UH. JJoiP
U. 46
I.iUZEJoK I RAVNATELJ LJUBLJANA JU303LAVIJ (C. C. Ml U PMtl)
Mnilk« 30 cmmt,
Lttalk IM
List izhaja T«k dan zM**f 3 mesece L 22—, pol 1«*» L L 6.50 reč. — Pom+nmnm v šlrokosti 1	(98 «f/v
niče, zalrrale, poeUaa, C®
Uredniitro in apravniltvo: Trat (3J, ulica S. Francesoo d'Assfei 20. Ta* lefon 11-57. Dopisi naj sa pofiHaJo »ključno uredništvu, oglasi, rekla* o.^^ in denar pa upravnaitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne »Edinost« PodnredmStvo ▼Gorici: ulica Giosuč Carducci M. 7, L n. — Talei Kt. 327.
Glavni in odfovorm urednik: prof. FUip Peric.
Po obisku
\mmM pnim
v P?asi
PRAGA, 22. II. 1&27.
Jugoslovenska parlamentarna delegacija, ki je bila deležna povsod n-ajpris-rčnejeega »prejema ter raizriiii globoko značilnih počastitev (svečki sj" jem v praški mestni hiJ4, v i —ju povodom obiska. Škodo vili delav-inic, s posebnimi svečanimi gle~ :d :ikkimi predstavami itd. itd.) — je po dokončanem delu obeh komisij — kulturne in gospodarske — zapustila Prago ter se odpeljala v domovino.
Ulj, ki sta ga zasledovali obe komisiji, je bil ustvariti podla^ ge in program za gospodarsko in kulturno zbližanje obeh slovanskih narodov in držav. Pred odhodom je podal predsednik jugoslovenske delegacije dr. Ve-lizar Janković izjavo, V kateri je orisal potek, pomen in uspeh pogajanj. Njegova izjava je polna v stvarnih razmerah utemeljenega optimizma in obenem nam nudi dokaz, kako so bile delegacije obeh parlamentov prežete od najtrdnejše volje za dosego popolnega uspeha, za kulturno in gospodarsko zbližanje obeh bratskih narodov, ki se mora uresničiti kljub temu, da sta obe državi geografski ločeni druga od druge.
Nekoliko dni — je rekel dr. Janković — smo delali-na teh vprašanjih in bili pri tem tolmači volje naših narodov. Določili smo splošne smernice, a naloga uradnih delegacij Qbeh vlad, ki se sestaneta v najkrajšem času v Pragi in BćbgradU, bo, da dasta tem smernicam konkretno vsebino v obliki paragraf iranih besedil trgovinske pogodbe med Čehoslovaško ln Jugoslavijo.
Težko je danes najti na zemljevidu Evrope dva naroda, ki sta se ob času vojne tako izdatno podpirala, pri katerih bi bili medsebojni prijateljski odnosa j i tako tesni ter bi izvirali iz take iskrenosti, kot je to pri čehaslov. in jugoslovenskem tnarodu. Srečno pa posegata v to razmerje tudi narava sama in zgodovinski razvoj, kajti obe državi se takorekoč medsebojno dopolnjujeta. Medtem ko je Jugoslavija pretežno poljedelska država, je Cehoslovaška pretežno industrijska. Ta srečna harmonija izključuje pri obeh narodih nevarnost, da bi mogle biti tradicionalne simpatije, ki ^o se rodile v borbi za samostojnost obeh, potisnjene v ozadje po mlačnosti gospodarskih konkurentov, kateri bi pozabili na staro prijateljstvo ter se sreča-vali povsem hladno le v področju svojih interesov.
Toda ti dve državi — ena na jugu druga v sredi Evrope — nimata še takih zvez, ki bi odgovarjale njunemu čustvu popolnega prijateljstva. To velja toliko v kulturnem kolikor tudi v gospodarskem pogledu. Kulturno zbližanje je bilo prepuščeno do danes skoro popolnoma privatnim pobudam posameznikov in nekaterih društev. Pri organizaciji tega zbližan j a ni bilo določenega cilja, ni bilo sistema, ni se delalo racionalno. Mankala je uradna sankcija. Zato zahteva revolucija medparla-mentarne kulturne komisije, da naj delata obe državi v bodoče za najtesnejše zbližanje obeh narodov potom šole, znanosti, književnosti, umetnosti, vzgoje in socialnega skrbstva za dijake. Zbližanje in koraki, ki vodijo do njega, naj se vrše na podlagi vzajemnosti, pri čemer pa se ta vzajemnost nima tolmačiti kot nekak ozkosrčen načrt — dajati samo toliko, kolikor se prejema —, temveč kot živ smisel za usvajanje vsega onega, kar smatrata oba naroda za ^najdragocenejše v sebi.
Trgovinske zveze med obema državama so bile urejene s trgovinsko pogodbo od 18. oktobra 1920, ki sloni na podlagi največjih prednosti. Zato uživajo j ugoslovenski proizvodi na Če-hoslovaškem mnoge predpravi-ce, ki jih nudi Cehoslovaška tudi Franciji, Italiji in Avstriji. Cehoslovaška izvaža — od svojega celotnega izvoza, ki znaša 17.800 milijonov čk.t v Jugoslavijo samo a Jugoslavija izvaža v Cehoslovaško samo 9.4% svojega celotnega izvoza. Pri tem je treba pripomniti, da so
se razvili trgovinski
med obema državam* v zadnjih
štirih letih v prilog" Jugoslaviji. J ugoslo venski izvoz v Cehoslovaško je namreč naraaUd za 110%, a čehoslovaAld v Jugoslavijo samo za 76$.
Te podatke pa je treba, popraviti. Jugoslovenski statistiki izvoza v Cehosiovaiko škodi o-kolščina, da se v podatkih ne nahajajo one množine, katere se izvažajo v Cehoslovaško potom dunajskih in budimpeštanskih posredovalcev. Interesi obeh narodov zahtevajo direktne in stalne zveze. Zato je glavni poročevalec j ugo&lovenske delegacije tako-le formuliral zahteve, da se imajo izpolniti glavni predpogoji za gospodarsko zbli-žanie: treba je skleniti končno-veljavno trgovinsko pogodbo, ki bo vsebovala tudi tarifne določbe, treba je organizirati plovbo med obema državama, izključiti posredovanje Dunaja in Budimpešte, ustanoviti čehoslovaško-j ugo slove n sko i-zvozaao in uvozno društvo, ki bo nadzorovalo trgovinske odnošaje med obema državama, in končno skleniti veterinarsko, poštno in prometno konvencijo.
Ni nobenega dvoma,, da bo rodilo medparlamentamo sodelovanje med obema bratskima narodoma dober plod, in kmalu se bodal pokazale blagodejne posledice. Važno vlogo bo igrala Donava kot prometna pot. Cehoslovaška je že zgradila in u-redila svoja pristanišča v Bratislavi, Komoranu in Parkanju ter ima veliko trgovinsko ladjevje. Jugoslavija ima seveda največje donavsko brodovje. Leta 1925. je bilo prepeljano med obema državama 280.000 ton blaga, večinoma hrane, sadja, rude in tobaka. Promet pa stalno narašča.
Gotovo je spričo vsega tega — je zaključil dr. Janković — da se bo konferenca jugoslovenske parlamentarne delegacije s če-hoslovaškimi tovariši omenjala že v najkrajšem času kot važen datum v zgodovini sodelovanja med obema narodoma.
Sgja poslanske zbornice
Ovacije De Pinedu pri čitanju njegovega poročila
RIM, 24. (Izv.) Ko otvarja ob 16. uri podpredsednik Giunta sejo, so dvorana in tribune poslanske zbornice precej slabo zasedene. Tudi ministrski sedeži niso tako dobro zasedeni kakor včeraj. Poleg ministrskega predsednika sedi samo nekoliko ministrov in državnih podtaj-nikov.
Po čitanju zapisnika včerajšnje seje sledijo tudi danes nekateri spominski govori. Na interpelacijo |M>slanca on. Cara/-tinija, ki zahteva, da naj se odpravijo carinske meje med Italijo in Tripolitanijo, odgovarja on. Federzoni, da je to zdaj za-enkrat še nemogoče, sicer pa veljajo za italijansko blago nižje carine, kot za drugo inozemsko blago.
Za on. Federzoni jem prevzema besedo on. Balbo, ki naznanja poslanski zbornici, da je de Pinedo prispel v Port Natal in da je morda že nastopil svoj nadaljni polet. (Na znamenje on. Mussolinija prirejajo zbornica in tribune burne in dolgotrajne aplavze de Pinedu). «Da bo ves svet vedel», nadaljuje on. Balbo, «kako ogromne težkoče so premagali neustrašni letalci, vam prečitam po nalogu ministra za aeronautiko telegrafično poročilo de Pineda». V svojem poročilu pripoveduje de Pinedo, da je hotel leteti naravnost do Porta Natal, toda tekom poleta je ugotovil, da bi radi nasprotnega vetra zaloga bencina najbrž ne zadostovala za polet do brazilijanskega obrežja. Zato je sklenil, da se povrne na otok San Femando di Noronha. Bra-zilijanska križarka, ki ga je čakala v zalivu otoka, pa je medtem že od plula in je bila Se oddaljena eno miljo od obrežja. Letalo je pristalo prav lepo, toda nad vse težko je bilo pritrditi ga k ladji. Pri tej operaciji je letalo trčilo ob ladjo in se nekoliko poškodovalo. Toda poškodbe so bile tako neznatne, da bi bil de Pinedo odpotoval že danes, ako bi ne bili vlili delavci pomotoma med bencin tudi nekoliko veder petroleja. V svojem nadaljnjem poročilu pripoveduje de Pinedo, da bi bil nastopil svoj
oeeaaski polet » Boiame, ako bi mu tega ne ovirala velikanska vročina pri dvigu letala. Zato se je odpravil v Port Praia, kjer je temperatura milejša, ali tudi tam se je moral boriti z velikanskimi težavami, preino se mu je posrečilo dvigniti letalo. «Na ekvatorju nas je presenetil silen naliv, toda navzlic vsem tem neprilikam, smo vsi vedrega duha*. (Temu poročilu drznega letalca sledijo zopet burne ovacije vse poslanske zbornice).
Nato prehaja poslanska zbornica k razpravi o proračunu ministra za javna dela. K besedi se oglasi poslanec Jung, ki razpravlja na dolgo in široko o potrebah Sicilije. Poslanec Corra-do-Maschi, ki je predsednik konfederacije za promet, razpravlja o potrebi, da se da posebni zakonodaji za promet večji razmah.
Ob 18.15 zaključi podpredsednik Giunta sejo z naznanilom, da se bo razprava nadaljevala na jutrišnji seji, na kateri bo najbrž govoril minister za javna dela Giurati.
Po sobotni seji bo najbrž prekinjeno zasedanje poslanike zbornice za nekaj dni in se bo v tem slučaju poslanska zbornica zopet sestala prihodnjo sredo ali četrtek. Za soboto je sklicana seja proračunske komisije, ki bo pretresala poročilo k proračunu ministrstva za narodno gospodarstvo. Dne 3. marca se sestane poročevalska komisija za narodno prosveto, dne 5- marca pa poročevalska komisija za vojno in mornarico.
Predlog za sodno postopanje preti poslancu Cucco
Pravosodni minister je vložil predlog, da zbornica izda pooblastilo za sodno postopanje proti iz stranke izgnanemu por slancu Cucco radi zločinov, katere predvidevata člen 172., odstavek prvi, kazenskega zakonika in člen 141., odstavek drugi, kraljevega dekreta o vojaških naborih. O tem in o drugih predlogih bo razpravljala jutri imunitetna komisija.
Poleg tega narašča vedno bolj število zakonskih predlogov in predlogov o izpremembah že izdanih dekretov v zakone, ki jih vlagajo posamezna ministrstva pri predsedstvu poslanske zbornice. Med njimi je tudi predlog za spremembo v zakon onega dekreta, s katerim je bila ratificirana italijansko-albanska pogodba.
Opomin poslancem.
RIM, 24. (Izv.) K poročilu o včerajšnji prvi seji poslanske zbornice dodaja današnja «Tri-buna» k proračunski razpravi sledečo opazko: «Proračunska raizprava nudi hvaležno polje za interesantne ugotovitve parlamentarcev ter predstavlja važen in resen dogodek. Zato se nam ne zdi hvalevredna okolnost, da tekom seje mnogi, premnogi poslanci zapuščajo dvorano in polnijo dvorano «Transatlantic», zoprni trg klepetanja, katerega čarom se, kakor izgleda, ne morejo upirati niti fašistovski poslanci!... K temu vprašanju se povrnemo, ker se nam zdi
govarja 17. uri po srednjeevropskem času. Razdalja med Portom Natal in Rahio znaša 980 kilometrov. V Riu de Janeiro pripravlja tamkajšnje prebival-vo, risati pa italijanska naselbina polkovniku de Pinedu veličasten sprejem.
Vlžjt zavod za zadružništvo
RIM, 24. (Izv.) Danes je bil slovesno otvor j en na rimski univerzi viftji zavod za zadružništvo. Otvoril ga je z daljšim govorom poslanec profesor on. Al-fieri.
se
precej zanimivo in to tembolj, ker izgleda nespoštljivo zapuščati radi onih presnetih kulo-arjev dvorano tudi tedaj, ko je naveoč vodja, ki sledi vedno s pozornostjo govorom poslancev, od katerih so nekateri pripovedovali včeraj zelo zanimive stvari. _
Polkovnik De Pinedo
na poletu proti mestu Rio do Janeiro
RIM, 24. (Izv.) Agenciji «Štefani» poroča urad «Italcabla» iz San Francjsco di Noronha, da je danes ob 10.55 polkovnik de Pinedo odletel proti Portu Natal.
PORT NATAL, 24. (Izv.) Polkovnik de Pinedo je prispe, semkaj ob 19.26 (po brazilijan-skem času). Po komaj 3 in po" urnem odmoru, katerega je izrabil za pregled letala in motorjev, ki so v najboljSem redu, je polkovnik de Pinedo nastopi svoj nadaljnji polet proti Bahiji, poslednji postaji prod Rio de Janeiro.
«S. Maria» se je dvignila med navdudenimi ovacijami ogromne množice točno ob 13. uri In se je takoj usmerila proti jugu. De Pinedo prispe na svoj novi cil. še tekom današnjega večera. 13. ura po brazilijanskem času od-
Burna seja
jigtsMe mM Mline
Obtožnica proti notranjemu ministru Maksimoviću
BEOGRAD, 24. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je bila prečitana obtožba, ki so jo vložili proti notranjemu ministru radićevci. Takoj nato je vstal notranji minister Boža Maksimovič in je začel svoj obrambni govor, ki ga je redigi-ral radikalski poslanski klub in odobrila vlada na seji tik pred sestankom narodne skupščine.
Ko je začel notranji minister govoriti, sta privedla demokratska poslanca Živojin Rafajlović in Rista Jujić v dvorjfco občinskega uradnika Kristića, ki ga je policijski uradnik Sokolović iz topčiderskega okraja v Beogradu sinoči na policiji. Ristić je bil sinoči v družbi prijateljev v neki kavarni, kjer se je mirno razgovarjal. Nenadoma je pristopil k njemu policijski urad nik Sokolović, dal Ristića brez vsakega povoda aretirati in odvesti na policijo, kjer ga je osebno pretepel do nezavesti.
V	dvorani je ob pogledu na tega človeka nastal strahovit kraval. Notranji minister je takoj utihnil. Demokratska po slanca pa sta v splošnem hrupu na kratko pojasnila dejanski položaj, kar je povzročilo nepopisno ogorčenje. Vlada, ki je bila polnoštevilno zbrana na svojih prostorih, se je po brezuspešnem poskusu predsednika Marka Trifkovića, da bi vzpostavil v dvorani mir in red, umaknila v vladno predsedništvo, kjer se je takoj nato vršila seja ministrskega sveta
V	skupščini se je medtem vne lo nepopisno prerekanje med vladnimi in opozicijskimi skupinami. Predsednik narodne skupščine si je zaman prizadeval, da bi vzpostavil red. Po silnem hrupu je končno sporočil, da je vlada takoj odredila stro go preiskavo in da bo o tem poročala na popoldanski seji.
Izjavo predsednika narodno skupščine
BEOGRAD, 24. (Izv.) Popoldne je bil ministrski predsednik Uzunović 2 krat na dvoru in v daljši avdijenci je bil tudi notranji minister Maksimović, ki je poročal kralju o izidu preiskave policijskega ravnatelja, ki je radi pravilne preiskave začasno suspendiral policijskega komisarja Sokolovića.
Predsednik narodne skupščine Trifković je ob 18.30 pozval k
nistrskim predsednikom Uzuno-vićem na čelu. Del opozicije je sprejel vlado z žvižganjem. Šele kasneje se je pojavil v dvorani notranji minister Maksimović. Trifković je z velikim naporom vzpostavil red. V svojem govoru, ki je bil neprestano prekinjen, je obsodil vsako kršitev zakonov ter državnih in osebnih pravic. Obsodil pa je tudi kršitev dostojanstva narodne skupščine. Ta izjava je povzročila viharne proteste in velik hrup. Med drugim je Trifković izjavil: «Kar se je dopoldne zgodilo v narodni skupščini, je vsega obsojanja vredno. Kljub temu sem zahteval pojasnila od kom-petentnega ministra v tem slučaju, o čemer je že na svoji dopoldanski seji sklepal ministrski svet. Minister me je obvestil, da je takoj odredil nujno preiskavo. Da pa more poteči preiskava bolj pravilno in objektivno in da se dožene dejanska resnica, je minister odredil, da se uradnik, ki je zakrivil ta slučaj takoj suspendira od službe. Mislim, da bo tudi odstavljen od svojega mesta».
Ker je bilo razburjenje v dvorani nepopisno in je bila onemogočena vsaka razprava, je Trifković zaključil sejo in odredil prihodnjo za jutri dopoldne ob 10. uri z istim dnevnim redom. Popoldanska seja je trajala samo 10 do 12 minut. Verjetno je, da bo tudi jutrišnja seja narodne skupščine onemogočena, ker hoče opozicija izvesti svojo grožnjo, ki jo je popoldne najavila predsedniku narodm skupščine Marku Trifkoviću.
Po 3ža] ilaistra MatoiiBBiiu omaja;
BEOGRAD, 24. (Izv.) V političnih krogih menijo, da bo notra nji minister podal ostavko. Dc. sedaj se pa to še ni zgodilo.
Uzunović je podal novinarjen izjavo, v kateri je namigaval na razpust parlamenta in na razpis novih volitev. Naglašal je tudi da zamore le narod obsoditi one ki so danes zakrivili neljube pri zore v skupščini.
BEOGRAD, 24. (Izv.) Notranji minister Boža Maksimović je pt naročilu ministrskega predsednika takoj po dopoldanski seji narodne skupščine pozval k sebi policijskega ravnatelja ter mu naročil, naj uvede nemudoma preiskavo in mu do 15. ure poroča o izidu te preiskave
Radikalski krogi baje sami izjavljajo, da je po današnjem dogodku položaj notranjega ministra in pa tudi celokupne vlade nevzdr-žen.	_______
Kasači jeko sodišče za revizijo procesa proti Ferad begu Dragi
BEOuttAD, 24. (Izv.) Kasačijsko sodišče je danes razveljavilo razsodbo sodišča v Mitrovioi glede obsodbe poslanca Ferad l>'jga 1'ra ge. Kasacija se je postavila na d*a:i3*e. f'a je treo.i revidiralj ui-jfcs in zaslišati š? nekaj prič. z lam f-a obsojenca .amega.
Gripa v Beljaku
BELJ4.K, 24. Šolske oblasti sc odredile zapretje šol, ker j 3 skorc 50 odstotkov šolskih otrok zbolelo na gripi. _
bo debila protektorat
Amerika
nad Nikar agu o?
PARIZ, 24. Iz Manague poro-
________ ^	čajo, da je konservativna vlada
sebi načelnike vseh parlamen- I generala Diaza predlagala Zdru-tarnih skupin in jim je izjavil, 1 -—rkn-
da je bil policijski komisar suspendiran in da bo najbrž odstavljen. Izjavil je tudi, da bo treba tudi na seji narodne skupščine obsoditi dopoldanski dogodek,. ki ga je povzročilai opozicija. Načelniki opozicijskih skupin so izjavili, da se zadovoljijo z izjavami Trifkovića Zahtevali so, naj notranji minister takoj odstopi. Ljuba Davidović je pri tej.priliki izjavil, da ga izjava Trifkovića niti najmanj ne more zadovoljiti. Z Davidovi-ćem se je strinjal tudi Svetozar Pribićević in ostali opozicijski načelniki, ki so naglašali, da bo opozicija, ako se ne da popolnega zadoščenja za čin policijskih organov, onemogočila vsako delovanje parlamenta. Na popoldanski seji narodne skupščine je vsa opozicija odločno nastopila in res onemogočila sejo, ki je trajala komaj 10 minut ln potekla v prerekanju in največjem razburjenju.
BEOGRAD,'^Vlzv) Popoldanska seja narodne skupščine se je začela ob 19.05. Zasedene so bile absolutno vse poslanske klopi Tik pred otvoritvijo so prišli v dvorano ministri s mi-
ženim državam sklenitev po godbe, na podlagi katere bi Amerika izvrševala protektorat nad Nikaraguo. Pogodba naj bi veljala za dobo 14 let; v tem času naj bi Združene države skrbele za povzdigo industrije in trgovine v deželi.
Washingtonska vlada naj bi imenovala poseben ameriški finančni odbor, ki bi imel pravico odločati glede državnih izdatkov republike Nikaragne, ki bi poleg tega ne smela sklepati ni-kakih vojaških pogodb z drugimi državami brez privoljenja ameriške vlade.
Volitve v sovjete
ODESA, 23. V vsej Rusiji so se vrdile volitve v sovjete. V mestih so r-mngn-li z veliko večino komunisti in to službene kandidatne liste. Na deželi pa so bili komunisti poraženi. Kmetje so dobili 90% vseh glasov. Ni dvoma, da bo ta izid vplival tudi na bodočo sovjetsko politiko, ki bo morala spremeniti svoje stališče napram kmetom.
HoroCoite in Me
„Eiiinosr
Pred padcem lmw
Pogajanja med Kantonom
in Pekingom?
LONDON, 24. Kantonske čete stalna prodirajo na vsej črti in šanghajski guverner ne bo ve6 mogel dolgo braniti mesta. Vse kaže, da bodo Kantonci v najkrajšem času vkorakali v mesto in najbrž sploh ne bo prišla do krvoprelitja, kajti v^rčina prebivalstva se je že izrekla za, nacijo nali ste.
Tujci v Šanghaju se nimajo preveč bati, ker so krnccsije dobro zastražene. Včeraj se je spet izkrcalo kakih tisoč angleških in francoskih vojakov. Splošna stavka se je prccej ublažila in danes, se je spet povrnilo nai delo kakih 25.000 delavcev.
Šanghajski mogotci, ki so v zadnjem času počenjali strahovita grozodejstva ter so dali ob-glaviti oziroma ustreliti več tisoč oseb, so nekoliko popustili, kajti v poslednjih dneli ni več zaznamovati toliko eksekucij. Preki sod pa je še zmerom v veljavi.
Iz pokrajine Ho-nan prihajajo vesti, da prodira tam druga kantonska armada, kateri baje poveljujejo ruski častniki. Nacionalistične čete so že v dveh bitkah porazile oddelke pekinške vojske.
Sun, šanghajski guverner, je menda že obupal; poročila namreč pravijo, da je prepustil poveljstvo nad onimi četami, ki so mu še preostale, generalu Liu-Siang-Tingu.
. Po vesteh, ki se širijo v Šanghaju, treba sklepati, da se hoče mandžurski diktator Čang-Tso-Lin pobotati s Kantonci. Nekateri njegovi višji častniki so baje že pričeli pogajanja. Slične namene ima tudi drugi genera-lissimus severne vojske Vu-Pej-lJu. Zahtevati hočejo, naj Kantonci zapodijo iz svojih vrst vse ruske častnike in svetovalce ter laj Kitajska prekine vse stike s ov j et sko Rusijo.
Pekinška vojska preživlja kri-io. Zunanji minister dr. Wel-'ingrton-Koo je namreč podal de-nisijo; njegov portfelj je prevzel min. predsednik Siang-Ši-Kaj.	_
Maji med fis&iijs is Rusijo
Ostra nota londonske vlade
MOSKVA, 14. Neka skupina poslancev centralne eksekutiv-ne sovjetske unije je na svojih sejah protestirala proti vsakemu pogajanju z angleško vlado. Govorniki so povdarjali, da je ngleška vlada očitno sovražno razpoložena napram sovjetski vladi. Sedanja angleška vlada popolnoma zatajuje prejšnja načela Anglije o svobodi. Govorniki so vpraševali sovjetsko vlado, kaj misli storiti proti temu, rla se angleška vlada stalno vmešava v notranje zadeve Rusije, in ali smatra sovjetska vlada glede na tajne angleške pret-nje za potrebno, prekiniti rusko-britanske trgovske zveze. Na to vprašanje je odgovoril Litvinov, ki je naglasil, da v sami Angliji dobiva komunistična tendenca vedno večji razmah. Sovjetska vlada je vsak čas pripravljena; za mimo rešitev sporov z direktnimi pogajanji.
LONDON, 24. Angleška vlada je sinoči izročila ruskemu odpravniku poslov v Londonu noto, pisana v precej ostrem tonu. Angleška vlada naglaša, da so odnošaji med Anglijo in Rusijo še zmerom nezadovoljivi, ker se sovjetska vlada ni držala obljube, da ne bo skušala povzročiti homatije v Angliji sami. Ruska vlada prav sistematično izpričuje svojo veliko mržnjo do Vel. Britanije. Izrabila je splošno stavko na Angleškem in sovjetski krogi spletkarijo sedaj na Kitajskem na škodo angleških interesov. V svoji noti, ki je pravzaprav nekak ultimatum, poziva Anglija sovjetsko vl^do, naj se nikar ne vmešava v angleške zadeve, kajti vsaka stvar ima svoje meje. C.e bo pa Rusija vztrajala pri svoji dosedanji politiki, bo lonr danska vlada primorana odpovedati trgovinsko pogodbo in prekiniti diplomatične odnošaje z Rusijo. _
Izgredi v Berlinu
BERLIN, 24. V središču mesta je prišlo predsinočnjim do spopada med komunisti in njihovimi političnimi nasprotniki. Par oseb je bilo lahko ranjenih. Policija je aretirala sedem komunistov.
\
L i .
IL
«EDHfOST»
V Trato, dna 25. februarja 1927.
DNEVNE VESTI
Davinl vijak
Finančni minister je izdal odlok,
ki je stopil takoj v veljavo in ki odreja, koliko morajo plačati zamudni daTkoplačevalci eksekutor-ju, ki irvrfii eksekucijo radi iztir-Janja davkov, ki niso bili plačani v določenem roku po opominu.
Če znaAa dolg do 3 lir dobi ek-eekutor 65 stotink, potem pa se stopnjuje: od 3.05 do 5 lir ekseku-tor 1.25, od 5.05 do 10 — 2.50, od 10.05 do 15 — 3.75, od 15.05 do 20 — 5, od 20.05 do 30 — 7.50, od 30.05 do 50 — 10, od 50.05 do 100 15, od 100.05 do 200 — 22.50 od 200.05 do 500 — 43.75, od 500.05 do 1000 — 75, od 1000.05 do 2000 — 120. od 2000.05 do 5000 — 180, od 5000.05 do 10.000 — 240, od 10.0000.05 do 25.000 — 300, od 25.000.05 do 50.000 — 360 od 50.000.05 ti o 100.000 —	od 100.000.05 do
250.000 — 460 , od 250.000.06 tlo 500.000 — 510 od 500.000.05 dalje — 560.
Te pristojbine gredo, kot rečeno, na račun davkoplačevalcev.
Petdesetletnica slovenskega g6s$8£arstvenika
Petdesetletnico svojega rojstva je praznoval te dni eden izmed najvidnejših javnih delavcev na gospodarskem polju v Sloveniji, dr. Fran VVindischer. Dr. Windischer je duževni in stanovski voditelj obrtniškega in trgovskega stanu na Slovenskem in si je stekel kot organizator obrtnikov in trgovcev velike zasluge. Ustanovil je slovensko obrtniško društvo v Ljubljani, «Trgovsko-obrtno zadrugo« in še sedaj obstoječo Obrtno banko. Bil je že prva leta odbornik trgovskega društva «Merkur» in je sedaj njegov predsednik. Ko se je ustanovila Centrala industrijskih korporacij v Beogradu, je bil izvoljen za njenega podpredsednika.
Dr. VVindischer pa se je odlikoval še posebno kot prvovrsten go-spodarstven pisatelj, tako da ga smatrajo za ustanovitelja slovenske obrtne in industrijske terminologije.	•
POKOJNINE CESTARJEV.
Ministrstvo za javna dela, glavno ravnateljstvo za splošna vprašanja, je sporočilo Društvu državnih upokojencev v Trstu z dopisom št. 2385 od 21. februarja t 1., da se izdajo že v najkrajSem Času določbe o ureditvi likvidacije pokojnin cestarjev izpod bivše vlade.	_
NATEČAJ ZA URADNIKE JAVNE VARNOSTI.
Razpisan je natečaj potom izpitov za sprejem 260 prostovoljcev v službo uradnikov javne varnosti.
Prošnje z običajnimi listinami naj se predložijo na kr. prefekturi (soba 3G), kjer dobijo prosilci na zahtevo podrobnejša obvestila o natečaju. Rok za prošnje traja do 15. aprila t. I.
SPREJEM V VOJAŠKE AKADEMIJE ZA L. 1927-28.
Za šolsko leto 1927-28 se bodo sprejemali v vojaške akademije v Modeni in Turinu mladeniči, ki so dovršili z dobrim uspehom višjo srednjo šolo in ki so 30. septembra 1927. stopili v 18. leto svoje starosti, a ne prekoračili 22. leta. K natečaju za sprejem se pripustijo tudi rezervni podporočniki iz tečajev za vojaške pripravnike, ki so se začeli v 1. 192U. Ti pa se morajo odpovedati činu in -obiskovati akademijo kot pripravniki. Pri imenovanju za poročnika se jim starešinstvo računa za eno leto v nazaj, a ob Času obiskovanja bodo deležni brezplačnosti (retta gra-tuita).
Sprejem v pehotno in konjiško akademijo se bo vršil na podlagi spričeval brez posebnega sprejemnega izpita — seveda pa v mejah razpoložljivih mest. Za vstop v topniško in ženijsko akademijo pa bodo morali prosilci polagati poseben sprejemni izpit iz matematike.	_
KAJ BO V NEDELJO 27. t. m.?
Saj je že vsem znano! Naši belo-modri priredijo belo-modro reduto. Kje? V dvorani «Tina di Lorenzo» v Dreherjevi palači. Kdaj? Ob osmih zvečer. Obleka? Kostim ali večerna! Kdor ne pride? Se bo kesal!	' _
Pridite!
Vabila pri predsedniku Podbr-ičku.
Iz tržaškega življenja
Samomor.
Beda, v katero' ga je pahnila brezposelnost, je privedla 50-1 etnega delavca Josipa Maligoj, stanujoče ga. pri Sv. Mariji Magdaleni z*. it. 103, do obupnega sklepa, da kcr.Ča z življenjem. Svoj žalostni naklep je nesrečni mož izvršil včeraj opoldne, ko je bil sam doma; obesil se je na kavelj pri oknu v kuhinji. Kmalu potem je prišel domov njegov sin, ki je z grozo uzrl očeti* visečega nezavestnega na vrvi. Mladenič je H^čel obupno vpiti na pomoč in tako privabil Ijvdi it bližnjih stanovanj. Nekdo je kisel telefonirat za pomoč rešilni po« taj i, a nihče se ni spomnil, rta bi prerezal vrv in s tam rešil obe&m?& iz strašnega položaja. To so ftoriJi šele poetrežniki reiilne postaje., ki so čez kakih 10 mtnut prihiteli na lice mesta. Toda bilo je seveda že prepozno; nesrečni MnUguj je bii — kakor je dognal nav/cčni zdravnik — Že mrtev.
O žUUosincm dogodku so bili obveščeni orclm&i, ki so kmahi potem izvršili uvid na licu mesta. Nato je biio truplo prepeljano v mrtvašnico bolnišnice.
Dre nezgodi pri dala.
Pri delu v skladišču delavskih zadrug pri Sv. Andreju, ki so ga začeli nedavno poTU'&vij&ti, se je včeraj popoldne ponesrečil 33-let-ni podajač Jurij Orlich, stanujoč v ulici Rena fit. 10. Ko je mož delal v kleti skladišča, je veiik kamen, ki so ga drugi delavci spuščali po dv<«h tr&iniii navzdol, zdrknil s poJiage in padel z višine par metrov na tla. Ko je Orlich zapazil nevarcoši, se je sicer naglo umaknil vstraa, a vendar ga je kamen pri padcu tako močno dregnil ob ćlavo, da je zadobil hudo rano za desnim ušesom ter si pretresel možgane. ft&sr^ćni podajat je bil nemudoma	z nekim to-
vornim avtomobilom v- mestno bolnišnico, kjer tv sprejeli v kirur-gični oddelek. Njegovo stanje je resno.
—	Ko je 61-letni kovač Ivan Bas-so, stanujoč v ulici Pratello št. 3, včeraj predpoidne kov&i v tobačnem skladišču firme Spierer & Co. v ulici FJ&vio Gioia na ko-valu kos železa, mu je razbeljen drobec priletel naravnost v levo oko; prebil mu je trepalnico ter mu prefcgal roienico. Neerečni kovač se je podal v mestno bolnišnico, kjer je dobil prvo pomoč; nato je bil sprejet v okulistični oddelek. Zdraviti se bo moral najmanj tri tedne.
Zlikovci na dol«. - Napad mm poštno blagajno te druga tatinska podjetja
Predpreteklo noč so neutrud-ljivi zlikovci vzeli na piko poštni urad na trgu Venezia; očividno so računali, da bodo našli tam bogat plen. Toda to pot jim sreča ni bila mila in naporno delo se jim skoro ni izplačalo. Zlikovci so prišli v poštni urad iz tik ležeče mehanične delavnice družbe «Mar-coni»; v delavnico so prišli skozi glavna vrata na ulici, pri katerih so s posebnimi škarjami prerezali jekleni zastor; nato so prevrtali zid in se skozi luknjo skobacali v poštni urad. Tam so najprej vlomili dve ročni blagajni, v katerih so našli 1500 lir v gotovini in nekaj znamk, nato so se lotili glavne blagajne, v kateri je bil spravljen znesek okoli 30.000 lir. Toda bodisi, da niso imeli dovolj pripravnega orodja, bodisi, da so se zbali, da bi ne mogli pravočasno dovršiti «dela», so jo morali zlikovci odkuriti, ne da bi jim uspelo vlomiti blagajno.
O tatvini, ki je bila odkrita včeraj, so bili obveščeni policijski organi na komisarijatu v ulici Sanita, ki sq takoj pričeli tozadevna poizvedovanja.
—	V isti noči so neznani zlikovci vlomili v kuraik Otella Sanzin v Skednju ter ukradli 13 kokoši, vrednih okoli 300 lir.
Najbrž isti zlikovci so izpraznili tudi kurnik Antonije Flego v Skednju, kjer so pobrali 6 piščancev, vrednih 140 lir.
—	36-letni Marko Trintinago, stanujoč v ljudskem prenočišč v ulici G. Gozzi, je predvčerajšnjim ukradel z nekega voza na trgu LibertA 2 kg sladkorja, toda pred-no se je utegnil oddaljiti s plenom sta ga dohitela dva policijska agenta ter ga odvedla v zapor.
Tržaško sodišče
Tatovi t plavni zalogi
Ravnatelj glavne zaloge tobaka g. Jakob Margaria je naznanil v oktobru p. 1. tatvine, ki so se ponavljale že dolgo pre tem časom in
dosegle svoto 16.000 lir.
Agenti so kmalu ulovili ptička, ki Jim je Šel na limanice tako, da je nalašč nastavljene bankovce odnesel in se s tem izdal. Ta ptiček je Kari Pazienza. Razen bankoW cev mu je obtožnica naprtila tudi ostale tatvine. In radi tega je včeraj odgovarjal pred sodni jo.
Pazienza taji tatvine na splošno. O bankovcih pravi, da so bili njegovi. Ker tvrdka Pittaoo tvori na razpravi civilno stranko, priznava Pazienza, da si je sicer pridržal več svot, toda vedno v razmerju s procenti, ki so mu pritikali.
Margaria ponavlja, kar stoji v obtožnici, in smatra Panenzo za odgovornega.
Agent Konrad Peggio pove, da so bankovci bili zaznamovani s piko v črki C besede Cento. En tak bankovec se je našel pri Piacenzi. Videl je Pazienzo, kako je vzel par bankovcev in jih vtaknil v žep. Stopil je tedaj v prodajalno in hotel preiskati obtoženca. Ta mu je koj dejal: «Bankovci so moji!« Vprašal ga je: «Kako ste vedeli, kaj pravzaprav iščem!« Ni znal odgovoriti.
Priča Ema Ulisse por. Vittaro pravi, da je nagrada Pazienze bila 10 od sto in ne dvajset. Toda Pazienza je dobival odstotke sproti.
Oskar Pilipich pravi, da on ni podpisal nobenega poročila, kakor ga je tvrdki Pit taco predložil Pazienza.
Pazienza odgovarja tudi radi te* tega, ker te je enkrat dal obriti in ostriČi pri brivcu Karlu Rodriguez, ne da bi plačal.
M.tcgo jftkč ostane neeasliSanih.
Obtožena branil odvetnik Bo-logna. Zastavil je vse sile, da ublaži usode Pazienze.
Sodišče je oprostilo obtoženca v vseh točkah obtožnice, razen dede titviue siorakov, radi katerih bo moral sedeti 10 mesecev in pet dni in sicer v samotni celici.
TELESNA VZGOJA
SPOKT
M. D. Presveta - Trst.
Ali je pripravljena Vaša prva Četa odigrati v nedeljo 27. t. m. ob 15. prijateljsko nogometno tekmo na igrišču Adrije? — S. K. Concordia.
S. D. A drla.
Jutri zvečer naznanjeni sestanek! Naj nihče ne manjkal Tajnik. —
Vesti z goriškega
Goriške mestne vesti
Identitetne hkamlco
so našim ljudem, posebno okoličanom, nekaj tujega še vedno. — Pred pa dnevi se je zgodil v mesto došlemu okoličanu neprijeten dogodek, da so ga organi javne varnosti vodili od urada do urada da so se prepričali, kdo je, ravno iz vzroka, ker ni imel s seboj nobene listine o svoji osebi Zmo-drujte se že vendar 1
Bo) proti komarjem.
Goriška občina je že aedaj začela boj proti komarjem, ki so se po vojni razpasli in namnožili, da so postali pravcata nadloga v poletnih mesecih. Občinski zdravnik dr. Bramo je naslovil na goriški municipij posebno poslanico, v kateri navaja, kako se bije najuspešnejši boj s komarji. V tem spisu poudarja zdravnik nujno potrebo, in priporoča hišnim posestnikom, naj skrbe, da se bo voda. odtekala pod zemljo in ne nad zemljo. Tam, kjer je tak odvod nemogoč, trebe politi vodo s petro-Ijem, da se ličinke komarjev uničijo. Dr. Dramo je mnenja, da bo imel boj proti komarjem le tedaj uspeh, če ugotovi in odstrani municipij vse mlakuže s stoječo vodo na svojem ozemlju, Če uravna hudournike (Koren) in če ustanovi več netopirišč, kajti netopirji so še največji sovražniki komarjev. Obenem se opozarjajo lastniki hiš, naj pregledajo skrbno že sedaj vse temne kote, kjer so dobile samice varno zavetje črez zimo, naj jih izčistijo, prav tako naj odstranijo vse suho listje iz vrta, ker v temnih in zave tnih kotih prezimujejo samice,
podlistek
(61)
y. I. KRIŽ ANO VSKA:
EMEZA
ROMAN
In resnično, ta ponosni plemenitaš, ki ne mara občevati z drugimi ljudmi razen sebi enakimi, bo vzgajal in negoval kot svojega naslednika otroka zaničevanega plemena, medtem ko postane resnični knez Jud; on mu bo z detinskih let vcepil sovraštvo dok ristjanov, ne bo ga vzgojil po sebi, ampak v skopuškega, nestrpnega Žida, pravega oderuha, a v primernem trenotku izpove resnico ter se bo smejal osramočenemu in pobesnelemu knezu, ki bo brez. moči, ker on sam se bo s samokresom izognil človeški sodbi. Tedaj ne bo zgrešil in umrje veselo, vedoč da bo njegova smrt dvakratno maščevanje nad njegovim sovražnikom. Samuel se je naravnost opajal ob tej
nameri, in če je samo pomislil, da bi se utegnil njegov načrt ponesrečiti, je bil ves iz sebe. Ves čas pričakovanja je računal na vse možnosti in si izdelal podrobnosti načrta, bil je tako zaslepljen s sovraštvom, da se ni zavedel podlosti svo-djega dejanja ne zločinske igre z usodo lastnega otroka. Nepričakovan slučaj je še bolj podžgal njegovo sovrafitvo in ga utrdil v njegovem sklepu.
Negov stari agent Levi je prišel nekoč k njemu prosit nekaj dni dopusta, da bi pogrebel svojega drugega sina, devetletnega otroka.
—	Od česa pa je umrl? — ga Je vprašal sočutno Samuel.
—	Utonil je na straden način. Oj, neverni ki, bodite prekleti! — je zastokal Levi ter dvignil roke proti nebu.
—	V kakšni zvezi so neverniki s smrtjo vašega sina?
—	Eden izmed njih bi ga bil lahko rešil, a nI napravil tega samo zato, ker je utapljajoči se bil Jud. Jehova naj pokonča, pogubi tega brez-
da zleiejo pozneje svoja jajca v vodo, če tega niso bile napravile že v jeseni. To bi bila prva navodila, ki naj si jih goriški meščani zapomnijo in naj že sedaj ukrenejo vse potrebno, da se ta komar-jeva zaloga vsaj nekoliko omeji.
MIREN.
nami is oUlittva
Prejemamo od nekaterih stari-šev:
Pritožujejo se nam doma naši otroci, da jih njihov učitelj Rizzu-to preveč strogo kaznuje in jih pusti klečati kar po par ur na podu. Zdi se nam, da to ne odgovarja predpisom in da se otroci na tak način ne mučijo. Zato prosimo vi* šje šolske oblasti, da opozore svojega podložnega učitelja na postopanje z otroci, katerim to zdravstveno jako Škodi.
(Slede podpisi).
BIUE.
Obisk mm. županskem uradu.
V	noči od srede do četrtka so se nenapovedano zglasile na našem županskem uradu neznane osebe. Velele so, da niso tedaj uradne ure in da ga ni človeka, ki bi jih Čakal v uradu, zato so si same priskrbele potrebno orodje, da so si odprle zaklenjena vrata. Brskali so ti neznani tsrtovi po vseh kotih, pregledali vse miznice, nič niso našli Lansko leto smo imeli na županstvu enak obisk, toda tedaj so imeli tatovi srečo, odnesli so pisalni stroj in menda osemnajst lir v gotovini. Ali so vedeli za lanski plen, ali pa so bili tudi sedaj isti tatovi kakor lansko leto, na vsak način jim je to pot spodletelo, in če jim drugod ne bo sreča milejša, se ne bodo mogli ponašati z letošnjim pustom.
iz tržaškejiekrajine
STORJB.
Zadnjič smo omenili ples izbranih štorskih deklet. Cenjene gospodične pa se čutijo užaljene pri svojem dragocenem «napredovanju» in celo grozijo. Zato naj, da bo «lepa» slika popolnejša, omenimo še sledeče:
Večina teh petih deklet so še mladoletne punčke, komaj iz šole izišle. Kak hud stric bi jih imenoval s smr____e (cele besede vendar
ne maramo čitati v časopisu). In njih matere? Ponašajo se, da so imele njih lepe hčerke — ples««
Bog povrni Storjam društvo in pravo pot!	Vaščan.
RAZNE ZANIMIVOSTI
Velikansko dvigalo.
»Monitore Tecnico* poroča, da se v Nikolajevu v Rusiji gradi velikansko dvigalo, ki bo največje v Evropi. Tekom dveh kratkih ur se bo lahko naložil parnik z 8000 tonami. Gradi se iz železo-betona. Vse naprave in vsi stroji so najmodernejšega tipa.
Velikanski dimnik.
V	Ameriki so postavili ogromen dimnik, ki služi za odvajanje strupenih plinov, prihajajočih iz peči za redukcijo cinovih minerali j ev. (Podobno službo opravlja dimnik, ki se dviga nad idrijskim živosre-brnim rudnikom). Ta dimnik je visok 120 metrov. Zidan je iz samega cementa in ima na podstavku osem metrov premera, na vrhu pa 6.30 metrov. Služi, da odvede 18.200 kubičnih metrov strupenega plina na minuto.
Elektrika t Ameriki
Koliko ugodnosti in koristi nam prinaša električni tok po naših mestih in trgih, to ve le tisti, ki je te ugodnosti deležen in se še samo spominja na čase, ko smo rabili petrolejke ali pa nevarni plin. Toda še vedno je dosti krajev, kjer te električne ugodnosti ne poznajo, to je po deželi in na kmetih. Kdaj bo prišla elektrika v oddaljene vasi, je še veliko vprašanje. Obstoja namreč še veliko ovir, ki jih naše pokrajinske električne družbe ne morejo premagati.
Nasprotno pa so v Ameriki v zadnjem času pričeli razpeljevati električni tok na deželo, zlasti v Združenih državah. Tu so velikanske, električne družbe, ki napeljujejo električno energijo v oddaljene in samotnejše farme, med pra-stepami in pragozdi zgubljene kolonije in vasice ki so včasih ogromno oddaljene od obljudenih središč. Namen teh družb pa ni dati ljudem samo luči. pač pa nuditi električno energijo, da se rabi za
brezštevilne gospodarske in kmetijske stroje, s katerimi so dostojno opremljene vse farme in vsa Številna posestva tam doli v deželi zemeljskega bogastva. Pri nas pa še strojev ni.
Zračna pošta t Mongoliji,
Časopisje iz Tiflisa (na Kavkazu) poroča, da se je pred kraikim organiziral zračni promet v Mongoliji. Od tam se vozi poŠta po sibirski železnici do Verhnje-Udinska, od koder jo potem prenašajo po zraku v Urgo.
Kanada.
Znano je, da je Kanada ena izmed dežel, ki dela največ preglavice za zemljepisno raziskavanje in natančen njen zemljepisni opis, in to radi svojih neizmernih gozdov. Zadnje čase pa se je s pomočjo letalstva posrečilo premagati to oviro.
Sol a za berače.
V Amerifcl se dogajajo najbolj čudne in neverjetne stvari, zato ni čudno, da imajo tam tudi šole za
—	berače. Nenavadno je new-yor-ška policija odkrila tako šolo, v kateri so vsakovrstni postopači, lenuhi in delomrzneži dobivali praktičen pouk v «umetnosti» beračenje. Pod vodstvom izurjenih «profesorjev» se je zdrav in krepak človek kmalu spremenil v po kveko, vredno največjega pomilovanja; temu je zrastla grba, onemu je zmanjkala roka, tretji je postal hrom, četrti je «oslepel» i. t. d. Policija je odkrila tudi pravcat kemični laboratorij zbirko raznovrstnih kislin in mazil, s katerimi so si «gojenci» delali grozne gnojne rane, kraste i. t. d. Razen tega so gojenci beraške šole dobivali praktičen pouk, kako se imajo vesti, da bi vzbujali čim bolj žalosten vtis. Kakor zatrjujejo ameriški listi, je bila nenavadna šola zelo obiskovana.
Novi petrolejski vrelci r Turke-stan«.
Nedavno so v okolici Samarkan-da v Turkestanu našli nove, zelo bogate petrolejske vrelce; samo en izvirek daje v 24 urah 1000 pudov petroleja (1 pud = 18 kg). Ker niso Še pripravljeni potrebni rezervoarji, se izliva petrolej začasno v velike, v naglici v ta namen pripravljene jame. Merodajni činitelji so naprosili sovjetsko vlado za sredstva za eksploatacijo novih vrelcev.
Nov načrt za centralno kurjavo v Moskvi.
Moskovska družba «Elektro-plan» je dala izdelati načrt za centralno kurjavo celih mestnih okrajev v Moskvi. Ta način centralne kurjave je že vpeljan v New-Yor-ku in nekaterih drugih ameriških mestih, kjer imajo posebne centrale, iz katerih so vodne pare napeljane po ceveh v hiše in stanovanja, kakor plin ali voda. Centralna kurjava po načrtu družbe «EIektroplan» pa se bo razlikovala v tem, da bodo v to svrho uporabljali toplo vodo iz raznih tovarn, zlasti velikih električnih central; ta voda se je namreč do sedaj iztekala v kanale, ne da bi se izkoriščala njena toplotna energija. Po načrtu družbe «Elektroplan» bo napeljana centralna kurjava najprej v vse mestne urade, potem pa tudi v privatna stanovanja. Stroški za kurjavo bodo — kar je povsem umljivo — skoro neznatni.
Ruski jezik v lotvinskih šolah
Lotvinski prosvetni minister je pred kratkim tekom razgovora z novinarji izjavil, da v bodoče ne bo v lotvinskih šolah ruski jezik zapostavljen, kakor je bil do sedaj. Z zapostavljanjem ruskega jozika
—	je dejal minister — so Lotvinci izgubljali eno izmed onih velikih prednosti za praktično življenje kot je znanje tujega jezika velikega naroda. Razen tega predava sedaj na lotvinski univerzi mnogo ruskih profesorjev, in to je tudi en razlog zato, da se v lotvinskih šolah poučuje ruski jezik.
BORZNA POROČILA.
Trst, 24. februarja 1927.
Amsterdam 915-925, Belgija 315-325, Francija 89.50-90.50, London 111-111.50, New York 22.85-23.10, Španija 380-390, Švica 437-447, Atene 29-30, Berlin 540-550, Buka-rešt 13.50-14.50, Praga 67.75-68 50, Ogrska 400-408, Dunaj 320-33c. Zagreb 40.25-41.
Uradna cena zlata (23. II.> 44:) 90.
Vojnoodškodninske obveznice 61.30.
BERLITZ-SCHOOL v" rabl0 P1U1
vodi v vseb jezikih.
23, pouk ln pre«
237
71 ATJIDNfl N Bocsitti & Flglio. Trst,
UhihRUH Corse 47 (lekarna Rovls)
E opravlja, prodaja m kupuje zlato, sre-ro po poStenih cenah. Govori se slovenski.	231
PRODAJALKA, spretna moč za manufakturo, in učenec se sprejmeta takoj v trgovino špecerijsko in manufakturno pri Fr. Repiču v Ajdovščini.
PO VIŠJIH cenah kot vsaka druga kupuje srebro, zlato in briljantc zlatarna Portici Ponte Fabra.	203
KVAS nijboljie vrste Soc. Ligurs Loin-barda po L 5.30 kg. pri F. Raubarju v Ajdovščini.	256
SAMO potom energičnega zdravljenja z Glvkolom se ozdravi glavobol, šibkost, ui.i '.»krvnost, cbjiemoflosl. Izdelek lekarne Castcllnnovitli, 1 rst, Via dci Giu-liani 42.	229
EL1ZIR CHINA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in je najboljSc zdravilo proti želodčnim Šibkostim in za rekonvalesccn-co. Steklenica L 6.--. Dobila se samo i lekarni Castellanovich, Via Giuliani 42
23C
BABICA avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29.
163
U ŽENSKIH KLOBUKOV
Trst — Via XXX ottobre št. 31
Dospeli so novi pomladanski vzorci iz svile.
V nedoljo 27., pondeljek 28. t. m. in v sredo I. marca
VELIKA RAZSTAVA
(odprta ves dsn) Navadni klobuki L 35 —; Obnove L 20 —
Centrolna possjlinfcavGoric?
registrovana zadrugn z omejeno zavezo vabi k
Al o Mm zboru
ki se bo vršil v četrtek, dne 10. marca 1927., ob 10. uri dopoldne v uradnih prostorih s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelništva.
2.	Poročilo nadzorništva.
3.	Odobritev letnega računa za leto 1926, razdelitev dobička, in določitev višine obresti glavnim deležem.
4.	Slučajnosti.
NačelnlŠtvo.
Proctoe pro ^at« Kft£*t£v aCLDINARJE ZLATO in SRSBRO
oblačite zlatarno	11 ]
STEBttlK Via Mazilnl It. 49
kjer dobite aajviije cene. - Kupujem Us&e	»stavljatniče.
TržašKa posojilnico In hranilnica
registr. zadruga z omej. poroštvom
uraduje v svoj! lastni hiši ulica Torre bianca 19,1. n.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun ln vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
po 4°o
večje in stalne vloge po dogovoru.
Sprejema „Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila ua vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru. —
Ha razpelaoo varsasfue ulice (šefe)
Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 In od 16 do 18.
Ob nedeljah je urad zaprt.
Ste v. telet. 25-67. 179
Ilaistarfi ilov. denarni zavod
Čutnega Clovega, kneza O. Bankir ga je poslušal z začudenjem.
—	Sedite, Levi, — je rekel, — in mi lepo povejte vse, kar se je zgodilo.
—	Včeraj je naš deček šel s staro Noemi k neki naši sorodnici, ki živi onstran reke blizu otoka Margarite, — je žačel Levi in si otrl solze. — Okrog sedme zvečer se jo Noemi vračala z otrokom v ladjici; ko sta se bližala bregu, sta videla nekaj dam ln dva Častnika, ki so priča*-kovali ladjico, da bi se prepeljali na drugi breg reke. Eden izmed častnikov je bil knez O., drugi stari polkovnik, ki ga ne poznam. Ko je ladjica skoraj pristala, je hotel Boruh, ki je bil živahen otrok* skočiti na mostič, toda omaimil je ln padel v vodo; ko je knez videl utapljajočega se dečka, se je začel naglo slačiti, m Noemi, ki je neprestano vpila, m je nekoliko opogumila. Tedaj je knez prisluhnil in rekel:
—	Saj je Judinja!
—	Ha! hal hal seveda! In jas sem se sačudil, da ste se hoteli zaradi take golazni vreči v mrzlo
vodo, — je pripomnil polkovnik.
Knez je pobledel; njegov pogled je izražal sovraštvo, zapel si je jopič in odšel.
Nekaj pozneje je čolnar izvlekel otroka iz vode, toda bil je že mrtev!...
Samuel je potolažil, kolikor je mogel, meše^ tarja, nato ga je odpustil. Vse v njem je kipelo. — «Podlež!» — je šepetal ter stisnil zobe — pustil si utoniti človeka samo zato, ker pripada narodu, ki ga preganjaš v slepem sovraštvu, toda< le počakaj. Nemeza se morda bliža tudi tebi...
Zvečer je dejal sobarju, ki ga je slačil:
—	Ti veš, Etien, veš, kaj sem čutil svojča£ za kneginjo O. Ne morem biti ravnodušen za kar se nje tiče, zato bi rad vedel, kdaj bo poix> dila in kako bo z njenim zdravjem. -Bogato t« n^radim, če boš poizvedel in mi sporočil, ka] se tam godi ter mi naznaniš rojstvo.
—	Nič lažjega: Marta, starejša kneginjina sobarica, je moj« nevesta in bodite u ver j eni. baron, da vam želim ustreči, — je odgovoril slugnj in njegovo obličje je zasijalo v pohlepni radosti