štev. T38. »SLOVENSKI DOM<, dne 20. junija 1942-XX. Stran 3. ¥ senci stoletnega ribniškega hrasta in »Ogovarjanje« Ribnica, 20. ju n ija. K dor je b ral knjigo »Zadnja na grmadi«, spomnil prizora, ko so girajski biriči se bo spomnil prizora, ko 11. velikega travna 1701. leta suvali in peliaJi ribniškem trgu M arijano šušarkovo (Cešar- jo, kak o r že nešteto drugih pred njo, na sm rt »na grmadi«. Prelom ila je bila >ehali po nbnišKem trgu M arijano šušarkovo (i kovo) — »čarovnico«. »Gnadljivi« gospodje sod­ niki so obsodili vse božje in cerkvene te r človeške postave: s hudičem se je spečala, točo je delala, na metli je jah ah la na »Klek«, tem u so poginili prašiči, onem u je krava povrgla m rtvo tele, zopet d ru ­ gemu je u rek la otroku, da je revše ostalo ški- lja6to in gluhonem o itd. V zvezi s temi žalostnim i dogodki pogosto stoletni hrast iz tistih časov. Pred om enjajo kratkim me je vprašal znanec, če om enjeni hrast res stoji še danes, ali je z njim tako. ka­ kor z nekaterim i drugim i ribnilkkni poseb­ nostm i. Da. še danes stoji ta hrast, pod kate­ rim so se oholi in vsega 'siti ribniški graščaki naslajali ob peklenskih m ukah, v katerih so se zvijale in um irale uboge žrtve. — Stoji na jugozapadni strani, za trgom, na yTJgaru«. — O m enja ga celo Valvazor v opisu R ibnice iz XTII. stoletja, zato gotovo ne bo odveč, če osve­ žimo spomin nanj. Obseg mm je tolik, da ga trije odraščeni lju d je kom aj objam ejo. Košati se sredi njiv, ko nem a priča davnih dni — pol­ nih groze. K adarkoli sem šel mimo njega, mi je nehote vstala pred očmi goreča grm ada in nad njo ob kol privezano ubogo človeško bitje, ki so mu na tak zverinski način izžigali dušo iz živega telesa. — T ako so um irale nedolžne žrtve v seci tega m ogočnega hrasta, da je bilo zadoščeno vraževernim in praznovernim g ra­ ščakom. Ta k rvavi ples je bil pri kra ju dobro leto dni za tem, ko je ribniško graščino p ri­ ženil grof K obencelj. Dva in pol stoletja sta m inila, ko jo zad­ njič zagorela grm ada pod »Ta debelim hrastom« (tako so ga nam reč krstili ljudje). Kako zelo se je ukoreninila med ljudstvom vera v čarov­ nice, je bilo tu in tam opaziti še pred nekoliko desetletji. Poznal sem pobožnega moža Prim oža. Ta je znal »z’govarjati« n ajrazličn ejše ali bolje rečeno, vse bolezni. Uimrl je kot osem desetletni starček km alu po vojni, trdno prepričan, da so čarovnice na svetu. Povedal vam bom. kaj sem z njim doživel v svojem desetem letu življenja. Bolele so me oči. Punčico levega očesa mi je jee preraščala m rena. Po zdravnikovi odredbi je bilo treba počakati na operacijo. Moja stara m ati, starka Prim oževih ilet, je nagovarjala m ater, n a j ga vendar pokliče, k ar ipa je ona odločno odklo­ nila. Stara m ati je odšla sama k Prim ožu, mu opisala bolezen in potožila, da ji bo vnuk vsak čas oslepel. Prim ož je ves vnet o bljubil vso svojo pomoč. . .. . , Bilo je koncem ju n ija meseca. Noč je bila jasna in m esečna. (Le k ad a r je bil m lad mesec, I je imelo »z’govarjanje« učinek.) Spal sem v pritlični sobi. P ostelja je stala blizu okna tako, da je luna sijala prav name. U ra je odbila pol­ noči. Kako se je prav tedaj prim erilo, da sem se zbudil, si še danes ne morem razložiti. Prav tiho se odpro vrata in v sobo stopi stric Primož. Po prstih se priplazi kot duh do postelje ter poklekne ob vzglavju. Pričel se je križati, sklepati roke. nato je molil. Besed nisem ra ­ zumel. D elal sem se. kakoir bi m irno spal. Stric Prim ož je potegnil nekaj iz žepa; kaj je bilo, sem ugotovil šele pozneje. P rav narahlo mi je z neke vrste mahom otrl oči. To je ponovil tri­ krat in vsakokrat vrgel mah »unic« čez ramo. Potem je vzel v roke vrvico in delal zanke nad mojim obrazom , vmes pa še vedno izgovarjal nerazum ljive besede. S tem je končal svoje »z’govar janje«. Tiho je odšel in zaprl vrata za seboj. Ta nenavadni obisk mi je vzel spanje. Iznenadil me ni. ker sem bil uganil, kaj stara m ati p rip ra v lja . V »z’govarjanje« nisem verjel, čeprav sem bil še otrok, zato je pa sta>ra m ati toliko težje pričakovala ju tra. Z ju traj me je pogladila z roko po laseh in prijazno vprašala: »No, k a j bulše vid’š d’n’s?« Odgovori! sem ji, da še m anj kot pred »z’govar jan jetrn«. P ričako­ vala je. da bo m rena zlezla z očesa k ar čez noč. N aslednji dan me je m ati o d p eljala v bol­ nišnico in po treh tednih je m rena res zginila z očesa. Prav ta stric Prim ož je »ž’govarjal« tudi vse druge bolezni na živalih in ljudeh, p rep ri­ čan za vse na svetu, da ima njegovo čudaško početje nadčloveško in zdravilno moč. »Vsakdo m ora ozdraviti, če le nima hudič svojih prstov vmes!« Zgodilo se je, da je sosedovo Lenčko pičil gad v nogo. N am esto k zdravniku, so ,jo poslali k Prim ožu na »zagovarjanje«. Ta se je na vse načine trudil, molil, križal okrog n je, a dekle je zaradi zastru p ljen ja v njegovi navzoč­ nosti izdihnilo. »Taka je bila božja volja,« so m enile ženice, ko so jo prišle kropit. Ni v erjel samo stric Prim ož v skrivnostno Služba božja ljubljanske mladine ob počitnicah Na željo prezv. g. škofa dr. R ožm ana se za letošnje velike počitnice vpelje v vsaki lju b ­ ljanski župniji posebna m ladinska m aša, ki n aj sleherno nedeljo in zapovedan praznik združi okrog o lta rja, k ar mogoče, vso m ladino tiste župnije. O troku, m ladostniku, ki sta mo­ rala med šolskim letom zahajati k »šolskim« m ašam bo na ta način vsaj v počitnicah omo­ gočeno da se okleneta svoje župne cerkve in se tako z drugim i svojim i vrstniki prav ob Go­ spodovih dneh spoznata in organsko uvrščata v svojo farno družino. . M ladinske m aše po župnijah se p n en o v nedeljo, 21. ju n ija, na god sv A lojzija zaščit­ nika m ladine. Vršile se bodo te m ladinske fa r­ ne službe božje v posam eznih cerkvah ob teh­ le u rah : . . n , , V Stolnici ob 8, p ri sv P etru ob 8, pri F rančiškanih ob 10. pri sv. Jakobu ob 9, v T r­ novem ob 8. n a Viču ob 8, pri sv. C irilu in Metodu ob 9, v š iš k i ob p o l 9, v Mostah ob 8, p ri U r š u lin k a h ob 8, n a R akovniku ob 9, v D r a v lja h ob 8. P ri farni m ladinski m aši bo pel m ladinski zbor, zato n aj se vsi oni, ki im ajo veselje do zborovega p etja, oglase v svoji cerkvi kot se jim bo še sporočilo. Med mašo bo m ladini dana p rilik a za sv. spoved. Klopi pri te j maši so re­ zervirane, v kolikor bo potrebno, m ladini: _ de­ klice in d ija k in je na ženski 6trani, dečki in d ija k i na moški strani. C enjeni starši, prosim o vas. da s svojim vzgojnim vplivom pom agate pri dušnem p astir­ stvu m ladine, čim lepše bodo vaši otroci ob­ h a jali Gospodove dni, toliko bolj bodo zavaro­ vani pred slabim i vplivi ulice in slabe druščine! L ju b ljan sk i župniki in k ateh e ti vseh iljub- ' " šol. — L j u d i Ijanskih moč z’g o v arjan ja; še danes se n ajd ejo stare ženske, ki »odpravljajo« bradavice na podoben način. Ob m laju gredo na križpotje tako, da jih nihče ne vidi. O b rn jen e z obrazom v luno, govore: »Lun« gor’, bradavice dol’.« To ponove trik rat. V sakokrat 6e sklonejo in poberejo s tal, kar dosežejo s prsti ter vržejo »unic« čez ramo. Kolikim je luna odvzela bradavice, ne bo mogoče zvedeti nikoli, ker nobena žena ne bo nikdar priznala, da je poskusila na ta način odpravljati tiste nesrečne kožne tvorbe, »bra­ davice« imenovane. Polagoma so drug za drugim ugasnili taki »zagovorniki« in prav tako je ugasnila med ljudstvom vera v njihovo m o č ... Reden pouk v lahki atletiki na igrišču Ilirije L jubljana, 20. junija. Športno udejstvovanje se obnavlja na vseh področjih Ni bil odprt samo plavalni bazen in teniška igrišča, tudi na stadione in športna igrišča se je spet vrnila naša m ladina k zdra­ vim športnim panogam lahke atletik e in no­ gometa, medtem ko so tudi k ajak aši začeli s svojim udejstvovanjem . Zlasti lahka atletik a naj se čim bolj razvije. O dseki Planine, Ilirije in H erm esa so začeli^s svojim delom. Zbrali so se spet stari prvaki in mladi naraščajniki, med katerim i je mnogo tudi učencev iz javnih šol. Da se uvede discipliniranost v to u d ej­ stvovanje in da dobe natančna tehnična navo­ dila vsi atleti, je bilo sklenjeno, da se začne pouk pod vodstvom najsposobnejšega učitelja strokovnjaka. Tega pouka se bodo lahko udeleževali tudi tisti, ki bi sami radi postali vaditelji. Ti se bodo m orali vpisati v krajevno lahko­ atletsko zvezo. Pouk je za vse atlete, m oške in ženske, vpi­ sane v lju b ljan sk ih športnih društvih, ki so redni člani L ahkoatletske zveze, svoboden. Pouk bo na športnem igrišču Ilirije v to r­ kih, četrtkih in v sobotah od 15.30 do 20 in se bo začel, kakor rečeno že prihodnji torek. Ob nedeljah dopoldne bo specialen pouk, čigar vrstni red bo določil zvezni učitelj. MASSAIE RURALI FIL\TE V O I S T E S S E L A N A , M IMO, C A N A P A KMEČKE GOSPODINJE PREDITE SAME VOLNO, LAN, KONOPLJO m m m • LA „F ILATRICE MANI Dl FATA" mette chiunque in grado di filare e ritorcere con la massima facilitft; lana. lino, canapa. Costruita in legno greggio, robusta, movimento a pedale velo- cissimo, doppio supporto del volano. Si vende completa di 3 rocchetti, un uncinetto e istruzioni per l’uso. C o m p leta fra n co M ilan o L ire 110’—. P er spedizioni aggiungere L. 25-— per spese postali ed imballaggio. KOLOVRAT ANI DI FA TA ** omogoča vsakomur brez V 6 a k e težkoče presti in sukati niti iz volne, lanu in ko­ noplje. Zgrajen iz surovega lesa, zelo močan, p- gon na nogo, dvojno oprt vitelj. Prodaja se kompleten s tremi molki, eno kvačko in navodilom za uporabo. K o m p leten Iran k o M ila n o Lir 110'—. Za pošiljko je dodati Lir 25'— za poštne stroške in zavojnino. EREDI CANETTA - MILANO VIA CARLO ALBERTO 22 Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in Poveljnik XI. Armadnega zbora objavljata: Dne 12. t. m. so našli truplo neke slovenske žene, ki so jo uporniki poprej odvedli, k er se je upirala njihovim zločinskim namenom. Izvajajoč naredbo z dne 24. ap rila t. 1. in k er je bil potekel čas, določen za izsleditev zlo­ čincev. je bila o d rejen a ustrelitev ene osebe, ki je zanesljivo kriva terorističnega in kom u­ nističnega delovanja. U sm rtitev je bila izvršena 17. t. m. ob 9.10. L jubljana, dne 19. ju n ija 1942-XX. Ljubljana Koledar Danes, sobota, 20. junija: Silv-erij. Nedelja, 21. junija: 4 pb.; Alojzij, spozn. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrše- va c, 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7. Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ciber Franc, Štefanova ulica 7, telefon 36-4.1. Sklepne produkcije Glasbena akademije. P r­ va sklepna produkcija se bo vršila v nedeljo, 21. t. m. ob 10.30, druga v ponedeljek, 22. t m. ob 18.15 v veliki filharmonični dvorani. Na progra­ mu so skladbe za petje, klavir, violino, violon­ čelo in rog. Programi, ki veljajo kot vstopnice, se dobe v Matični knjigarni (cena 3 lire, za di­ jake 1 liro). Vse delojemalce kovinske stroke (mehanike, kleparje, inštalaterje, strojne ključavničarje, mon­ terje, strugarje, kotlarje itd.) vabimo na sesta­ nek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 21. junija 1942 ob 10 dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, Mi­ klošičeva ceeta 22, pritličje. Na sestanku bo re­ ferent oddelka poročal o mezdnem gibanju in ko- sektivnih pogodbah. — Pokrajinska delavska zve­ za, Oddelek industrijskih delojemalcev. K rim inalni oddelek tu k a jšn je K vesture je zaplenil v zadnjem času pri raznih tatovih itd. sledeče p redm ete: 2 uri budilki, 1 elek. lik al­ nik, 1 elek. kuhalnik, 4 kovčege iz im itacije, 2 aktovki, 1 m oška spalna sra jc a I B, 1 tem no- siv suknjič, 1 temno rjavo obleko. 1 rjav dež,- n i plašč, 2 p ara nizkih moških čevljev in še več drugih enakostih. Za ogled blaga n aj se stran ­ ke zglase od 9 do 12 ali od 16 do 18 v sobi štev. 20, na lju b ljan sk i K vesturi. Revna družina s sedmimi šoloobveznimi otroki lepo prosi k akršne koli podpore v hrani ali d en arju . — D arove na upravo »Slovenca«;, k je r je tudi naslov družine. C01PI. ALFONSO CAF1AGNA Casa fondata nel 1900 Commissioni Espor tazioni Rappresen tanze - Depositi - Tra- športi - Assicurazioni Ustanovljeno i. 1000 Poverjeništva - Izvo*- ništva Zastopstva • Skladišča Prevoz­ ništva Zavarovanja N A POLI - Via /trle dello Lane 18 Ljubljansko gledališče Drama: Sobota, 20. ju n ija ob 17.30: »K ralj na B etajno­ vi«. Prvič v letošnji sezoni. Red premierski. N edelja, 21. ju n ija ob 17: »Romeo in Julija«. Izven. Znižane cene od 12 4ir navzdol. Ponedeljek, 22. ju n ija : Zaprto. Opera: 24 lir navzdol. Sobota, 20. ju n ija ob 16."50: »Carmen«. Red A. G ostovanje Elze Karlovčeve. Nedelja, 21. junija ob 15: »La Boheme« Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Cene od 24 lir navzdol. Ponedeljek, 22. junija: zaprto. N o t o m e s t o Ustanovitev občinskega sindikata delojemal­ cev gradbene stroke v Novem mestu. Na ustanov­ ni skupščini dne 14. junija t. 1., ki se je vršila v Novem mestu, je bil ustanovljen sindikat delo­ jemalcev gradbene stroke za novomeško okrožje. V smislu sklepov skupščine posluje tajništvo sin­ dikata vsako nedeljo od 10—12 dopoldne za član­ stvo sindikata na sedežu okrajnega namestitve­ nega urada. V. H E ISE R 24 Zdravnik gre ^ križem svet N a pogled ni bilo nič nenavad­ nega, vendar pa som prosil, n a j mi prinesejo krožnik. Ko sem škatlo iz­ praznil, se mi je zdelo, da je malo m arm elade v prim eri z velikostjo po­ sode. In ires! Po natančnejšem pregle­ du sem dognal, da je v n je j dvojno dno. T edaj som dal odpreti vseh 48 škatel, a le v štirih smo našli opij. N ad a ljn ja preiskava v več tisočih tega tovora je dokazala, d a so K itajci po m atem atičnem verjetnostnem računu glede možnosti o d k ritja vzeli za raz­ m erje eno škatlo z opijem n a dvanajst praznih. A lotili so se še bolj prem etenih sleparij, ki jih je bilo težko odkriti. K er je bilo navzlic znatnem u številu kokoši, ki so brskale po filipinskih dvoriščih, razm erom a malo jajec, so jih v velikih m nožinah uvažali s K i­ tajske. — P rilju b lje n a slep arija med skrivnim i prekupčevalci opija je bila ta, da so zapičili v ja jc a iglo podkožne brizgalke, izsesali ves beljak in nato votlino napolnili z opijem . Če je bila luknjica skrbno zadelana, je bilo p re­ povedano vsebino moči o d k rili le tako, d a si strl vsa jajca. Na tisoče tucatov ja je c je prišlo iz H ongkonga vsak to­ rek in nekaj časa so jih carinski urad­ n ik i tolkli cele kupe. Seveda pa ni bilo mogoče o dpirati vse škatle in po­ tolči vsa ja jc a , ki so prišla skozi 'c a ­ rinsko m ejo. Zato ni dvoma, da se je mnogo o p ija vtihotapilo, čeprav so bili nadzorniki stalno na straži. D ejstvo je tildi, da se jo K itajcem posrečilo vti­ hotapiti pod našim i nosovi velike za­ loge zelja in solate, ki 6o jih prodajali v svojih m estnih o k rajih . Nekoč smo v zaboju, v katerem n aj bi po napisu bili čevlji, našli pod plastjo obutve in copat, prepovedano zelenjavo. Ko sem 1 . 1908. odhajal n« počitni­ ce v Ameriko, sem šel še prej pozdra­ vit generalnega guvernerja Smittlia. »Skoda, da ne boste tu k aj, ko bomo nnpravili velik kres z opijem,« mi je dejal. »To bo napravilo ogrom en vtis na K itajce, kaj pravite?« Razložil sem mu, da po m oji sodbi ne bomo dosegli s svojim plem enitim nravnim sklopom, da bomo sežgali za­ plenjeni opij, prav nobenega vtisa pri K itajcih, ki bodo gotovo mislili, da je vse skupaj velikanska sleparija, ker se jim bo zdelo nemogoče, da, bi mi uničevali toliko te dragocene robe. — Svoje m nenje sem podprl z izkušnjo, ki sem si jo pridobil, ko sem na za­ htevo vlade nekoč odpotoval na K itaj­ sko, da bi tam kaj opravil neko diplo­ m atsko odposlanstvo. K om aj sem do­ spel tja k a j, mi je ena od dveh strank, ki sta bili v sporu, ponudila 50.000 do­ larjev, da bi razsodil v njen prid. Na ponudbo se nisem prav nič oziral, a ko sem pošteno razsojal, je bila m oja zaključna sodba ravno v korist stran­ ke, ki me je hotela podkupiti. Kmalu potem, ko sem se vrnil v Manilo, so me je li oblegati K itajci, ki so me prosili nasvetov. P rih ajali so v moj urad ob vsaki uri in me vprašali za sodbo v najrazličnejših stvareh: ali se naj oženijo, če je neka obleka do­ bra, ali naj k upujejo še več z e m lje ... Nisem mogel zvedeti, zakaj so to de­ lali. Nato pa je nekega dne prišel k meni K itajec, ki se je rodil v A m eriki in je bolje razum el ter govoril angle­ ško kakor njegovi rojaki. »Zakaj so vaši rojaki začeli p riha­ ja ti k meni? P rej tega niso nikdar de­ lali,« sem mu dejal. »Sodijo, da ste zelo m oder mož,« je odgovoril. »B edarija! K aj je pravi vzrok?< O dkašljal 6e je in n ekaj mom ljal, nazadnje pa je prišel z resnico na dan: »Vsi vemo, da so vain na K itajskem ponudili 50.000 dolarjev, da bi spor razsodili tako, kakor ste ga razsodili. Vemo pa tudi, da ponudbe niste spre­ jeli, tnko da so vam gotovo ponudili še večjo vsoto. Preiskovali smo vaš bančni račun, stikali po vseh skrivali­ ščih, a n ik jer ni nobene sledi po tej vsoti. Kdor pa zna tako spretno sk ri­ vati toliko denarja, m ora biti gotovo m odrijan.«. »To je pravi prim er, ki odkriva k i­ tajsko miselnost,« sem rekel general­ nem u guvernerju. »Nikdar ne bodo verjeli, da ste zažgali toliko opija. D e­ ja li bodo, da ste nam esto opija imeli sladkorno usedlino, dobiček pa da ste vtaknili v žep.« »Kaj bi torej vi predlagali?« »Poslal bi g a 1 v Ameriko, da bi iz tega opija napravili zdravila, ki bi jih lahko rabili za sirom ake po naših bol­ niških postajah.« S prejel je moj predlog in poslej smo v zdravstvenem uradu imeli do­ volj veliko zalogo tega m am ila za leta in leta. Pod upravo guvernerja Tlarrisona je »Zdravstveni urad« skoraj docela izgubil svoj sloves, tudi v listu »Phi- lippine Science Journal« so bili objav­ ljeni čisto neznanstveni članki, tako da je prižel ob svoj dober strokovni gflas. Tudi zdravstveni urad je močno tir pel zaradi upravne sprem em be, u po nekem čudnem naključju je ravno gu­ verner H arrison bil tisti, ki je u v elja­ vil enega najbolj smelih zakonov na zdravstvenem področju. Jaz sem bil z njim zm eraj v prav prisrčnih p rija te lj­ skih odnosih. Nem ara sem se mu zdel dober svetovalec, ker fem že imel to­ liko upravnega dela z« seboj. Često som z njim kosil v M alacananu, potem pa sva šla skupaj v meisto. Nekega dne je Harrison slučajno opazil na zidu lepak, ki je veličal od­ lik e nekega lekarniškega izdelka slabe veljave. Pokazal je nanj in mi rekel: »Mar se vam ne zdi ta stvar obsod­ be vredna,« »Prava sram ota je,« sem odgovoril. »Toliko sirom akov je, ki trošijo 6Voje borne prihranke za ničvredne teke, ki so zelo dragi in se jih človek navadi tako, da ne m ore več biti brez njih. Tu na Filipinih je ljudstvo lahkoverno in takoj sprejm e kakršno, koli zdra­ vilo, ki ga prik azu jejo s hrupnim i raz­ glasi kot lek zoper vse bolezni; zato pa so se «specialitete» tako bohotno razrastle.« »Če je tako, zakaj ne bi tega od­ pravili?« »Vaše vprašanje me preseneča. V pogodbah dnevnikov je tako im enova­ ni rdeči odstavek, in vi dobro veste po izkušnji v kongresu v Ameriki, da ni mogoče najti učinkovitega ukrepa proti koristim izdelovalcev takih le- kov, ker so prem ogočni « »Bodi kakor koli, napravite mi za­ konski osnutek, pa mi ga prinesite ju tri zjutraj!« »A do tega je le še štiri in dvajset ur! Tega dela ne bo mogoče opraviti v tako kratkem času.« »Stvar mi je nujna. T orej jutri!« • Vso noč sem bil pokonci in na svo­ jem pisalnem stro ju klepal osnutek; tu sem nekaj črtal, tam spet poprav­ ljal in dodajal tako da sem s težavo spravil nekaj spodobnega skupaj.