživljajo z nizkimi Koristne informacije za starejše Ljudska univerza Ormož KOTICEK DRUŠTVA UPOKOJENCEV SREDiCA // 31 dohodki. Pogrebnina je namenjena izkljucno kritju stroškov pogreba. Oprostitev placila socialnovarstvenih storitev lahko uveljavljate, ce s težavo placujete stroške oskrbe v domu starejših obcanov ali v drugih socialnovarstvenih zavodih zase ali za svoje bližnje. Placila ste lahko delno ali v celoti oprošceni, ce center za socialno delo na podlagi vaše vloge in materialnega stanja presodi, da si stroška oskrbe ne morete privošciti. Ali potrebujete pomoc zaradi nasilja v družini, težav z odvisnostjo ali obcutka nemoci zaradi drugih težkih okolišcin? Centri za socialno delo v sodelovanju z drugimi organizacijami in izvajalci nudijo najrazlicnejše programe pomoci; varne hiše, nujne nastanitve, razlicna svetovanja in druge oblike, ki so tu zato, da vam pomagajo v stiski. Za še vec informacij poklicite 02 741 05 60. Ali radi berete? Vas domaci in prijatelji vedno najdejo s knjigo v rokah? V Knjižnici Franca Ksavra Meška vsako leto organizirajo bralno znacko za odrasle. Ta poteka od 20. 11. 2023 do 30. 9. 2024. Letos so knjižnicarji za vas pripravili seznam priporocenih del na temo »Smeh je pol zdravja«. Za opravljeno bralno znacko do 30. septembra 2024 preberete 5 knjig s seznama in izpolnite bralno mapico. Vabljeni, da delite svoje ocene, obcutke in misli o prebranem ter citate iz knjig, ki so vas navdušile. Mapice so na voljo v vseh enotah knjižnice, tudi oddate jih lahko v kateri koli izmed njih. Poleg bralne znacke pa se lahko udeležite srecanj bralnega kluba. Srecujejo se vsak 4. cetrtek v mesecu ob 14.00. Knjižnica ponuja tudi veliko zanimivih predavanj. Za vse informacije poklicite na 02 741 55 87. Novo leto je kot bel nepopisan list … Pobarvajte ga s sanjami, porišite z novimi znanji in okrasite z osebnimi dosežki, majhnimi in velikimi. Naj vas mir in veselje prihajajocih praznikov spremljata skozi vse leto. UTRIP V VRTCU IN ŠOLI Projekt Erasmus+ v Vrtcu Navihancek Katja Volgemut Kot smo že porocali, smo bili v Vrtcu Navihancek uspešni pri prijavi na projekt Erasmus+, ki je namenjen podpiranju profesionalnega, družbenega izobraževanja in osebnega razvoja strokovnih delavcev. Strokovni delavci doloceno obdobje preživimo v organizaciji gostiteljici v drugi državi z namenom ucenja novih praks in zbiranja novih zamisli z opazovanjem in sodelovanjem s kolegi, strokovnjaki ali drugimi strokovnimi delavci pri vsakodnevnem delu pri organizaciji gostiteljici. Na prvo gostovanje sta se lani, v mesecu oktobru, odpravili vzgojiteljici Katja Volgemut in Helena Pajek, in sicer v hrvaški Vrtic Olge Ban v Pazin. Letos aprila sta na gostovanje k nam prišli kolegici iz španskega vrtca v Zaragozi. Na drugo gostovanje sta maja odšli vzgojiteljici Monika Plohl in Helena Pajek, in sicer v slovaški vrtec Katolicka spojena škola, Nove Zamky. V oktobru pa sva se na tretje gostovanje odpravili vzgojiteljici Katja Volgemut in Nina Ivancic. Obisk sva vrnili kolegicam iz španskega vrtca, ki deluje skupaj s šolo CPI Soledad Puertolas v Zaragozi. Tam sva preživeli pet cudovitih dni in spoznali tople, energicne in srcne ljudi, ki so naju takoj sprejeli kot del svoje ekipe. Vrtec obiskuje 235 otrok, ki so stari 3, 4 in 5 let. Z njimi sva delili številne izobraževalne trenutke: prosto cirkulacijo (tj. prosto gibanje med dejavnostmi), vrtnarjenje na lastnem vrticku s starimi starši (vsako sredo pridejo stari starši in urejajo vrticek ob vrtcu), metanje semen po neposejanih pobocjih, igranje šaha, medgeneracijsko branje (otroci starejših razredov berejo otrokom v vrtcu), igranje na ukulele in še veliko uporabnih stvari. Obiskali sva tudi vrtec, v katerega so vkljuceni otroci, stari od treh mesecev do treh let. V znak skupnega sodelovanja in prijateljstva smo na vrtu ob vrtcu, s starimi starši, zasadili tudi trs vinske trte, ki jo je posebej za ta namen podaril g. Jožef Kaucic iz Trsnice in drevesnice Putar, d. o. o., uživali pa sva tudi v španski kulturi, tradiciji in gastronomiji. Projekt Erasmus+ sofinancira Evropska unija. SREDiCA // 32 Teden otroka Polona Rotar Marcec V vrtcu smo obeležili Teden otroka, ki ga praznujemo vsako leto prvi teden v mesecu oktobru. Letos je bilo to od 2. do 8. 10. 2023, osrednja tema pa je bila Zakaji in zatoji radovednosti. »Teden otroka ® je program Zveze prijateljev mladine Slovenije že od leta 1954. Besedna zveza »teden otroka« je zašcitena že od leta 2011 in se zapiše z veliko zacetnico, tj. Teden otroka ® . Radovednost pomeni zanimanje za razlicne stvari. Z radovednostjo napredujemo, prihajamo do novega znanja, novih izkušenj in spoznanj. Otroci kažejo radovednost s spraševanjem ter željo po odkrivanju necesa novega. Otroci so radovedni do vsega, kar pocnejo, kar opazujejo. Skozi igrivo raziskovanje zadovoljijo svojo radovednost in jo na ta nacin razvijajo. Najpogostejše otroško vprašanje je „zakaj”, temu pa sledi odgovor „zato”. In zato tudi takšen naslov letošnje osrednje teme.« Povzeto iz: /Teden otroka ® - Zveza prijateljev mladine Slovenije (zpms.si)/. Vzgojiteljice smo za otroke pripravile pester nabor dejavnosti, ki so imele pridih raznolikosti, radovednosti ter vzgoje in izobraževanja. V zacetku tedna se nam je pridružila svetovalna delavka Nina Kostric, ki je s starejšimi otroki izvajala jogo po igralnicah. Z mlajšimi otroki smo jo izvedle vzgojiteljice. Dejavnost smo poimenovali »gibalni dopoldan«. Naslednji dan smo poimenovali »Izberi dejavnost«, saj so potekale dejavnosti po izbiri otrok. V sredo nam je slabo vreme onemogocilo gibalne igre pred vrtcem, zato smo jih izvedli v telovadnici pri osnovni šoli. Naslednji dan smo bili pravi raziskovalci, saj smo izvedli kar nekaj eksperimentov: »vulkan«, kaj plava, kaj potone, mešanje sol, sladkor, olje … Teden otroka pa smo zaokrožili z jabolcnim piknikom pred vrtcem. Kar je bilo otrokom zelo všec v tem tednu, je bilo tudi to, da so si vsak dan lahko prinašali v vrtec svoje igrace. Vsi skupaj smo z »zatoji« odgovorili na kar veliko »zakajev.« UTRIP V VRTCU IN ŠOLI UTRIP V VRTCU IN ŠOLI V vrtcu že veliko let sodelujemo pri Tradicionalnem slovenskem zajtrku, ki zajema lokalno pridelano hrano, vsebuje pa kruh, maslo, med, mleko in jabolko. Otrokom v vrtcu pa smo želeli letos ponuditi še nekaj vec: to, da spoznajo pravo domaco hrano, ki je znacilna za Prlekijo. Zato smo jim ponudili »prleški« zajtrk. Najprej smo se pogovorili, kaj vse vsebuje prleška »jüžina« – domaci kruh, zaseko, meso iz »tünke« ter kumarice. Nato smo si naredili sendvice ter jih z velikim veseljem pojedli. Tako so otroci spoznali hrano, ki je bila v preteklosti v naših krajih najpogostejša pri delu na njivi, v vinogradu … Prleška »jüžina« v Vrtcu Navihancek Vzgojiteljici Katja Pintaric in Mirjam Simonic UTRIP V VRTCU IN ŠOLI UTRIP V VRTCU IN ŠOLI Vesel božic ter srecno in uspešno novo leto vam želi kolektiv podjetja Robert Jakl s.p. SREDiCA // 33 Na kmetiji g. Marka Kocevarja v Obrežu Breda Munda, razrednicarka 4. razreda V Tednu otroka imamo na šoli nacrtovane številne dneve dejavnosti, tudi naravoslovni dan, ki ga posvetimo spoznavanju kmetijstva, saj se tudi pri predmetu družba ucimo o gospodarskih dejavnostih in hkrati o dejavnostih na kmetiji. Tako v tem tednu z ucenci 4. razreda že vec let zapored odhajamo k družini Kocevar v Obrež. Ucenci na kmetiji podrobneje spoznajo poljedelstvo in živinorejo, nekaj pa izvedo tudi o sadjarstvu in vinogradništvu. Nazorno jim je predstavljeno delo na kmetiji, razlicna obdelovalna zemljišca, kmetijski stroji, kako poteka zbiranje mleka in še kaj. Še najbolj pa jih pritegnejo razlicne živali. Vesela sem, da si ucenci pridobijo to izkušnjo. Zato bi se rada zahvalila clanom celotne družine, ki nas vsakic tako toplo sprejmejo in si vzamejo cas za nas ter ucencem omogocijo, da v živo spoznajo življenje in delo na kmetiji. ISKRENA HVALA! Ob tem si želim, da bi lahko tudi prihodnje generacije popeljala k njim. Tehniški dan – podjetništvo Nina Kostric Ucenci 8. in 9. razreda so se v Tednu otroka ® podali na ogled dveh podjetij, ki delujeta v našem kraju. Obiskali smo podjetji Fagus GIS, d. o. o., in Ahac, d. o. o. Medpredmetno smo povezali vsebine gospodarstva ter poklicne orientacije. Ucencem smo želeli približati podjetništvo, vpogled v delovanje podjetij, delovna mesta in poklice, ki jih opravljajo tam zaposleni, njihove storitve in produkte ter možnosti zaposlovanja v lokalnem okolju. Podjetje Fagus GIS nam je predstavilo dejavnosti na podrocju poseka, spravila lesa ter drugih gozdarskih del. Na ogledu se nam je pridružil tudi predstavnik Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor, s katero podjetje Fagus GIS tesno sodeluje. Ucenci so tako spoznali tudi njihove srednješolske programe ter poklicne možnosti s podrocja gozdarstva ter lesarstva. Na ogledu so bili ucenci še posebej navdušeni nad strojno mehanizacijo. Ogledali smo si tudi podjetje Ahac, kjer so nam predstavili proces proizvodnje ter distribucije vloženih izdelkov pod blagovno znamko Droga. Ogledali smo si tudi njihovo sodobno regalno skladišce in spoznali delo skladišcnika. Ucence je navdušila prisotnost njihovih izdelkov na policah trgovinskih verig in kapaciteta podjetja (npr. koliko kumaric vložijo v enem dnevu, koliko kisa porabijo dnevno/tedensko ipd.). Naši ucenci so z zanimanjem prisluhnili predstavitvam. Aktivno so sodelovali, postavljali vprašanja in se na koncu poskusili vživeti v eno od delovnih mest, ki jih je najbolj pritegnilo. Obema podjetjema se na tem mestu še enkrat zahvaljujemo za topel sprejem, strokovno vodenje in podarjene izdelke. Srecno 2024! UTRIP V VRTCU IN ŠOLI UTRIP V VRTCU IN ŠOLI SREDiCA // 34 Vikend doživetij Živa Masten, 7. razred V petek, 20. 10., in v soboto, 21. 10., je v šoli potekal »Vikend doživetij«. V dveh dneh se je zvrstilo enajst razlicnih delavnic, ki so jih izvedli naši ucitelji. V petek popoldne smo se najprej zbrali in si pripravili ucilnice za spanje. Po uvodnem sestanku smo zaceli s prvima delavnicama. Ker je bilo delavnic veliko, sta vedno potekali po dve delavnici istocasno. V delavnici Spoznavna ura tenisa smo se ucili osnov tenisa, v delavnici 3D-tiskanje pa smo s 3D-tiskalnikom lahko natisnili, kar koli smo želeli. Sledili sta delavnici Logicni problemi in Kemijski poskusi, v katerih smo reševali logicne probleme, mešali razlicne snovi ter delali poskuse. Po rekreativnem odmoru sta sledili astronomska delavnica in nato vecerja. Žal nam tudi letos vreme ni bilo naklonjeno, da bi lahko zunaj opazovali zvezde, zato smo teleskop spoznavali kar v ucilnici. Po vecerji smo si ogledali film, jedli pokovko ter se odpravili spat. Naslednji dan smo se zbudili ob 7. uri in imeli zajtrk. Ob 8. uri sta se zaceli delavnici Glasbeni talenti in Kreativno pisanje. Pri glasbenih talentih smo plesali plese »Just Dance«, v delavnici kreativnega pisanja pa smo imeli trening za ustvarjalno pisanje. Sledili sta delavnici Družboslovje v slovenski glasbi in Prvaki znanja. Poslušali smo slovensko glasbo in analizirali njena besedila, v delavnici Prvaki znanja pa smo s pomocjo Velike ilustrirane otroške enciklopedije izdelali svojo igro activity, v kateri smo se potem tudi pomerili. Po rekreativnem odmoru so sledile šaljive športne igre in ogled središke kapele. Ob 11.30 smo se odpravili domov. To je bil že drugi »Vikend doživetij«, ki nam je bil zelo všec. Želimo si, da bi ga imeli tudi prihodnje leto. Športni dan – kolesarjenje Mihael Kraner 26. 10. 2023 smo ucenci Osnovne šole Središce ob Dravi skupaj z ucitelji opravili 2. športni dan, katerega glavna vsebina je bilo kolesarjenje, naš glavni cilj pa hrvaško mesto Varaždin, in sicer grad v starem mestnem jedru. Glede na izbran pozno jesenski dan smo imeli res sreco z vremenom, saj nas je ves dan na poti spremljalo sonce. Zaradi velikega števila otrok in spremljevalcev, skupaj nas je bilo 75, smo se razdelili v tri manjše skupine in tako z nekaj minutnim zamikom krenili na pot. Vožnja je potekala tekoce in sprošceno, saj so vsi udeleženci upoštevali tako cestno prometne predpise kot tudi navodila uciteljev. Ob prihodu v Varaždin smo opravili daljši postanek, ki je vkljuceval malico, ki nam jo je pripravila šolska kuhinja, in pa odmor za naše že nekoliko utrujene noge, ki so imele takrat za seboj že skoraj 20 kilometrov poti. Po pocitku smo se po že znani poti vrnili proti šoli, sicer z novimi mocmi in energijo, vendar z nekoliko vetra, ki pa nam ni bil ravno v pomoc. V šolo smo se vrnili precej utrujeni, vendar bogatejši za nepozabno izkušnjo, vse pa nas je družila misel, zakaj je vsako leto samo en kolesarski športni dan. UTRIP V VRTCU IN ŠOLI UTRIP V VRTCU IN ŠOLI SREDiCA // 35 Kosilo v »mestu buc« Lana Meznaric, 7. razred Tako je naše dejavnosti poimenovala vodja projekta Kuhnapato ga. Anka Kocmur Peljah. V sredo, 9. novembra 2023, smo ucenci 6. in 7. razreda, ki obiskujemo kuharski krožek, kuhali za projekt Kuhnapato. Namen projekta je pripravljati jedi, ki temeljijo na sezonskih lokalnih sestavinah. Zato smo s pomocjo naše mentorice Olge Daljavec poiskali nekaj receptov z lokalnimi sestavinami. Za pomoc smo prosili tudi našo zunanjo sodelavko Vesno Žerjav. Nastali so zanimivi recepti in še zanimivejše jedi. Ucencem smo ponudili bucno »postržjaco«, solato iz rdece pese in jabolk, z bucnimi semeni in bucnim oljem ter bucne kolacke. Naravoslovni dan: Tradicionalni slovenski zajtrk Sonja Kosi Vsak tretji petek v novembru na naši šoli sodelujemo v projektu Tradicionalni slovenski zajtrk. Tako je bilo tudi letos, in sicer 17. novembra. Letošnji slogan je bil »Kruh za zajtrk, super dan«. Dan slovenske hrane je dan, ko naj bi se na to spomnili in premislili o našem nacinu prehranjevanja, o tem, kakšno hrano izbiramo in pripravljamo ter kaj jemo. Projekt naj bi nas spomnil, da je hrana, ki so jo pripravili in pridelali na naših kmetijah, v živilskih podjetjih ter zadrugah, bolj sveža in okusnejša. Tako smo se ta dan že zjutraj zbrali v šolski jedilnici, kjer sta nas najprej pozdravila in nagovorila ga. ravnateljica Jasna Munda in g. župan Toni Jelovica. Sledila je prestavitev projekta, ki so jo pripravili ucenci kuharskega krožka. Opisali so živila, ki so sestavljala zajtrk: mleko, maslo, med in jabolka. Dobili smo jih od lokalnih proizvajalcev. Ker je bil ta dan v ospredju kruh, smo medse povabili g. Tonija Prosnika, ki je ucencem predstavil njihovo pekarno. V Središcu ob Dravi pekarna Prosnik že vrsto let ponuja svež, topel, domac, lokalno pridelan kruh. Ucencem je na zanimiv nacin opisal, kako iz kvasa, vode, razlicnih vrst moke in soli nastanejo razlicne vrste kruha, ki ga v njihovi pekarni še vedno v veliki meri izdelujejo rocno. Ponujajo ga domacinom in polnijo police v trgovinah. Vsi prisotni smo ga z zanimanjem poslušali. Ogledali smo si razstavo njihovih izdelkov ter mu zaželeli, naj pekarna v Središcu deluje še naprej. Sledilo je predavanje o zdravem zajtrku, ki ga je predstavila dieteticarka iz Zdravstvenega doma Ormož. Spregovorila je o pomenu zajtrka za zdravje ter ucencem predstavila veliko primerov zdravega zajtrka. Sledil je težko pricakovan zajtrk, ki smo ga vsi spoštljivo pojedli. Ucenci 7. razreda so nadaljevali delo v dveh skupinah. Skupina, ki je ostala v šoli, je pod vodstvom uciteljice Olge Daljavec pripravljala tradicionalne jedi iz moke (kruh, rogljicki). Druga skupina je delala v vaškem domu na Grabah, kjer so s pomocjo Vesne Žerjav skuhali tradicionalno središko jed iz lokalno pridelane UTRIP V VRTCU IN ŠOLI UTRIP V VRTCU IN ŠOLI SREDiCA // 36 hrane (jecmena, ajde ...). Ucenci od 1. do 5. razreda so se izmenjevali v štirih delavnicah, ki jih je pripravil Zdravstveni dom Ormož. Tako so sodelovali v delavnicah z naslovi: Prehrana in zdravje, Športne igre, Sprostimo svoje telo ter Medicinska sestra na obisku. Vse delavnice so jim bile zelo všec, saj so bile zelo zanimive in so zahtevale aktivno delo. Glavni namen Dneva slovenske hrane je bil dosežen. Otroke smo spodbudili k cim vecji samooskrbi s kakovostno hrano iz lokalnega okolja, jih poducili o pomenu zajtrka in zdravi prehrani ter kako naj poskrbijo za svoje zdravje. Vsem zunanjim sodelavcem, ki so kakor koli prispevali k uspešnosti izvedbe Tradicionalnega slovenskega zajtrka, se iskreno zahvaljujemo. Nastop v CSO Ormož Antonija Filipic Ucenci Osnovne šole Središce ob Dravi že dolga leta obiskujejo stanovalce CSO v Ormožu ob njihovih praznovanjih. Tudi v letošnjem šolskem letu smo se razveselili povabila, da jih obišcemo, saj se pri njih zmeraj zelo prijetno pocutimo. Na naš nastop, ki smo ga izvedli 30. novembra 2023, smo se vneto pripravljali. Ucencem ni bilo težko priti na vajo, pa ceprav zjutraj pred poukom. Zahvala gre tudi njihovim staršem, ki so poskrbeli za prevoz. Ceprav je bil dan deževen in turoben, smo se v Ormož odpravili veseli in prepricani, da bomo nastop dobro opravili. V domu so nas prijazno sprejeli zaposleni, v jedilnici zbrani stanovalci pa so se iskreno razveselili obiska otrok. Ucenci so se predstavili s plesom, z recitacijami in instrumentalnimi tockami. Tema nastopa je bila jesen. Ker pa je bil praznicni december že pred vrati, smo se spomnili tudi prvega od dobrih mož, svetega Miklavža. S krajšo, šaljivo dramatizacijo smo opomnili vse prisotne, da Miklavž kljub modernim casom ostaja isti in da je prav, da tudi sami delimo dobroto in prijaznost ljudem okoli sebe. Zbrani so še posebej veselo zaploskali ob plesih naše folklorne skupine, ki jo je spremljal harmonikar Mitja Nemec. Poslovili smo se s prijaznim vošcilom slavljencem in s pesmijo Vse najboljše. Nato smo se posladkali s torto in sokom in se zadovoljni, da smo polepšali praznovanje, vrnili v šolo. Takšna srecanja povezujejo in bogatijo obe generaciji, zato se že veselimo ponovnega obiska. Tudi dež nam nic ne more Zdenka B. Slavic, Turisticno društvo Središce ob Dravi Naj bo poletna vrocina, dež, sneg ali mraz – clani Turisticnega društva Središce ob Dravi organiziramo ali pa se udeležujemo razlicnih prireditev v domacem kraju ali drugod v Sloveniji in izven. Že tradicionalno so v zacetku oktobra v hrvaškem Nedelišcu pripravili Dan zahvalnosti. Tam so se predstavili bližnji in nekoliko oddaljeni rokodelci in pridelovalci jesenskih plodov. Na naši stojnici smo gostili obiskovalce z našimi priljubljenimi bucnimi palacinkami iz bucnih semen in domacih marmelad. Na velikem odru so nastopile tudi pevke Društva upokojencev Središce. Veliko pevk je tudi clanic TD Središce. Že nekaj let pomagamo na konjeniški prireditvi Endurance v Pušencih. Gre za tekmovanje v vzdržljivostni ježi na dolge proge po svobodni naravi. Poteka po obcini Ormož in Središce, sodelujejo pa UTRIP V VRTCU IN ŠOLI UTRIP V VRTCU IN ŠOLI SREDiCA // 37 tekmovalci iz vse Slovenije. Z našo ponudbo hrane so zelo zadovoljni. Iz pobratene obcine Mislinja so nas tudi letos clani Planinskega društva povabili na jesenski (izobraževalni) pohod. Bilo je precej hoje in še vreme ni bilo najbolj prijazno. A zdržali smo, bilo je zanimivo in veselo v prijateljskem vzdušju. Povabljeni smo bili v Cakovec na prireditev Bakini kolaci, kjer smo med 29 sodelujocimi društvi zopet prejeli nagrado za jabolcni kolac, tema so bila jabolka. Med krasnimi zidovi gradu Zrinskih v Cakovcu pa smo prejeli še posebno zahvalo za 25 let medsebojnega sodelovanja. Že naslednji dan smo se udeležili Praznika jeseni v Mislinji, pripravili lepo dekoracijo iz jesenskih plodov in pripravili fižolovo jed, saj imajo za rdeco nit vsako leto drugo vrsto sadja ali zelenjave. Sodelovali smo na Prazniku jabolk v Selnici ob Dravi, kjer smo prisostvovali kronanju jabolcne kraljice. Predstavili smo se z našo kulinariko in s propagandnim materialom. Tudi s clani Turisticnega društva Pragersko imamo stalno sodelovanje. Specializirali so se za razstavo rocnih del domacih in drugih okoliških rokodelcev. Paša za oci! Naša odlicna mojstrica idrijske cipke, Dragica Orešnik, nas je dostojno predstavljala s svojimi izdelki. Za vse, ki še ne veste – Središce je na cipkarskem zemljevidu Slovenije. Za organizacijo martinovanja so letos poskrbeli clani gasilskega društva Središce. Bilo je dobro organizirano, posebno zanimiva so bila šaljiva tekmovanja. K dobremu razpoloženju smo prispevali tudi clani turisticnega društva. Pred adventnim casom smo poskrbeli tudi za okrasitev našega kraja. Na drevesa pred Folkom in Mercatorjem smo obesili okraske, na veje v obcinski avli pa prijazne izdelke naših clanov. Za praznicno vzdušje je svoje cipkarske krogle in druge umetnine v vitrino dodala naša cipkarica Dragica Orešnik. Na adventnih petkih, 8. in 15. decembra, bomo na stojnici pri obcini pogostili naše obiskovalce s kuhanim vinom, s pecenimi kostanji, z »langaši« in še s cim. Zanimivo pa bo tudi 23. decembra na Božicni tržnici v Sokolani – vse od 10. ure naprej. Predstavili se nam bodo ponudniki razlicnih domacih pridelkov, z nami bodo rokodelci in še in še … Lepo vabljeni. In še kot je zapisano ob razstavljenih cipkastih oblackih v avli obcine: Kakor je cipka, sestavljena iz tisocerih drobnih zank, naj bo leto, ki prihaja, sestavljeno iz nešteto drobnih srec! Knjižnica, kljuc do širokih obzorij Simona Sakelšek in Marijana Korotaj, Krajevna knjižnica Središce ob Dravi Zimski cas je s svojimi hladnimi, kratkimi dnevi in z dolgimi, mirnimi nocmi najprimernejši cas za branje in najbrž ni nakljucje, da ravno ob koncu jeseni, v tednu okrog 20. novembra, slovenske splošne knjižnice slavimo svoj praznik. Ker knjižnice že dolgo niso vec zgolj prostor hrambe in izposoje knjig, temvec so fizicni in virtualni prostor prireditev, ucenja, srecevanj, socialnega mreženja ter demokraticnega sooblikovanja družbe, je letošnje praznovanje potekalo pod sloganom Knjižnica, kljuc do širokih obzorij. Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož je izjemno ponosna, da je 20. novembra 2023, na dan splošnih knjižnic, na nacionalnem dogodku Tedna splošnih knjižnic, ki je potekal v Centru Rog v Ljubljani, prejela nagrado Združenja splošnih knjižnic za najboljši projekt splošnih knjižnic 2023, ki na poseben in inovativen nacin zbližuje knjige in bralce. Na razpis je SREDiCA // 38 prispelo 14 projektov trinajstih knjižnic in strokovna komisija je ormoški knjižnici za projekt Evropskega izziva " Za kulturno vkljucevanje brez meja in omejitev" podelila vse možne tocke. Zahvaljujemo se partnerjem izvedenega projekta, Ljudski univerzi Ormož ter vsem izvajalcem, obiskovalcem in podpornikom projekta, brez katerih vsebina projekta ne bi bila, kar je bila. Z nagrajenim izvedenim projektom smo iskali nacine, kako vkljuciti ukrajinske begunke v lokalno kulturno življenje, tudi bralno znacko smo posvetili temi selitev. In bralci so sporocali, da je to bila »težka« tema, zato smo za protiutež v novi sezoni izbrali bolj sprošcujoco temo. V tednu splošnih knjižnic smo priceli z novo, 19. sezono izvajanja Bralne znacke za odrasle 2023/24, ki bo potekala do 30. septembra 2024. Knjižnicarji Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož smo za vas pripravili seznam priporocenih del na temo Smeh je pol zdravja. Za opravljeno bralno znacko preberite 5 knjig s seznama in izpolnite bralno mapico. Mapice so na voljo v vseh naših knjižnicah in jih lahko oddate v kateri koli izmed naših knjižnic (v osrednji ali v kateri od krajevnih). Smeh je univerzalen jezik, ki ga vsi prepoznamo kot znak srece, veselja. Ali kot bi rekel nemški pisatelj Wilhelm Raabe, Humor je rešilni pas za plavanje po reki življenja. Teden splošnih knjižnic smo zakljucili s predstavitvijo prispevkov natecaja Ovekovecimo spomine, ki si jih lahko ogledate in preberete na razstavi v knjižnici, in izdajo zbornika natecaja, ki je na voljo tudi v obliki e-knjige na naši spletni strani. Leto 2023 se pocasi poslavlja in knjižnicarji smo že z mislimi in nacrtovanjem konkretno v prihajajocem letu. Ker v letu 2024 slavimo 150-letnico rojstva in obeležujemo 60-letnico smrti našega rojaka, priznanega pisatelja, pesnika, dramatika in duhovnika Franca Ksavra Meška, po katerem nosi ime tudi naša knjižnica, vas vabimo, da z nami vstopite v praznicno Meškovo leto 2024, se potopite med platnice njegovih knjig, obudite spomin na rojaka, pobrskate po arhivu ali spominu in ponovno v napovedanem natecaju z nami delite svoje zgodbe, anekdote, fotografije … Do naslednjic vam želimo, da se prepustite udobnemu zimskemu branju v svetlih pramenih sonca, objemu tople odeje in družbi dišecega caja. Tokrat vam v prihajajocih mrzlih zimskih dneh priporocamo v branje … Za odrasle: 1. Diaz, H.: Trust. Ljubljana: Sanje, 2023 (roman); 2. Ferrante, E.: Nadležna ljubezen. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2023 (roman); 3. Golob, T.: Oj, Triglav, moj dom. Novo mesto: Goga, 2023 (kriminalni roman); 4. Backman, F.: Zmagovalci. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2023 (roman); 5. Širok, M.: Praznina. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2023 (kriminalni roman); 6. Ahcan, U.: Skalpel: iskrena pripoved o življenju in delu kirurga. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2023 (roman); 7. Prezelj, P.: Težka voda. Novo mesto: Goga, 2023 (roman); 8. Jewell, L.: Družina ostane: njihove skrivnosti nocejo ostati skrite. Brežice: Primus, 2023. Za otroke, mladino: 1. Suhodolcan, P.: Peter Nos in strahotepci. Ljubljana: Suhodolcan, 2023; 2. Griffiths, A.: 91-nadstropna hišica na drevesu. Dob pri Domžalah: Miš, 2023; 3. Claybourne, A.: Atlas morskih deklic: morska ljudstva sveta. Jezero: Morfemplus, 2022; 4. Morgese, R.: 20 neverjetnih naravnih cudes. Tržic: Ucila International, 2023; 5. Hanuš, B.: Križkraž - veliko znaš. Kvizi za vso družino. Ljubljana: Hart, 2023; 6. Valverde, M.: Tenisacica Nika. Medvode: Malinc, 2023. Središka krajevna knjižnica ponuja tudi širok izbor revij ( Življenje in tehnika, Radar, Obrazi, Global, Mladina, Ona plus, Jana, Sensa, Rože in vrt, Moj mali svet, Prostocasnik, Štajerski tednik … ). Vabljeni k izposoji. Želimo vam mirne prihajajoce praznike. Bistrica ja, »Lotmerk« pa ne! Samo Žerjav Zakljucek jesenskih tekmovalnih dogajanj v Nogometnem klubu Središce je bil to leto – zaradi nepricakovanega uspeha clanske ekipe – za kakšen mesec zamaknjen. Clanska ekipa se je namrec preko dveh pokalnih zmag proti Makolam in Rogoznici znašla med 64 najboljšimi moštvi v Sloveniji v tekmovanju Pokal Union. Žreb nam je namenil drugoligaša Bistrico. Nic kaj veseli niso bili naši fantje! Obetal se je namrec – kaj drugega reci za obracun s tako dobro ekipo – zanesljiv poraz (ce so Pohorci povozili Ormož s 5 : 0, bodo pa ja tudi Središce). Ampak ne! Naš prvi zaveznik je bilo vreme, ki ni bilo nic kaj prijazno, a na koncu je odlocila fanaticna borbenost zelenih, ki so po hitrem vodstvu z 1 : 0 še strnili vrste, obranili številne napade gostov in tekmo preko odlocilnega trenutka – ubranjene enajstmetrovke – privedli do srecnega SREDiCA // 39 konca! Kar nekaj medijskega pompa je bilo okoli velikega clanskega uspeha, fantom se je še dodatno dvignila samozavest. Maribor, Olimpija, Mura – kdo bo naš naslednji tekmec v krogu 32 ekip, ki so se prebile tako dalec?! Ljutomer! Ok, dobro, ena liga višje – to še zmagamo in potem na zaslužen pocitek. No, Prleki so se skrbno pripravili in na Tratah v prijetnem nogometnem vzdušju pred 350 gledalci premagali naše z 0 : 4. Pokalni uspeh je nekoliko prikril ne ravno blešcece zbiranje tock v prvenstvenem delu – clanska ekipa je po prvem delu sezone z 10 tockami na 7. mestu, a optimizem za spomladansko nadaljevanje upraviceno ostaja. Veterani so se po nekaj medlih nastopih v uvodu v sezono vendarle zbrali in na nekaj srecanjih pokazali, da spadajo med boljša veteranska moštva v MNZ Ptuj. Pogled na lestvico še ni tako razveseljujoc, kot bi si želeli, a vse se lahko spomladi hitro popravi. Med mlajšimi selekcijami velja, kar se rezultatov tice, najbolj pohvaliti ekipo U13, ki je jesenski del prvenstva zakljucila brez poraza. Selekcija U15 (pionirji, kot smo rekli nekoc) se solidno drži v precej kvalitetni ligi, kjer nastopata tudi Aluminij in Drava, a glavo gor, važna je borba in ponosno zastopanje barv kluba. Pri U11 in U9 rezultat ni v prvem planu, kaj šele pri U7. Ljubezen do nogometa, kolegialnost, športni duh – tega pa ne primanjkuje. Bravo, naši mladi upi! Dragi naši – igralci, sponzorji, starši, navijaci ter vsi ostali! Hvala vam, brez vas nas ni! Podprete nas lahko z nakupom koledarja, še najbolj pa s svojim prihodom na tekme. Zima je cas za oddih od nogometa, a ne v celoti – tu je še rekreacija v telovadnici, pa kakšen turnir tu in tam, brcanje žoge je, kot nas veliko ve, vendarle ljubezen. Srecno v 2024 vam želi vaš Nogometni klub Središce. Ekipa U13 Tekma NK Središce ob Dravi - NK Avto Rajh Ljutomer Foto: Špela Stajnko SREDiCA // 40 Macja problematika in dobrodelnost Društvo za zašcito živali Pomurja V Društvu za zašcito živali Pomurja se ukvarjamo z vse vecjo problematiko nezaželenih mack. Problematika je tako velika, da zavzema vecino našega dela, casa in financnih sredstev. Macke so edina živalska vrsta, ki je pod skrbništvom cloveka (dobi hrano, zavetje, varnost, veterinarsko oskrbo ipd.) in hkrati živi svobodno. Zato je problematika mack tako velika! Najucinkovitejši ukrep je sterilizacija oz. kastracija. Ce je k vam prišla macka, poklicite v zavetišce ali nas. Prosimo, poklicite takoj in ne šele takrat, ko macka že skoti mladice. Pomembno je, da se macko in dovolj stare mladice cim prej sterilizira, da ne bo še vec mladicev. Ali ste vedeli, da macka spolno dozori že pri 5 mesecih in da lahko ima pri starosti 7 mesecev že mladice? Ena macka skoti veckrat v letu, v povprecju po 4 mladice. Število hitro postane neobvladljivo. V društvu skrbimo za hrano že vec kot 230 mack. To nam predstavlja velik strošek. Gre za macke, ki so prostoživece in so se naselile pri hiši , in tudi za tiste, ki so ostale same pri hiši , potem ko je lastnik živali umrl ali bil namešcen v dom za ostarele, nima pa nikogar, ki bi prevzel skrb za žival. Skrbimo tudi za macke, ki so že leta nikogaršnje in se zadržujejo na javnih površinah , za katere smo uredili še bivališca. Zelo veseli smo vsake donacije hrane! . Macjo dobrobit pa lahko podprete tudi tako, da podprete naše delo, med drugim z nakupom koledarja, v katerem je predstavljenih 12 (in nekaj vec) zgodb rešenih živali. Letno v nove domove pospremimo približno 100 živali. Koledar vas bo skozi vse leto 2024 opominjal na moc dobrega dela. Pomagate nam lahko tudi z namenom 1 % dohodnine. Za vas je to popolnoma brezplacno, saj se država v korist organizacijam, ki delujejo v javnem interesu, odpove delu dohodnine. A le, ce posameznik do konca leta 2023 sporoci davcni upravi, kateri organizaciji želi nameniti svoj del, sicer ostane ta del državi. Zelo hvaležni smo za vsako namenjeno dohodnino, za vsak narocen koledar, za vsako vrecko briketov. Še najbolj hvaležni pa smo vsem obcanom, ki odgovorno in srcno poskrbijo za svoje (in tudi druge) živali … Lepe božicne praznike, novo leto pa naj bo pot dobre volje, trajnih uspehov in zdravja. SRECNO v prihajajocem letu 2024 vam želi Konjeniško društvo Središce ob Dravi. S sterilizacijo in kastracijo prihranimo trpljenje zapušcenih, zanemarjenih in nikogaršnjih mack. Dobrodelni koledar: 070 879 212 / dzzpom@gmail.com SREDiCA // 41 SREDiCA // 42 Rešitev križanke (geslo iz osencenih polj) pošljite do 10. 3. 2024 napisano na dopisnici na naslov: Uredniški odbor Sredice, Obcina Središce ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središce ob Dravi ali pošljite geslo po elektronski pošti na: urednistvo.sredica@gmail.com. Opozorilo: Tiste, ki nam pošiljate rešitve križank preko e-pošte, prosimo, da rešitvam pripišete tudi svoje podatke (ime, priimek in naslov), sicer jih ne moremo upoštevati. Prvi trije srecni izžrebanci prejmejo nagrade iz bogate sprostitvene in kulinaricne ponudbe cudovitega hotelskega kompleksa Sibon SPA & Wine Resort na Jeruzalemu. DOBITNIKI NAGRAD ZA KRIŽANKO IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: Vsem reševalcem križanke, ki so poslali pravilno geslo (Kraljestvo buc na vasi) iz oktobrske številke Sredice, se lepo zahvaljujemo za sodelovanje. Izžrebani nagrajenci nagrad so: 1. mesto: Rozalija Novak, 2. mesto: Žan Majdic in 3. mesto: Marija Prapotnik. Zaradi velikega števila (najvišjega doslej!) prejetih pravilnih odgovorov nam je sponzor omogocil še dve dodatni nagradi, ki jih prejmeta Jožef Prapotnik in Milan Rubin. Cestitke vsem! Vsi nagrajenci prejmejo prakticne pakete domacih dobrot Kmetije Bezjak iz Cvetkovcev najkasneje v roku 1 tedna po izdaji decembrske številke Sredice. NAGRADNA KRIŽANKA