Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 8. julija 1965 Leto XVII. — štev. 26 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V M. SOBOTI — DIREKTOR STEFAN ANTALIČ
—	LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK STEFAN BALAŽIC. NASLOV UREDNIŠTVA
—	MURSKA SOBOTA, KIDRIČEVA UL. 4. TEL. 21-381
S SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS M. SOBOTA
Zdravstvo prilagoditi novim pogojem
Člani občinskega komiteja ZKS so na razširjeni seji, ki je bila prejšnjo sredo, prisostvovali pa so ji tudi člani ZK iz zdravstvenih ustanov soboške občine, razpravljali o problemih zdravstva in nalogah komunistov na tem področju.
Iz referata, ki ga je prebral Štefan Sreš, republiški poslanec socialno zdravstvenega zbora, je razvidno, da so bili v Pomurju in v soboški občini v zdravstvu doslej doseženi pomembni rezultati. Ti se kažejo predvsem v izgradnji in oblikovanju omrežja zdravstvenih domov in odpiranju novih oddelkov v okviru soboške bolnice, kakor tudi v napredku zdravstvene službe nasploh.
Na področju zdravstva pa so se porajali tudi nekateri problemi, katere pa so doslej samoupravni organi v posameznih ustanovah, člani ZK, sindikata in ZM bolj ali manj uspešno reševali. To so predvsem vprašanja trošenja sredstev, koordinacije dela med posameznimi ustanovami, investicijska izgradnja, nagrajevanje, štipendiranje, pa tudi nadaljnjega razvoja zdravstvene službe v občini.
Odnosi med posameznimi ustanovami pa so se v glavnem manifestirali kot razmerja med temi ustanovami do Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje in so temeljili pretežno na pogodbah o finansiranju posameznih ustanov in njihovih dejavnosti.
Novi zakon o zdravstvenem zavarovanju, kakor tudi novi gospodarski ukrepi pa bodo v prihodnje omogočili neposrednim zavarovalcem, da bodo preko svojih predstavnikov v Skupščini komunalne skupnosti socialnega zavarovanja odločali in neposredno razporejali sredstva za funkcioniranje in razvoj celotne zdravstvene službe. Novi gospodarski ukrepi pa bodo ta samoupravni organ in samoupravne organe posameznih zdravstvenih ustanov primorali k čim bolj racionalnemu koriščenju in gospodarjenju s sredstvi, ki bodo na voljo za te potrebe. Torej bo v prihodnje potrebno ob enakih — morda celo manjših sredstvih — zagotoviti vsaj takšno zdravstveno službo, kot je bila doslej. Z naraščanjem denarnih sredstev bo moč razširjati in izpopolnjevati.
Prav te ugotovitve bodo morate delovne kolektive in samoupravne organe voditi k odkrivanju in koriščenju notranjih rezerv, ki vsekakor so. Posebno subjektivne sile in organi upravljanja bodo morali načrtneje in dosledneje sodelovati pri uveljavljanju zaključkov seje komiteja ZKS, ki pravijo, da se mora tudi v zdravstvu čimbolj racionalno gospodariti, kar pomeni krepitev teženj po zniževanju zdravstvenih stroškov. Potrebno ho investicijske programe vskladiti z obstoječimi ekonomskimi možnostmi v okviru komune in komunalne skupnosti tako, da bodo izhajali iz realnih možnosti in širših družbenih potreb našega območja. Trošenje sredstev pa ni odvisno samo od zdravstvene službe, ampak predvsem tudi od delovnih kolektivov in zavarovancev samih. Zato bi o tem morale razpravljati vse delovne organizacije.
Koordinacija zdravstvene službe mora v prihodnje postati v večji meri vsebina dela subjektivnih sil in pomembna naloga zdravstvenega centra, ki se mora kadrovsko okrepiti, da bo naloge lahko kvalitetno reševal. Posebno komunisti, člani Skupščine komunalne skupnosti
socialnega zavarovanja se morajo zavzeti za razumno in smotrno koriščenje sredstev v korist zavarovancev.
Osebni dohodki o zdravstvenih organizacijah so sicer relativno visoki, vendar so upravičeni, kadar so realen odraz vloženega dela. V mnogih primerih pa doslej ni bilo tako, zato morajo osnovne organizacije ZK najti način nagrajevanja, ki bo v večji meri odražal vrednost dejansko opravljenega dela in izključeval dosedanje pomanjkljivosti.
Komite ZKS je sklenil, da morajo osnovne organizacije ZK v delovnih organizacijah proučiti gradivo II. plenuma CK ZKJ o nadaljnjem razvoju gospodarskega sistema in družbeno-ekonomskih odnosov. Obravnavo tega gradiva naj povežejo s konkretno problematiko v posameznih delovnih organizacijah.
K.S.
Prebivalci Grada in okolice so se v soboto zbrali v velikem številu ob otvoritvi spominske plošče dr. Anici Rotdajčevi in drugim internirancem. O življenjski poti Anice Rotdajčeve je govoril prvoborec Rudi Rapl. Na predlog krajevnih organizacij so tega dne preimenovali tamkajšnjo osemletko v »Osemletko Anice Rotdajčeve«. Na sliki: Prebivalci Grada in okoliških krajev prihajajo k šoli kjer je bila proslava.
OB DVAJSETI OBLETNICI OSVOBODITVE POMURJA
Odprt novi otroški oddelek
V četrtek dopoldne je bil odprt v Rakičanu v prisotnosti uglednih zdravstvenih delavcev, predstavnikov pomurskih občin in članov delovnega kolektiva Splošne bolnice v M. Soboti novi otroški oddelek.
Prisotnim je v začetku slovesne otvoritve spregovoril ravnatelj Splošne bolnišnice Murska Sobota Franc dr. Starc o težavah in naporih, ki so jih delovni kolektiv, 'izvajalci del in svetovalci, ki so nenehno svetovali pri gradnji novega oddelka, morali »prebuditi« preden je bil dosežen cilj — otvoritev novega oddelka.
Otroški oddelek je osmi po vrsti v okviru soboške bolnice in drugi v verigi vseh oddelkov, ki jih bo obsegala nova bolnica, ko bo v celoti zgrajena v Rakičanu.
Novi otroški oddelek bo imel 80 ležišč, v njem pa so na voljo prostori za laboratorije, pisarne itd. Nova zgradba, ki je zrasla ob že pred leti dograjenim infekcijskim oddelku, se odlikuje po smotrni razporeditvi prostorov, po svetlih hodnikih in drugih prostorih in bo kot takšna lahko predstavljala mlademu rodu, ki se bo zdravil v njej »drugi« dom.
Idejni projekti za novi oddelek so bili napravljeni že leta 1961, izdelal pa jih je Projektivni biro v Murski Soboti. Gradbena dela je izva-
jalo SGP »Pomurje« iz Murske Sobote. Ko bo oddelek v celoti opremljen, bo vrednost vseh investicij znašala okrog 620 milijonov dinarjev. Sredstva za izgradnjo novega oddelka so bila zbrana s krediti, s samoprispevkom Splošne bolnice Murska Sobota in z dotacijami pomurskih občin.
Novi otroški oddelek, ki je nedvomno velikega pomena za napredek zdravstvene službe pa se odlikuje tudi po tem, da ima že sedaj pripravljenih dovolj strokovnih kadrov, kar doslej v podobnih primerih ni bil vedno slučaj. Visokokvalificiranemu zdravniškemu kadru bo v novem oddelku pomagalo 26 otroških sester in dve medicinski sestri. Tako ima otroški oddelek vse pogoje, da uspešno, zareže brazdo na ledino otroškega zdravstva v Pomurju.
Predsedniku delavskega sveta Splošne bolnice v Murski Soboti je predal novi oddelek v upravljanje v imenu pomurskih občin Ivan Kovač, predsednik občinske skupščine G. Radgona.
Po otvoritvi so si gostje ogledali nove prostore otroškega oddelka. Prijeten vtis po sprehodu po lepih prostorih novega otroškega oddelka so popestrile še oljne slike slikarja Horvata Jožeta-Jakija, ki jih je podaril mlademu rodu, ki bo oslej v Rakičanu našel prijetno in skrbno zdravstveno varstvo.
S. K.
Otroški oddelek soboške bolnišnice
Ni receptov
Splošna družbena prizadevanja za stabilizacijo v gospodarstvu so razgibala tudi gospodarstvenike in samoupravljalce. Dva dni zapored so se v Murski Soboti sestajali te dni predstavniki delovnih organizacij, da se pomenijo o ukrepih, ki jih narekujejo spremembe v našem gospodarstvu. Tako so se v torek sestali predstavniki industrije, kmetijstva in obrti ter v daljši razpravi osvetlili sedanji položaj svojih delovnih organizacij. V razpravi je prevladovalo mnenje, da bo najbistveneje vplivalo na splošni gospodarski položaj v občini to, v kakšnem položaju bosta s postopnim uvajanjem novih gospodarskih načel predvsem kombinat in tovarna Mura, ki zaposlujeta 80 odst. vseh zaposlenih v občini in ki v enakem odstotku ustvarjata tudi narodni dohodek. Predstavniki kombinata so poudarjali, da trenutno razpoloženje na tržišču neugodno vpliva na dotok surovin za mesno predelavo. Podobno je tudi v tovarni mlečnih izdelkov. Posebno pozornost pa bo potrebno posvetiti vsem onim industrijskim in obrtnim dejavnostim, ki so po svojem značaju dela vezana na vedno večje omejevanje investicij. To so gradbena in sorodna podjetja. Predstavnik Sograda je izjavil, da so že oddali v najem nekaj težje mehanizacije, da pa prav tako poskušajo nadomestiti zmanjšani obseg investicij v soboški občini z manjšimi investicijskimi deli v sosednjih občinah.
Na omenjenih razgovorih je bilo prav posebej poudarjeno, da ni mogoče dajati nobenih receptov za prilagajanje podjetij novim ukrepom, popolnoma jasno pa je, da bodo morali v vseh delovnih organizacijah intenzivno proučiti vse možnosti za izboljšanje organizacije dela, skratka za večjo proizvodnjo. Pri morebitnih primerih odpuščanja delavcev naj bi sodelovali celotni kolektivi.
Proslave za Dan borca v Pomurju
Krajevne organizacije ZB NOV po vsem Pomurju so tudi letos počastile Dan borca — 4. julij V soboto dne 3. julija so krajevne organizacije ZB v M. Soboti, Petrovcih, Beltincih in Rogašovcih položile vence na spomenike, spominske plošče in grobove talcev. V soboto popoldne so pri Gradu odkrili spominsko ploščo internirancem, v nedeljo dopoldne v Moščancih, popoldne pa v Pečarovcih. Na vseh slovesnostih so pripravili tudi krajše kulturne programe.
V ljutomerski občini je bila osrednja proslava v Radomerju kjer so se sestali borci in aktivisti iz vse občine na slav-
nostni seji v dvorani zadružnega doma. Za tem je bila proslava na kateri je govoril rep. poslanec Rado Pušenjak. Na proslavi sta nastopila tudi ljutomerski moški pevski zbor in godba na pihala.
Lendavska občina je pripravila proslavo 4. julija v nedeljo dopoldne, ko so v Lendavi razvili prapor občinske organizacije ZB NOV, popoldne pa so se v Benici srečali bivši borci in interniranci.
Borci radgonske občine so se srečali 4. julija v Žepovcih kjer je bila letošnja osrednja proslava Dneva borca. Tako v
Lendavi kakor tudi v Radgoni so pripravili za praznovanje primeren kulturni program.
Lendavski beli rudarji so praznovali
3. julij Dan rudarjev je kot vsako leto praznik delovnega kolektiva »Nafte«. Letos, ko praznujemo 20. obletnico osvoboditve, je bila proslava še posebej svečana. Poleg številnih športnih tekmovanj je bila v soboto svečana proslava s kulturnim programom, na kateri so zmagovalnim ekipam v športnih tekmova-
njih podelili priznanja in pokale. Na svečani akademiji so prav tako podelili priznanja najbolj zaslužnim članom delovnega kolektiva.
Podjetje »Nafta«, ki se zadnje čase vse bolj orientira v petrokemijo in predelavo plina, bo v kratkem pustilo v proizvodnjo drugi del tovarne metanola.
VREMENSKA NAPOVED za
čas od 8. do 18. julija.
Približno do 13. julija bo prevladovalo lepo vreme, vendar včasih krajevne nevihte, zlasti okrog 12. julija. Nekako od 14. do 17. julija nestalno s pogostimi padavinami in ohladitvami. Po 17. juliju zopet lepo vreme.
NOGOMETNI KLUB »GRAFIČAR« MURSKA SOBOTA VAS VABI
TOMBOLO
v Murski Soboti
12 GLAVNIH DOBITKOV, MED NJIMI
POL MILIJONA DIN
in še nad 700 praktičnih dobitkov
v nedeljo, 11. julija 1965 ob 14. uri na živinskem sejmišču ob Lendavski cesti
PO KONČANI TOMBOLI ZABAVA S PLESOM
Cena tombolski karti 200 din
V PRIMERU SLABEGA VREMENA BO TOMBOLA NASLEDNJO LEPO NEDELJO
OD TEDNA DO TEDNA
Položaj v Vietnamu se je zadnje dni občutno poslabšal. Američani so v številnih letalskih napadih na sevemovietnamsko ozemlje uničili severnovietnamsko industrijsko mesto Nam Din in povzročili tudi smrt velikega števila ljudi. Severnovietnamsko zunanje ministrstvo je znova odločno protestiralo in zahtevalo od ameriške vlade, naj zračne napade ustavi.
Še bolj kot ta novica pa je vznemirila svetovno javnost sporočilo, da so Američani spet uporabili kemična sredstva na ozemlju Južnega Vietnama. Med drugim so uničili žetev na 30 kvadratnih kilometrih. Triintrideset oseb je pri tem izgubilo življenje. To dejanje je vzbudilo zgražanje celo med vojaki sajgonskega režima.
NADALJEVANJE KEMIČNE VOJNE
Proti kemični vojni, četudi v njeni milejši obliki, je protestirala svetovna javnost že ob prvi novici, da Američani v »psihološki vojni« uporabljajo sredstva, ki onesposabljajo vojake pri izpopolnjevanju njihovih nalog. Kaže, da namerava ameriški generalni štab kar naprej uporabljati tuje ozemlje za najrazličnejše poizkuse, pri čemer naj bi borci osvobodilnega gibanja in kmečko prebivalstvo služilo za »poskusne kunce«.
S tako vojno se kajpada ne strinjajo niti ameriški zavezniki. Osvobodilno gibanje pa je odgovorilo na svojstven način. Njegove enote so v 24 urah dvakrat napadle ameriško zračno oporišče Sok Trangu, 90 km jugozahodno od Sajgona. Zanimivo je tudi poročilo o ameriških letalskih izgubah nad Severnim Vietnamom v 6 mesecih, ki znašajo 346 letal.
V težko ozračje nad Dominikansko republiko je kanilo kot blagodejna rosa vest, da bodo bržkone našli kompromisno osebnost, ki naj bi sestavila novo širško dominikansko vlado. Gre za doktorja Felixa A. Goica, petdesetletnega kirurga, ki se doslej ni ukvarjal s politiko. Kandidaturo je sprejel, kot je sam izjavil, na prošnjo polkovnika Caamana, voditelja legalistov, ki so se uprli vojaški junti. Osebnost sprejema kot kandidata tudi vodja junti zvestih čet general Imberto, ki ga je skušal poprej celo pridobiti na svojo stran.
Sicer pa so še vedno težave z generalom Imbertom, ki soda, da predstavlja že njegova skupina začasno vlado. Sedaj je obtožil celo ZDA, češ da se »vmešavajo« v dominikanske notranje zadeve, ker podpirajo zamisel o širši vladni koaliciji brez neposrednih predstavnikov sedaj borečih se strank. Govoreče, da general Imberto grdo ravna z ujetimi nasprotniki, so vse glasnejše. Njegovi ljudje ne dovoljujejo posebni medameniški komisiji organizacije ameriških držav, da bi obiskala nekatere ječe 'in raziskala obtožbe, ki jih je vedno več.
MIR V ALŽIRIJI
Kaže, da skuša revolucioarni svet, ki je strmoglavil predsednika Ben Bela, najti ustrezno novo obliko za upravljanje dežele in organe, ki naj prevzamejo državne in politične funkcije. Tu mislimo predvsem na nekakšno porazdelitev pristojnosti na skupščino, vlado in posebno najvišje državno telo, bi bo zamenjalo dosedanjo obliko predsedništva. Kot je znano, je svet očital Ben Beli »samovoljno in željo po diktaturi«. »Oblast enega samega moža« skušajo sedaj rešiti z dosledno delitvijo oblasti.
Značilno je, da je alžirski revolucionarni svet v ponedeljek imenoval Bumediena, voditelja prevrata, dosedanjega obrambnega ministra in prvega podpredsednika vlade, za osebo, ki naj sestavi novo vlado. Obenem je sporočal, da bodo imenovali imena članov sveta takoj potem, ko bodo objavili poseben proglas ljudstvu. V času. ko to poročamo, vsebine deklaracije še niso objavili, zato se bomo nanjo povrnili prihodnjič.
Na četrtkovi tiskovni konferenci sta govorila vodja revolucionarnega sveta Bumedien in zunanji minister v Ben Belovi vladi Buteflika. Iz njunih izjav izhaja, da Alžirija ne namerava spremeniti dosedanje zunanje politike. Svet tudi ne namerava odgovarjati na nekatere napade oziroma sovražna dejanja od zunaj. Pred-
sednik sveta Bumedien, ki je tokrat prvič delj časa govori] pred časnikarji, je dejal, da Alžirija ne »potrebuje tujih svetovalcev, ki bi delili lekcije, kako je treba izgrajevati deželo in socializem«. V Alžirijo je po njegovi izjavi prišlo zadnja leta preveč svetovalcev, ki so hoteli iz dežele narediti svoje poskusno območje.
Zanimiva je izjava Bufeflike o »uspešnem sodelovanju s Kitajsko, Jugoslavijo, Indonezijo in Francijo«, kar naj bi pričalo o tem, da želi nova oblast sodelovati z vsemi deželami v obojestransko korist.
Seveda s temi izjavami še ni odstranjeno z dnevnega reda vprašanje, kaj bodo storili z Ben Belo, ki ga je ljudstvo na referendumu izvolilo za predsednika. Ugled tega borca, državnika in politika je namreč tesno povezan z vsemi svetovnimi mirovnimi akcijami in zborovanji, z bojem proti vsem oblikam kolonializma in s prizadevanji za boljše alžirsko prihodnost.
PET LET KONGOVSKE NEODVISNOSTI
Te dni mineva pet let od dne, ko je Kongo postal neodvisna republika. Tega datuma se spominjamo predvsem za to, ker se je dežela po številnih spletkah, ki so jo zajele takoj prve dni neodvisnosti, po zaslugi belgijskih, britanskih in ameriških krogov znašla sedaj v položaju, ki je precej podoben nekdanjim kolonialnim časom. S Čombejevim režimom, ki se je s pomočjo zahodnih sil utrdil na krmilu, so se vrnili v glavno mesto Leapoldville tudi beli »svetovalci« v istem številu kot poprej. Najemniška vojska predstavlja še naprej udarno silo prozahodnjaškega režima. Prizadevanja prvega predsednika neodvisne kongovske vlade Lumumbe, da bi dežela postala zares neodvisna in da bi se vključila v krog nevezanih, socialistično družbo gradečih dežel, so uničile tiste sile, ki jih podpira zahodna reakcija. Prav te dni so  objavili dokumente, ki govore o tem, da je dal Lumumbo ubiti Combe, ki tokrat objavljenih dokumentov ni niti zanikal.
Vendar Kongo ne miruje. Osvobodilne enote imajo lep del dežele v svojih rokah. Boj za resnično neodvisnosnd Kongo se nadaljuje. Zgodovina dokazuje da so osvobodilna gibanja slednjič tudi uspela, četudi s težkimi žrtvami.
Tudi v Žepovcih je bila letošnja osrednja proslava 4. julija za celotno radgonsko občino. V Zadružnem domu v Žepovcih se je zbralo večje število borcev in ostalih. Republiški poslanec Rudi Jaušovec je govoril o prazniku in pri tem poudaril, da 4. julij ni praznik samo borcev temveč je to vseljudski praznik, kot je bila vseljudska tudi revolucija. Žepovčani so pripravili za proslavo tudi pester kulturni program. Na sliki: od vseh strani so prihajali v Žepovce stari borci.
Za Dan borca v Beltincih
Tudi na beltinskem področju so nadvse svečano proslavili 4. julij — Dan borca. Krajevna organizacija Zveze borcev v Beltincih je organizirala partizansko patrolo, ki je v soboto obiskala vasi Lipa, Gančani, Lipovci, Bratonci in Beltinci, položila vence na grobove padlih partizanov ter obiskala nekatere partizanske družine. Patrola se je najprej ustavila v Lipi in počastila spomin Matije Matjašeca in Štefana Bojneca, ki sta končala svoje življenje v Dachau. Nato se je partizanska patrola zaustavila v Gančanih pred spomenikom narodnega heroja Štefana Kovača-Marka, kjer je bila tudi največja svečanost. Po svečanosti je krajevna skupnost v Gančanih pripravila tudi na čast partizanski patroli majhno zakusko.
V Lipovcih je partizanska patrola obiskala družini Forjan, ki sta sodelovali v NOB, potem pa nadaljevala pot v Bratonce in Beltince, kjer je prav tako položila vence na spominske plošče. Na sam predvečer Dneva borca je bila v Beltincih proslava s krajšim kulturnim programom, na kateri je govoril predsednik občinske skupščine Lendava Jože Kolarič. Drugi dan je partizanska patrola krenila v Moščance, kjer se je priključila ostalim patrolam, ki so sodelovale pri odkritju spominskih plošč v Moščancih in Pečarovcih.
Partizanska patrulja pred spomenikom Š. Kovača v Gančanih
STRELA ZANETILA POŽAR
V petek ob 20.30 uri je strela zanetila požar na gospodarskem in stanovanjskem poslopju v Vratjem vrhu 12 last Kmetijske zadruge Zgornja Ščavnica, v katerem je stanoval Franc Zupan. Materialna škoda znaša okrog 800 tisoč dinarjev.	t. c.
OBČINSKA SKUPŠČINA V MURSKI SOBOTI JE RAZPRAVLJALA
Že drugič o telesni vzgoji
Odborniki obeh zborov občinske skupščine Murska Sobota so v petek razpravljali o telesni vzgoji in športni dejavnosti v občini, sprejeli so poročilo Zavarovalnice Murska Sobota, sklepali pa so o odloku o zunanjem videzu in komunalni ureditvi mesta Murska Sobota, o razmejitvi samoupravnih pravic v organih uprave občine M. Sobota, o odloku ter izdatkih za potne in druge stroške upravnih organov skupščine občine ter o upravnih zadevah.
Seji občinske skupščine so tokrat zaradi problematike, ki je bila obravnavana, prisostvovali tudi telesnovzgojni delavci območja občine.
Predstavniki športnih organizacij in odborniki skupščine so sprejeli poročilo o telesni kulturi v občini, v živahni razpravi pa so opozorili predvsem na vprašanja in probleme, katerih rešitev je nujna za še hitrejši razvoj telesne kulture. To so predvsem vprašanja glede pomanjkanja strokovnih kadrov v športnih in telesno vzgojnih organizacijah, kakor tudi za pouk telesne vzgoje na šolah, vzdrževanje in urejevanje obstoječih in gradnja novih športnih objektov ter finansiranje telesnovzgojne dejavnosti v občini. Ugotovili so, da je nujno potrebna večja skrb za zdravje in zdrav razvoj vseh, ki se vključujejo v telesnovzgojno dejavnost, zato bi naj v Murski Soboti ustanovili športno ambulanto. Na osnovi razprave in sprejetih priporočil bodo o problematiki podrobneje razpravljali odgovorni sveti pri občinski skupščini, občinska zveza za
telesno kulturo, vodstva šol, krajevna skupnost in drugi.
Potem ko so se seznanili z delom Zavarovalnice Murska Sobota, njenih samoupravnih organov in s problematiko, ki jo ta zavod rešuje, so odborniki sprejeli odlok o zunanjem videzu in komunalni ureditvi mesta. Odlok vsebuje predvsem ukrepe za urejanje in vzdrževanje ulic, trgov, cest, prehodov, pločnikov, javnih napisov, prometnih znakov, razglasnih desk, zgradb, ograj, dvorišč, vrtov, parkov in nasadov, zelenic, javne razsvetljave, o električnih in telekomunikacijskih napravah. Odlok vsebuje tudi ukrepe za primemo oblikovanje reklamnih pomagal, ukrepe za vzdrževanje čistoče v mestu in za preprečevanje škode, ki bi vplivala na estetsko podobo mesta.
Odborniki so sprejeli še odlok o razmejitvi samoupravnih pravic v organih uprave občine Murska Sobota, ki velja tudi za občinsko sodišče v Murski Soboti, ter v vseh tistih organizacijah, kjer se uporablja splošni zakon o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih. Po obravnavi nekaterih upravnih zadev in sprejetju poroštvenih izjav je skupščina sprejela predloge in sklepe ter končala z delom.
K. Sukič
Smotrnejša skrb za invalide
Da bi bolj smotrno proučevali problematiko invalidov in njih zaposlovanje je bila pred dnevi ustanovljena v M. Soboti medobčinska konferenca za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
Na prvem delovnem sestanku konference so sodelovali poleg ostalih tudi predstavniki nekaterih delovnih organizacij iz Pomurja, ki so v krajših obrisih orisali položaj in skrb svojih delovnih organizacij glede zaposlovanja invalidov. Tako je predstavnik ljutomerskega Tehnostroja omenil, da zaposluje to podjetje 40 invalidov, da so v podjetju naredili tehnično oceno delovnih mest ter si tako ustvarili pregled nad možnostmi za zaposlovanje invalidov. Na posvetovanju je bilo prav posebej poudarjeno, da bi morali narediti podobne analize v vseh delovnih organizacijah. Zaposlovanje invalidnih oseb bi bilo manj pereče, če bi imele dovolj razumevanja za invalide vse delovne organizacije. Tudi soboška Mura je dosegla v pogledu zaposlovanja invalidnih oseb nekatere ugodne rezultate.
Posebno vprašanje predstavljajo telesno ali duševno prizadeti otroci. Teh je v Pomurju nekaj čez 1000. Vendar so tudi na tem delovnem posvetu ugotavljali, da kategorizacija omenjenih otrok doslej ni bila uspešna, pravzaprav je bilo posvečeno temu doslej vse premalo skrbi.
Prav zdaj, ko v mnogih delovnih organizacijah razmišljajo o tem, da bi bilo potrebno zmanjšati število zaposlenih, je bila novoustanovljena konferenca za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov mnenja, da nikakor ne bi smeli odpuščati tudi invalidnih oseb.
TRČILA
ZARADI NEPREVIDNOSTI
Do hude prometne nesreče je prišlo v nedeljo ob 9.30 uri na cesti IV. reda v vasi Vaneča pred hišno številko 82, kjer sta trčila osebni avtomobil Fiat 1300 z reg. številko MB 141-31. ki ga je vozil Ludvik Domjan iz Murske Sobote in osebnim avtomobilom DKW, reg. štev. MS 16-30, ki ga je vozil Janez Janderšič iz Šalovec 130.
Voznik osebnega avtomobila Domjan je vozil pravilno po desni strani cestišča proti Puconcem, iz stranske ceste pa je pripeljal s precejšnjo hitrostjo Janderšič in s prednjim delom svojega avtomobila trčil v desno stran Domjanovega. Pri trčenju je nastala materialna škoda, ki znaša po nestrokovni ocenitvi okrog 600.000 dinarjev. Do nesreče je prišlo, ker Janderšič ni upošteval prometnih predpisov.	t. c.
Strela ubila 16-letno dekle
V nedeljo je ob 14.15 uri, ko je divjalo nad Pomurjem hudo neurje, strela ubila med vasmi Lipovci in Rakičanom na cesti II. reda 16-letno Ro-
zino Kozmicov, ki se je vračala proti domu iz soboške bolnišnice, kjer je obiskala očeta, ki ga je pred tremi dnevi zadela kap. Rozino Kozmicov so našli na cesti mrtvo in šele zdravnik je ugotovil, da je dekle ubila strela.	t. c.
PREVRNIL SE JE V JARKU
V nedeljo ob pol deveti uri zvečer je prišlo do hude prometne nesreče na cesti II. reda na Panonski ulici v M. Soboti, kjer se je prevrnil na streho v obcestnem jarku osebni avtomobil MS 20-18, ki ga je vozil Franc Žuman iz Slatine Radenec. Vozil je iz Murske Sobote pravilno po desni strani cestišča proti Rakičanu, kjer ga je nenadoma zaneslo na levo v 2 metra globok jarek in se je prevrnil. Pri nesreči Žuman ni bil telesno poškodovan, medtem ko materialna škoda znaša okrog 200.000 dinarjev. t. c.
VSE VEČJI PREPAD MED BOGATIMI IN SIROMAŠNIMI DEŽELAMI
Trije zgovorni dokumenti
Združeni narodi so meseca junija izdali več zanimivih publikacij, med drugim statistični zbornik o gibanju svetovne trgovine, poročilo o dekadi razvoja Združenih narodov in poročilo mednarodnega valutnega sklada. Omenje tri dela so še posebej pomembna zaradi tega, ker opozarjajo na skupne, vse večje probleme nerazvitega sveta-
Gospodarski in socialni svet organizacije Združenih narodov je pričel 30. junija obravnavati dekadni razvoj, ki ga je pripravilo 13 agencij te organizacije. Poglavitna ugotovitev 266 strani obsegajočega poročila je, da v preteklih petih letih niso dosegli večjega uspeha pri pospeševanju razvoja nerazvitih. Številne predloge glavnega tajnika U Tanta, ki jih je osebno postavil leta 1963, so komajda pričeli uresničevati. To velja posebej za večja finančna sredstva za razvoj. Generalna skupščina OZN je leta 1961 določila, naj znaša letni delež programa za tehnično pomoč 150 milijonov dolarjev, do leta
1970 pa naj bi ga povečali na 300 milijonov dolarjev. Letos ta znesek še ni dosegel vsote 150 milijonov dolarjev!
Poročilo mednarodnega valutnega sklada navaja ta zanimiv podatek: skupne valutne rezerve (razen držav socialističnega sveta) so se lani povečale za 2 milijardi in 325 milijonov dolarjev. Delež industrijsko razvitih dežel v tej skupni vsoti znaša 1 milijardo 475 milijonov dolarjev ali 75 odst. Nekaj dežel v razvoju, med njimi Kitajska, Tajska in Venezuela, so sodelovale samo s 525 milijoni dolarjev, ves ostali nerazviti svet >pa samo s 55 milijoni dolarjev. To je znatno manjša
vsota od deleža, ki so ga imele dežele v razvoju leta 1963. Njihov položaj se je namreč lani močno poslabšal na svetovnem tržišču. Medtem, ko je delež nerazvitih upadel, so se povečale njihove zahteve po posojilih, ki pa jim mednarodni valutni sklad ni mogel povsem ugoditi, saj je posojila v glavnem dajal glavnim finančnikom — Veliki Britaniji in Združenim državam Amerike. Navzlic temu so dežele v razvoju vzele v štirih prvih mesecih letošnjega leta 265 milijonov dolarjev posojila, medtem ko so lani dvignile skupaj 180 milijonov dolarjev. Do konca maja je sklad odobril deželam v razvoju 520 milijonov dolarjev, kar predstavlja samo petino posojil, ki jih je iz sklada dvignila V. Britanija.
Po podatkih statističnega zbornika trgovina vsako leto napreduje. Vrednost svetovne trgovine je lani znašala 170 milijard dolarjev. Seveda na svetovnem tržišču še vedno prevladujejo močno razvite
dežele, ki so leta 1964 še močno povečale svoj delež v svetovni trgovini in izvažajo več proizvodov kot prejšnja leta. Največji porast so ugotovili pri deželah evropske gospodarske skupnosti (za 13 odst) ZDA in Zahodna Evropa V celoti so povečale izvoz za 11 odst.. Japonska je izvozila za 12 odst. več blaga, Velika Britanija je pa za 10 odst.
Nerazvite dežele pa beležijo v istem času zunanjetrgovinski in plačilni primanjkljaj. Bogati se še bolj bogate, siromašni pa ne morejo rešiti svojih najosnovnejših vprašanj. Od leta 1950 do leta 1962 je delež v razvoju v svetovnem izvozu padel od 31 odst. na 21. odst., uvoz pa od 27 na 21 odst.. Kroničen trgovinski primanjkljaj se je v tem sukaj okrog 2 milijardi in 700 milijonov dolarjev.
Statistični pregled OZN, poročilo o dekadi razvoja in poročilo mednarodnega valutnega sklada samo ugotavljajo položaj, kakršen traja že deset let. Potrjujejo dokaze, ki
so jih dežele v razvoju navedle pred letom dni v Ženevi na prvi svetovni gospodarski konferenci. Seveda namen konference OZN ni bil ugotavljati dejstva, temveč najti metode, da bi zaustavili zaskrbljujoče premike v svetovni trgovini in gospodarstvu, premike, ki utegnejo imeti daljnosežne posledice tako na gospodarskem kakor tudi na političnem področju.
Z obiska pri naših sezoncih v Avstriji. V prihodnji številki bo naš novinar Juš Makovec, ki se je več dni mudil v Avstriji, poročal o obisku pri Gradiščanskih Hrvatih.
POMURSKI VESTNIK, 8. julija 1965
2
Lendavski občani in obveščanje
Kako informirati občane, je danes ena izmed zelo pogostih tem razprav na različnih sestankih. Javno mnenje, predvsem pa pravočasna seznanjenost ljudi z vsemi dogodki družbenega življenja, postaja čedalje bolj važen faktor v našem vsakdanjem življenju. Ob dobri informiranosti, ta seveda mora biti organizirana na sodobnih osnovah in s sodobnimi sredstvi, je mogoče množično sodelovanje delovnih ljudi v upravljanju in odločanju. Analiza, ki je bila pred nedavnim napravljena pri občinski skupščini, zajema samo tisk, radio in televizijo, pa kot taka lahko služi kot osnova, na kateri se lahko gradi močan sistem obveščanja občanov. Danes je že popolnoma jasno, kakšen pomen imajo ta sredstva čeprav še tu in tam prihaja do nerazumevanja. Kakšno je torej stanje v lendavski občini?
Na področju občine prihaja dnevno 454 izvodov dnevnih časopisov, po strukturi največ Dela 264, Magyar szo 79
itd. Navedeni podatki kažejo, da na 60 prebivalcev pride en izvod, kar je izredno malo. Ta povpreček se seveda po področjih spreminja: v Lendavi na 40 prebivalcev, najslabše pa na turniškem področju, kjer pride en izvod na 148 prebivalcev. V nekaj vaseh pa dnevnega časopisa sploh ni. Nekoliko boljša situacija je pri tednikih. Teh pride na področju občine 3263, ali na vsakih 8,4 prebivalce eden izvod. Najbolj razširjeni tednik je Pomurski vestnik 972, Nepujšag 752, sorazmerno močno pa je zastopan Nedeljski dnevnik 386. V pogledu tednikov je najboljše področje Polane, kjer pride na 6,6 prebivalcev po eden tednik. Razen dnevnih časopisov in tednikov imajo občani naročeno 1475 izvodov različnih listov in revij kot Naša žena, Upokojenec, Lovec itd. Informiranje s pisano besedo je torej ponekod izredno pomanjkljivo, pa bo zaradi tega potrebno storiti vse, da v sleherno vas pride dnevni časopis.
375 radijskih spremnikov v lendavski občini, ali 7,2 prebivalcev na en sprejemnik, je dokaj zadovoljivo število, ki pa se posebno po vaseh še povečuje.
V zadnjih nekaj letih so se močno razširili tudi televizijski aparati. V občini jih je danes že 488, ali v povprečju na 56,6 prebivalcev na TV sprejemnik. V samem mestu Lendava je 325 TV sprejemnikov, kar pomeni, da je to sodobno informativno sredstvo našlo pot skoraj že v vsako hišo. Televizijski sprejemniki so tudi v vseh vaseh razen M. Polani, Kamovcih, Žižkih in Brezovci.
To je le nekaj podatkov iz analize. Drugi del analize, ki proučuje načine in oblike informiranja delovnih kolektivov in občanov, je v izdelavi, gotovo pa rezultati ne bodo ugodni, saj v večini delovnih organizacij temu niso posvetili večje pozornosti.
V nedeljo so v Pečarovcih odkrili spominsko ploščo trem domačinom. Slavnosti se je udeležilo mnogo ljudi, med njimi tudi borci NOB, ki so pripravili tudi partizansko srečanje skupaj z rezervnimi oficirji in podoficirji. Spominsko ploščo je odkrila Sida Podlesek, predsednica občinskega odbora SZDL.
ČE BI ADAM IN EVA...
In ljudje so kupovali: ta preproge, oni pohištvo, hladilnike, obleke...
Imate platno?
Imamo ... meter?... dva?
Trideset!!
Petdeset kilogramov sladkorja, prosim!
Dajte mi dvajset kilogramov masti!
Pa sem povprašal onega, ki je kupil trideset metrov platna, kaj, za milo voljo, bo s tolikim blagom. Pogledal me je, rekel pa ni nič. Tristo zelenih, kupujejo drugi, zakaj ne bi še mi. Pljunil sem v roke, preštet prihranke in tisto popoldne je vsa družina nakupovala. Ko smo zvečer naredili bilanco, smo ugotovili, da smo privlekli domov tri predpražnike, dva sokovnika, petnajst metrov za predprasnike (to bodo sorodniki veseli!), štiri kavne mlinčke, dvakrat po štiri metre tekačev, deca, ki so skrivaj dvignili v banki svoje prihranke, pa so privriskali domov kar z novim otroškim vozičkom.
Tako imamo sedaj doma pravo konsignacijsko skladišče, medtem ko sem slišal soseda tožiti, da ni mogel dobiti po tistem potrošniškem razburjenju niti navadnega gumba in, siromak, že tri dni nosi zato hlače v rokah.
Ja, te bi sedaj v ta naš civilizirani svet prišla spet Adam in Eva, kar naprej bi morala obdržati lovorjev ali kakšen si bodi že list, da bi skrila svojo sramežljivo goloto, v trgovini jima ne bi mogli postreči niti s tolikšnim kosom blaga, bi si Eva sešila vsaj skromen toples.
Pa recite, če je to ne vem kako pretiravanje!
ga-ga
Nakupovalna mrzlica je minila
V trgovinah je spet kot je bilo v mesecu maju in še prej. Junij je minil in trgovci so si končno lahko »oddahnili«. Pa tudi tisti potrošniki, katere so vesti o novem gospodarskem sistemu vznemirile in jim »prinesle« toliko »negotovosti«.
Občani — potrošniki so z novim gospodarskim sistemom in s prvimi ukrepi pričakovali razvrednotenje dinarja, zamenjavo denarja, nesluteno zvišanje cen in še marsikaj drugega. In v tej negotovosti so mnogi vzeli svoje prihranke in se napotili v trgovine. Te so bile polne kupcev in prodajalci so komaj ustregli vsem. Sedaj je vse mimo in v prodajalnah ni več potrebno čakati na vrsto. Negotovost se je umaknila čedalje jasnejšim obrisom novega gospodarskega sistema, ki ga začnemo uveljavljati.
Prodajalci v soboških trgovinah pravijo, da že dolgo niso prodali toliko kot v zadnjih dneh junija. Ljudje so najbolj kupovali sladkor in moko, pohištvo, stanovanjsko opremo, televizorje, hladilnike, električne štedilnike, tekstilno blago. V prodajalnah manufakture so prodali velike količine metrskega blaga za
obleke, posteljnino, odeje in marsikdo je kupil tokrat blago za dve in več oblek. Manufakturne prodajalne so v juniju zabeležile za 50 do 80 odstotkov večji promet kot v istem obdobju lani. Prodajalci pravijo, da so bile trgovine dobro založene z blagom, le kamgamov je primanjkovalo.
Najbolj uspešni tržni dnevi pa so bili v prodajalnah špecerijskega blaga. Moke in sladkorja so prodali mnogo. Potrošniki, ne vsi, pa mnogi, so kupovali sladkor in moko kar v vrečah. Zaloge so bile polne in vsak je lahko dobil kolikor je hotel. Pa še vedno lahko kupi, kdor hoče,
v skladiščih še blaga ni zmanjkalo.
Največji porast prodaje pa so verjetno imeli v prodajalni »Tehnopromet«. Lanskoletno realizacijo v juniju so letos presegli kar za 100 odstotkov. V posameznih dnevih ob koncu letošnjega junija so prodali tudi za pet in več milijonov dinarjev blaga.
»Nakupovalna mrzlica« v teh dneh že ponehuje. Zaloge v trgovinah so manjše, pa ne samo zaradi velike realizacije v juniju, pač pa tudi zaradi restrikcije kreditov za obratna sredstva, če bodo zalogo blaga v prihodnje manjše, bodo morali prodajalci pač pri nakupovanju blaga bolj misliti na potrošnika, njegove potrebe, okus in želje.
K. Sukič
Hlevi KIK Pomurka v Benici
V soboških šolah 300 novih dijakov
Ko letos pregledujemo podatke, koliko otrok bo lahko nadaljevalo šolanje na soboških srednjih šolah in koliko bo sprejetih v uk pri gospodarskih organizacijah, smo lahko zaskrbljeni, ker ti pokazatelji ne kažejo kdove kakšne razveseljive slike.
Samo v soboški občini je letos končalo osmi razred 832 otrok. Nekateri so se prijavili na srednje šole v Soboti, drugi pa so vložili prošnje za sprejem v uk. Teh prijav na srednjih šolali je bilo skupno 459, a sprejetih je bilo le 301. Resda je še ostalo na kmetijski šoli v Rakičanu in pedagoški gimnaziji v Soboti prostih 20 mest, katere bo možno še napolniti. Samo pri vpisu na srednje šole je ostalo ob strani okrog 150 otrok, kateri so želeli nadaljevati šolanje, vendar jim to ne bo omogočeno.
Na gimnaziji v Soboti so prejeli 146 prijav, a so od teh sprejeli le 100 dijakov. Za vpis na ekonomsko šolo so bile želje skorajda podvojene od realnih možnosti, saj se je prijavilo 133 kandidatov, od
katerih so jih sprejeli le 80. Tudi za šolanje na šoli za zdravstvene delavce ni bilo nič manjše zanimanje. Prijavilo se je 120 otrok, a sprejetih je bilo 66. Razpis Srednje kmetijske šole v Rakičanu vsebuje 70 prostih mest. Po sedanjih podatkih ugotavljajo, da se je prijavilo le 60 kandidatov, od katerih so jih sprejeli 55.
Po podatkih, ki jih je zbral Zavod za zaposlovanje v Soboti, bi letos želelo v uk 450 otrok. Po analizi v mesecu marcu je lahko sklepati, da bi gospodarske organizacije sprejele 182 vajencev. Zadnji podatki pa so to številko zredrucirali na 57 prostih delovnih mest. To pomeni, da 400 otrok, ki so izrazili željo, da se okvalificirajo, letos nima te možnosti.
Sporočilo uredništva
Zaradi remonta strojev v tiskarni in praznika v ponedeljek je današnja številka Pomurskega vestnika izšla z enodnevno zamudo. Prosimo bralce, da to zamudo, iz upravičenih razlogov, oprostijo.
UREDNIŠTVO
POPRAVEK
CZP »Pomurski tisk": štipendije
V razpisu, objavljenem pod tem naslovom v prejšnji številki Pomurskega vestnika, se je vrinila neljuba tiskovna pomota. Za REDEN ŠTUDIJ ni razpisana 1 štipendija na Višji pravni šoli v Ljubljani, marveč »1 ŠTIPENDIJA NA VISOKI POLITIČNI ŠOLI V LJUBLJANI«
"Pomurski tisk": štipendisti industrijske grafične šole
Tako se pravilno glasi naslov nad razpisom, objavljenim v prejšnji številki Pomurskega vestnika, ne pa: »Pomurski tisk«; vajenci.
V predzadnjem odstavku tega razpisa ... »vabimo, da se zglasite v kadrovsko-socialnem sektorju podjetja ČZP Pomurski tisk«... se pravilno glasi: » .. .vabimo, da se zglasijo v kadrovsko-socialni službi ČZP »Pomurski tisk.«
ČZP »POMURSKI TISK« M. SOBOTA
Revizija socialnih podpor
Zaradi minimalnih proračunskih sredstev, namenjenih za splošne socialne podopore, je svet za socialno varstvo Skupščine občine Gornja Radgona skupaj s sveti krajevnih skupnosti in njihovimi komisijami za socialno zdravstvena vprašanja izvedel revizijo socialnih podpor.
Proračun predvideva za letošnje leto 10,749.000 din za socialne podpore. Zaradi tako nizke postavke proračunskih sredstev komisija za reševanje socialnih podpor mnogim tudi utemeljenim ne more ugoditi zaradi pomanjkanja materialnih sredstev.
Redne socialne podpore prejema 190 socialno ogroženih ljudi, od teh je 11 takih, ki prejemajo pomoč le v zimskem času. Višina socialnih podpor se giblje od 1.000 do 9.500 din. Enkratne denarne pomoči, katerih je bilo lansko leto dodeljenih 70 osebam, se giblje od 2.000 do 16.000 din. Za splošne socialne podpore je bilo v lanskem letu potrošenih 9,367.000 din proračunskih sredstev.
Od skupnega števila socialnih podpirancev je 145 oseb socialno zavarovanih. Mesečni prispevek za socialno zavarovanje znaša v letošnjem letu 4.000 din na osebo, lansko leto pa je znašal le 2.500 din. Vsi ostali podpiranci so kmečko zavarovani. Komisija za reševanje socialnih podpor zaseda enkrat mesečno, vsakokrat obravnava od 20—30 prošenj.
Število prošenj vedno bolj narašča, to pa zaradi tega, ker so bivši viničarji vedno manj za delo sposobni, pravic do pokojnine pa nimajo, ker po osvoboditvi niso bili nikjer v rednem delovnem razmerju in zato pač iščejo rešitve v socialnih podporah, ki pa so mnogokrat res minimalne.
Ali so samo priporočila dovolj
Vest, da je občinska skupščina v Murski Soboti že drugič v krajšem obdobju razpravljala o telesni kulturi v občini, je vsekakor razveseljiva. Razveseljiva posebno za vse tiste, ki kakorkoli aktivno sodelujejo na področju telesnokulturne dejavnosti, razveseljiva pa tudi zaradi tega ker kaže da problemi na področju telesne vzgoje niso prepuščeni le ožjemu krogu športnih in telesno-vzgojnih delavcev, ampak se za njih zanima tudi najvišji samoupravni organ in preko njega torej vsi občani.
Poročilo, ki je bilo podano v razpravo odbornikom občinske skupščine na zadnji seji, ugotavlja, da doseženi uspehi v preteklem obdobju niso majhni, vendar pa še srečujejo vsi, ki se s telesno kulturo ukvarjajo, številne težave, ki jih sami ne bodo mogli rešiti. Na seji so ponovno poudarili pomen telesne kulture za zdravo rast mladega rodu ter vpliv telesne vzgoje na delovno in obrambno sposobnost občanov itd..
Še vedno imamo v občini na 21 osnovnih šolah le 4 strokovne predavatelje za telesno vzgojo. Čeprav pričakujemo v jeseni sedem novih moči, absolventov v SŠTV v Murski Soboti, ostane še vedno deset osnovnih šol brez potrebnega kadra. Zaradi pomanjkanja
kadrov bomo tudi v prihodnje priča krčenju pouka telesne vzgoje v urnikih, pomanjkanje telovadnic pa bo telesno vzgojo »potisnilo« le v čas, ki je primeren za telovadbo na prostem. Na srednjih šolah je kadra skoraj dovolj, pa tudi telovadnice na videz zadoščajo. Pa samo na videz, ker so ves čas tako natrpane, da so vodstva šol našla edini izhod v skrčenju pouka telovadbe na eno, oziroma dve uri tedensko.
Z ustanovitvijo šolskih športnih društev je nastala nova vrzel pri vodstvenem in strokovnem kadru. Ta kader se je sedaj preusmeril v športna društva na šolah, v amaterskih društvih in organizacijah pa ga je čedalje manj. Skrb za kadre je torej osnovni problem in pogoj za nadaljnji razvoj telesno-vzgojne dejavnosti. Da bomo v tem uspeli, bo nedvomno potrebno spremeniti dosedanje vrednotenje dela športnih delavcev, ki smo ga mnogokrat smatrali za manj vrednega od tistega na drugih področjih družbene dejavnosti.
Športni objekti in njihovo vzdrževanje je druga boleča točka telesno-vzgojne dejavnosti. Ne samo, da teh objektov nimamo dovolj, tudi obstoječe ne moremo zaradi pomanjkanja denarnih sredstev v redu urejevati in vzdrževati. Večji
del sredstev, ki jih športne organizacije dobivajo, gre za funkcionalne izdatke, za vzdrževanje objektov ostane bolj malo, ponekod pa tudi nič. Ne mislimo očitno, da družba v zadnjem času ni dajala dovolj sredstev, posebno ne, ker poznamo možnosti, le opozoriti hočemo, da bo v prihodnje finansiranje za vzdrževanje objektov moralo biti bolj stalno in organizirano tako, da se že skromna sredstva ne bodo še bolj drobila. Pričakovati pa je, da bo tudi sredstev za vzdrževanje in urejanje športnih objektov čedalje več.
Vredno je omeniti misel nekega odbornika, ki je na zadnji seji občinske skupščine dejal, da je tudi telesna vzgoja vsebovana v učnem načrtu naših šol in bo torej potrebno prenehati z dosedanjo prakso gradnje novih šol brez telovadnic, saj tudi te spadajo med učne prostore.
Telesnovzgojni delavci in tudi odborniki občinske skupščine so menili, da je dosedanji sistem finansiranja športne dejavnosti potrebno urediti tako, da bo športnim društvom in telesnovzgojnim organizacijam mogoče svojo dejavnost načrtovati za daljše obdobje. To bo uspelo le takrat, če bomo potrebe in sredstva za telesnovzgojno dejavnost načrtovali za dve ali več let vnaprej. Teh načrtovanj torej
ne bi spremenili ob vsakem času in kjer koli.
V občini Murska Sobota je vključenih v telesnovzgojne organizacije in telesna društva okrog pet tisoč predvsem mladih občanov. V občini pa tudi nimamo športne ambulante, ki bi skrbela za zdrav duhovni in telesni razvoj športnikov. Ta ugotovitev je verjetno dovolj, da lahko postavimo zahtevo za čimhitrejšo ustanovitev športne ambulante v okviru ene izmed zdravstvenih ustanov, ki so v Murski Soboti.
Z vsemi temi ugotovitvami so se strinjali tudi odborniki občinske skupščine na zadnji seji. Še več, o omenjenih vprašanjih so sprejeli priporočila, ki jih bodo posredovali posameznim svetom pri skupščini, kot na primer svetu za družbeni plan in finance. Ta priporočila pa bi verjetno morali poslati tudi drugim delovnim organizacijam in ustanovam v občini, ki naj ne bi o priporočilih razpravljale, pač pa tudi ukrepale, če tega ne bomo storili, potem bodo priporočila občinske skupščine ostala le priporočila, telesnovzgojne organizacije in športna društva ter vsi, ki v njih delajo, pa bodo lahko ponovno ugotavljali, da sami vsega ne zmorejo, niti niso dolžni storiti vsega le oni.
Osebni avto "Zastava 1100"
v prav dobrem stanju prodamo najboljšemu ponudniku. Prednost pri nakupu ima družbeni sektor. Interesenti si lahko ogledajo avto med uradnimi urami do 17. julija 1965.
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA — M. SOBOTA
POMURSKI VESTNIK, 8. julija 1965
3
S SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZMS V M. SOBOTI
Vprašanja brez odgovorov?
V ponedeljek popoldne je bil v Murski Soboti sestanek občinskega komiteja ZMS. Na dnevnem redu tega sestanka je bila predvidena tudi razprava o novih gospodarskih ukrepih, vendar je odpadla, ker ni bilo nikogar od »starejših«. ki bi mladim o tej pomembni problematiki lahko kaj več povedal.
Mladi člani občinskega vodstva ZMS, so v ponedeljek v razgovoru na sestanku ponovno opozorili na problem vključevanja mladine v uk in v nadaljnje šolanje na šolah druge stopnje. Možnosti za vpis v šole druge stopnje so omejene (pomanjkanje prostorov, itd.) zato k temu ni bilo slišati pripomb. Živahnejša pa je bila razprava o vključevanju mladine v uk. O tem smo sicer v našem listu že precej pisali, pa vendar ne bo odveč dodati še tega, kar so povedali mladinke in mladinci.
Čeprav le v grobem poznajo nove gospodarske ukrepe in nove predpise o vajencih, mladi postavljajo vprašanje ali so povečani dohodki vajencev in novi gospodarski sistem res dovolj tehten vzrok da precejšnjemu številu deklet in fantov, ki so končali osnovno šolo, onemogočeno nadaljnje izobraževanje? Ali omenjeni razlogi lahko »odtehtajo« pravico mladega človeka, da se nadalje šola in izobražuje? Ali so dovolj samo odgovori, da so za takšno stanje »krivi« novi gospo-
darski ukrepi in povečane nagrade vajencev? Morda ta dva momenta le ne dajeta dokončni odgovor na zastavljeno vprašanje? Mladi namreč menijo, in tako tudi vsi ostali, da bodo novi gospodarski ukrepi v prihodnosti še pospešili razvoj našega gospodarstva in mu dali še trdnejše temelje. In takšno gospodarstvo bo nedvomno rabilo tudi kvalificirane strokovne delavce, ki pa bi svoje strokovno izobraževanje pač morali začeti kot učenci v gospodarstvu.
Vedno slišimo, kako potrebni so našemu gospodarstvu (torej gospodarskim organizacijam) kvalificirani kadri, da je kvalifikacijski sestav v nekaterih delovnih organizacijah slab itd. Zakaj potem kar naenkrat odklanjamo sprejem vajencev z izgovorom na povečane nagrade in nove gospodarske ukrepe, ne poizkusimo pa v novih razmerah — za nekatere delovne organizacije so te razmere res manj ugodne — najti možnosti in stvari zadovoljivo rešiti. Končno je le družba odgovorna in dolžna, da mladi
ne bodo pohajkovali po cestah in zahajali na stranpota.
Občinski komite je potem, ko je zaključil razgovor o o, pisanih vprašanjih, razrešil nekatere člane komiteja in izvolil nove. Na plenumu je bil dolžnosti predsednika komiteja razrešen Geza Bačič, za novega predsednika pa je bil izvoljen dosedanji sekretar Aleksander Krpič. Za novega sekretarja ObK ZMS je bil izvoljen Jože Šabjan.
K. Sukič
V nedeljo so v Moščancih na osnovni šoli odkrili spominsko ploščo Žarku Klanjšku, ki je bil v tem kraju organizator OF. Zaradi dejavnosti so ga odpeljali v koncentracijsko taborišče, kjer je umrl. Na sliki desno: s slovesnosti ob odkritju plošče.
Obisk kulturnih in športnih skupin iz Madžarske
V teh dneh bo v Lendavi in Radencih gostovala folklorna skupina iz Lovaszija, prvič po vojni pa bo v Lendavski občini gostovalo tudi nogometno moštvo MEDOSZ iz Kaposvara, ki se bo pomerilo z domačim moštvom. V soboto prispejo v Lendavo še kegljači iz Lovaszija, ki se bodo pomerili s kegljači Nafte v dveh srečanjih. Te dni se prav tako pripravlja odhod nekaj kulturnih delavcev iz občin Lendava in Murska Sobota, ki bodo na povabilo sindikata Žalske županije 14 dni sodelovali na seminarju v Zalaegerszegu, kjer se bodo seznanili z delom na različnih področjih kulturne dejavnosti (režija, klubi, folklora, pevski zbor itd.). Take in podobne izmenjave so vsekakor koristne v nadaljnjem delu, posebno pa za ustvarjanje še tesnejših odnosov s sosedi.
Vučja Gomila
Gasilci Prostovoljena gasilskega društva Vučja gomila so proslavili 40-letnico obstoja. V ta namen so priredili proslavo s pestrim kulturnim programom. Zvrstili so se govori, deklamacije in pevske točke pionirjev in mladincev. Kronika gasilskega društva priča, da društvo ni moglo držati križem rok, kajti v vasi je bilo v času obstoja društva blizu dve sto požarov. Gasilci so pomagali pri gašenje požarov tudi v okoliških vaseh, za kar so bili večkrat odlikovani.
Društvo se ponaša z lepim gasilskim domom, zgrajenim po vojni, električno sireno in motorno brizgalno.
Ob koncu proslave so zaslužni člani dobili priznanja. Med njimi sta tudi tovariša Cigut Viljem in Bedek Franc, ki sta člana že od ustanovitve društva.
Š. C.
RAZŠIRJENI PLENUM ZMS LENDAVA
Kaj dela mladina v prostem času
Minuli teden je mladina na razširjenem plenumu razpravljala o delu društev in specializiranih organizacij, o delu mladine v prostem času in o vzrokih vključevanja mladine v društva in organizacije. Plenumu so razen mladincev prisostvovali še predstavniki društev in specializiranih organizacij.
Plodna analiza, ki jo je pripravil občinski komite mladine, je pokazala, kakšno je stanje na tem področju, ni pa nakazala izhoda iz nastale situacije. Ugotovitev, da je vključevanje mladine v organizacije in društva vedno manj odvisno od kampanjske akcije in čedalje bolj od prilagoditve potrebam časa, je povsem točna, vendar pa je samo ena stran problema, ki ne daje možnosti, da bi se problem v celoti rešil.
Taborniška organizacija sicer vključuje mladino, bolj šolsko, kot pa tisto med 18. in 25. letom. Plenum je ugotovil, da v dejavnosti šolske mladine ni takih problemov, ker je ta mladina vključena v številne sekcije in šolska športna društva. Mladi se ne vključujejo v društva, ki se bavijo s tehnično vzgojo. K temu je gotovo pripomogla slaba tehnična opremljenost društev in pomanjkanje prostorov. Ob tem seveda ne gre krivda samo na društva, ker ta čestokrat nimajo sredstev niti za funkcionalne izdatke, kaj šele za opremo.
Kulturno zabavno življenje se pravzaprav deli na dva dela. Prvi del sestavljajo mladinski plesi, ki čestokrat s kulturo nimajo ničesar skupnega in drugi del, ki naj bi se odvijal v okviru društev, dramskih ali drugih. Amaterska društva, v katerih deluje tudi mladina, nimajo sredstev v izobilju pa zaradi tega ne morejo vključiti večje število mladine. V kolikor bi sredstva tudi bila, se mladi neradi vključujejo v ta društva iz enostavnega razloga, ker jim oblika dela ne odgovarja, kogar pa taka dejavnost veseli, se vključi.
Telesnovzgojna društva vključujejo največ mladih, toda tudi tu je opaziti delno zaostajanje, predvsem zaradi starih metod dela.
Na plenumu je bilo govora tudi o rekreaciji in turizmu. Poudarjeno je bilo, da je mladina pripravljena sodelovati in pomagati pri izgradnji objektov v te namene; potrebno bi bilo vlagati le več sredstev. Neaktivna društva, tako je bilo rečeno na plenumu,
bodo v prihodnje morala razmišljati o metodah dela in o vsebini dela, da bi se lahko mladina vključila v ta društva.
Društva bodo razmišljala, toda ali se bo zaradi tega stanje spremenilo? Nekdo je v diskusiji dejal, da se danes mladina noče vključevati v nobeno organizirano obliko dejavnosti, ker se noče vezati z dolžnostmi. Morda je v tem delček resnice, ki bi jo morali podrobneje raziskati. Mladinski komite bo zato še temeljiteje raziskal in ugotovil, kakšni so interesi mladih in na podlagi tega iskal tudi ustrezne oblike dejavnosti.
Krajevni odbor Združenja borcev v Radomerju je skupaj z občinskim združenjem organiziral letošnjo osrednjo proslavo Dneva borca v ljutomerski občini. Svečani seji so prisostvovati številni borci in aktivisti ter ostali občani. Zbranim sta govorila Ivan Nemec-Vojko in Rado Pušenjak. Delegacije borcev so položile vence ob spominskih ploščah v Radomerju in v Ilovcih.
Večjo skrb preventivi
Na letnem občnem zboru gasilske zveze občine Murska Sobota, ki je bil minuli torek v prostorih hotela Zvezda, so številni delegati ugodno ocenili delo gasilcev v minulem letu, ko je materialna škoda znašala na pogorelih objektih le 16 milijonov dinarjev, kar je skoraj za polovico manj, kot v letu 1963. Gasilci so prišli do spoznanja, da je njihovo delo najbolj učinkovito, če posvetijo večjo pozornost prav preventivi, saj je to dokazala tudi lanskoletna praksa. Gasilstvo se je v Pomurju v zadnjih letih razvijalo dokaj uspešno, saj to tudi dokazuje, da so v minulih 15 letih kupili v soboški občini kar 85 motornih brizgaln in 7 gasilskih avtomobilov, kar je v skupni vrednosti blizu pol milijarde dinarjev.
Delegati, ki so zastopali 117 gasilskih društev iz soboške občine s 3.550 člani, so se še zavzeli, da bi bilo v prihodnje nujno, da bi izpopolnili ali nabavili novo opremo, saj še imajo nekatera društva v občini opremo iz prejšnjega stoletja. Vse večja aktivnost gasilcev pa iz leta v leto veča tudi ugled pomurskih gasilcev. Naj omenimo le gasilsko društvo iz Murskih Črnec, ki je na letnem občnem zboru občinske gasilske zveze prejelo spominsko plaketo Gasilske zveze Jugoslavije za požrtvovalnost in delavnost.
Ob koncu so še sklenili, da bodo v okviru praznika soboške občine odprli gasilski dom v Murski Soboti, ki ga dokončujejo. Otvoritev bo povezana z množično povorko gasilskih enot in z letošnjim praznovanjem 20-letnice osvoboditve.	t. c.
USPEHI IN PROBLEMI IZOBRAŽEVANJA V LJUTOMERSKI OBČINI:
Ali ljutomerski klub ukiniti?
V preteklem izobraževalnem obdobju je ljutomerska Delavska univerza opravila veliko delo na področju izobraževanja, saj so v vseh oblikah izobraževanja zabeležili obisk čez 22 tisoč ljudi. Obširen program ideološko političnega, družbeno ekonomskega, strokovnega in splošnega izobraževanja pa je Delavski univerzi povzročal tudi nekatere težkoče, ki kažejo, da tako posamezniki kot tudi nekateri delovni kolektivi izobraževanja ne jemljejo kot potrebo temveč kot breme.
Večerno politično šolo je obiskovalo 37 slušateljev, uspešno pa jo šolanje zaključilo le 22 slušateljev. Mladinske politične šole pa zaradi premajhnega zanimanja sploh niso mogli organizirati, kar je zelo zaskrbljujoče. V sklopu večerne politične šole je delovala tudi večerna sindikalna šola, ki je dala sicer manjšemu številu slušateljev (10) osnove družbeno ekonomskega znanja. V pretekli izobraževalni sezoni so dobro delovali tudi nekateri izobraževalni centri v podjetjih (Elektro, KZ Ljutomer, Tehnostroj. Imgrad).
Udeležba na predavanjih, ki so bila organizirana v okviru teh centrov, je bila zadovoljiva, saj je poslušalo vsako predavanje povprečno po
65 ljudi in skupno 1819, kar je za več kot 1300 več kot v prejšnji izobraževalni sezoni. Tehnostroj, Imgrad in Zavod za zaposlovanje pa so si prizadevali tudi pri strokovnem izobraževanju na delovnem mestu. S tem je bil storjen prvi korak od besed k dejanjem. Tako si je v Tehnostroju že pridobilo 25 članov kolektiva polkvalifikacijo. želijo pa. da bi z izobraževanjem nadaljevali in tako postali kvalificirani kovinarji. Tudi pri Imgradu je uspešno končalo tečaj za polkvalifikacijo 25 delavcev. Kako velike so potrebe po nadaljnjem izobraževanju kaže podatek, da je v vseh panogah gospodarstva še vedno 47 odst. nekvalificiranih delavcev, kar ima daljnosežne posledice tako v pro-
duktivnosti kakor tudi v osebnih prejemkih.
Najbolj množična in hkrati najbolj razgibana oblika izobraževanja pa je bilo poljudnoznanstveno izobraževanje. Med izobraževalnimi centri je bil najboljši na Grlavi, ki je organiziral 7 predavanj s 321 udeleženci, na drugem mestu pa je Veržej s 5 predavanji, vendar z nekoliko manjšo udeležbo — 203. Najraje so ljudje poslušali zdravstvena, najmanj pa kmetijska predavanja.
Posebno vprašanje je klub Delavske univerze v Ljutomeru. Pester program od stalnih televizijskih večerov, šahovskih večerov in prireditev »pionirji—pionirjem« je pritegnil v klubske prostore številne Ljutomerčane, v veliki meri mladino. Toda pri Delavski univerzi ugotavljajo, da bodo morali klub ukiniti zaradi pomanjkanja sredstev, kar pa verjetno ne bi bilo primerno.
—jm
Trije domačini iz Pečarovec, ki so jim minulo nedeljo odkrili ploščo.
Na dopust v gore
Lani smo bili na morju, letos nas mikajo gozdovi, planine in gore, kjer je mir, zrak čistejši, sončni žarki močnejši in sape bolj osvežujoče.
Narava nas je zvabila in šli bomo ... Nastanili se bomo v počitniškem domu, hotelu ali planinski postojanki, hodili na izlete in ture. Ali pa bomo danes tu, jutri tam kot pravi potepuhi, da bomo prehodili del slovenske transverzale in tako videli najlepše predele naših gora.
Prehodili! — tudi to je treba znati. Hoja po gorah je težavnejša, ker moramo premagovati višino. Cim hujša je strmina, tem več dela mora opraviti organizem in s tem moramo seveda računati. Hoja naj bo enakomerna in raje počasnejša. Če nekaj časa hitimo, potem pa počivamo in se spet zaženemo v strmino, se bomo hitreje utrudili kot pri počasni enakomerni hoji. V breg hodimo le tako
hitro, da bomo lahko še normalno dihali skozi nos.
Hoja v gorah je pravzaprav stalen boj, v katerem skuša človek z najmanjšim naporom v najkrajšem času premeriti čim več poti. Mladina je vedno nekoliko zaletava, tudi v hribih; starejši ljudje pa začno kmalu varčevati z močmi. Če se le da, nikdar ne izčrpajo vseh moči, kajti tudi tu je treba nekaj rezerve. Izkušnje so jih izučile, da je mogoče prihraniti energijo z manjšo težo nahrbtnika, z dobro obutvijo in obleko, s pravilno prehrano, s posebnim načinom hoje, s premišljenim počivanjem itd.
Mi pa še nimamo izkušenj in ne bi jih radi predrago plačali. Zato si bomo raje pomagali z izkušnjami drugih. Pri Zavodu za napredek gospo-
dinjstva v Ljubljani, Poljanska 6 je izšla knjižica »Gremo na izlet«, pri kateri so sodelovali naši znani športni strokovnjaki. V njej bomo našli praktične napotke za vse vrste rekreacij. V poglavju »Izleti v gore« obravnava dr. Rupko Godec: priprave in opremo za izlete in dopuste v gorah, kako sledimo markirani poti, tehniko hoje, nevarnosti v gorah in planinske postojanke v Sloveniji.
Podatki o planinskih postojankah so razvrščeni v temle redu: ime postojanke; nadmorska višina: ime planinskega društva, ki oskrbuje postojanko; dostop do postojanke; izleti s postojanke s približnim časom hoje; čas oskrbovanja in še nekateri podatki.
POMURSKI VESTNIK, 8. julija 1965
4
„TUTE“ o kmetijski zadrugi 6. Petrovci
V ponedeljek, čeprav je bil praznik, se je kolektiv Kmetijske zadruge Gornji Petrovci sestal na skupnem sestanku z namenom, da razpravlja o gospodarjenju v novih pogojih ter o potrebi po odpustitvi nekaterih delavcev. Vabila so poslali v soboto, potem, ko je imelo okrog 30 članov kolektiva že nekaj dni v rokah odpovedi delovnega razmerja, o katerih je 29. junija sklepal upravni odbor. Delovno razmerje so, očitno zaradi nagle odločitve, odpovedali tudi nekaterim članom zadružnega sveta. Prav zaradi tega se je stvar zaostrila in nekdo od prizadetih članov kolektiva je, kot so povedali na ponedeljkovem sestanku vodilni delavci, »odnesel tute v Mursko Soboto«. Te »tute« so bile v nedeljo objavljene v oddaji Radia Murska Sobota, kar je vodilne še posebej spravilo v slabo voljo, tako da so ostro obsodili nemolčečnost nekaterih članov kolektiva. Poglejmo si torej te »tute«:
Upravni odbor je na svoji prvi seji ob koncu minulega meseca sklenil odpovedati delovno razmerje 20 delavcem gradbenega obrata, ki zaradi zmanjšanja investicij ne bi imeli dovolj dela, nekaj delavcem iz ostalih obratov in vsem traktoristom. Pri teh z utemeljitvijo:
»... da se izguba pri strojnem parku zmanjša oz. da ta delovna enota izkaže rentabilno poslovanje, je upravni odbor s svojim sklepom določil, da se izvrši reorganizacija oblike poslovanja te delovne enote.«
Upravni odbor je reorganizacijo poslovanja predvidel tako, da bi traktoristi pod posebnimi pogoji vzeli traktorje in stroje v zakup. To bi bilo morda za nekatere sprejemljivo, če upravni odbor in uprava ne bi že v osnovi naredila napake.
Omenjeni člani kolektiva so
prejeli odločbe kar iznenada, ne da bi popreje o tem razpravljal celoten kolektiv, ter ocenil dejansko stanje. Traktoriste so sklicali na skupen sestanek, vendar so pred tem vsi po vrsti dobili odločbe o odpovedi delovnega razmerja, ki poteče 15. julija. Sele pozneje so jim pojasnili, za kaj pravzaprav gre ter jim dali 6-dnevni rok za premislek. Kdor bo pristal — tako so jim povedali — lahko odločbo vrne. Zanimiv postopek, kajne?
Marsikdo se je resno zamislil nad takim samoupravljanjem in začel brskati po statutu zadruge, ki je poleg Temeljnega zakona o delovnih razmerjih naveden na odločbah. Po vsej verjetnosti tudi pomotoma. Kdo bi mislil o vsem, ko pa vendar gre za čisto navadne odločbe o odpovedi delovnega razmerja.
Upravni odbor je s temi ukrepi zagotovo težil k pozitivnim ciljem, vendar je pozabil, da bi o tem vprašanju vendarle moral svoje povedati tudi kolektiv. Ob tem sta še dve napaki, ki ju ni mogoče označiti drugače kot s površnostjo. Delovno razmerje je odpovedal več članom organom samoupravljanja, nekateri pa so dobili odločbo, da lahko v 15-dnevnem odpovednem roku izkoristijo svoj letni dopust. Pozabili so menda, da imajo nekateri pravico do daljšega dopusta kot je odpovedni rok. Večina traktoristov je to možnost tudi izkoristila, med tem pa je nujno delo čakalo. To možnost je izkoristil tudi v. d. vodja poslovne enote v Križevcih, ki je po prejemu odločbe zapustil delovno mesto in začel letni dopust. Da je prišlo na tej poslovni enoti do najrazličnejših zastojev, ni treba posebej poudarjati.
To je le nekaj tistih »tut«, ki so prišle v javnost in razhudile zadružne vrhove In ob
tem je povsem jasno, da je bil ukrep speljan popolnoma »pravilno«. Zato so vodilni upravičeno obsodili novinarja, ki je poslušal negodovanje čisto navadnih zadružnih delavcev. Kolektivu so avtoritativno, kot je pač pri njih na sedanji stopnji razvoja delavskega samoupravljanja običaj, povedali, da vesti, ki so bile objavljene po radiu, niso točne, ampak je novinar med člani kolektiva zbral čisto navadne »tute«. Sicer pa to je njegov kruh. Tako so namreč rekli.
V petrovski zadrugi zdaj delo teče naprej, odpuščeni upravljalci se bodo lahko spet vrnili na delo in sploh je vse v najlepšem redu, le da so nekateri člani kolektiva spet začeli šepetati...
O. K.
Okrog 6000 ljudi na razstavi
Prejšnji teden so v Ljutomeru zaprli razstavo »Narodni heroji Prlekije«, ki jo je v okviru 20-letnice osvoboditve priredil muzej NOV. Razstavljenih je bilo okrog 300 dokumentov, ki so bili tokrat javnosti prvič na vpogled, prikazali pa so delovanje okupacijskih oblasti v zvezi z aretacijami oziroma zasledovanjem Ivana Kavčiča, Jožeta Kerenčiča in Vinka Megle. V
kolikor bi razstavo izpopolnili tudi s podobnim gradivom, ki bi prikazali narodne heroje Prekmurja, bi bila ta razstava zelo primemo ponazorilo za naše šole. Razstavo v Ljutomeru, ki je bila odprta mesec dni si je ogledalo okrog 6000 ljudi. Muzej NOV v Ljutomeru pripravlja za 29. november razstavo, ki bo prikazala streljanje talcev v Prlekiji.
Naša zlata deca
Spet je konec šolskega leta, spet so starši pregledali izkaze svojih otrok. Toda, če bi s omejili samo na ocene, ki so jih pedagogi več ali manj objektivno prisodili našim ljubljenčkom, bi bilo premalo za oceno nekaterih pojavov, ki vznemirjajo našo javnost in ki prisiljujejo včasih tudi k sankcijam izven obsega šol in njenih organov.
Poglejmo nekoliko nazaj. Pred leti smo bili prepričani, da predstavljajo ali bodo predstavljali največji družbeni problem, kar zadeva vzgojo, oni otroci, ki izvirajo iz materialno slabo situiranih družin, nezakonski otroci (kljub vsej zakonski zaščiti!), otroci razvezanih zakonov in podobno. Praksa zadnjih let pa je pokazala, da naša predvidevanja niso bila pravilna. Lahko bi naredili nešteto premerjav na posameznih primerih, ki bi nas prisilile k enotnemu zaključku: največji vzgojni problem so in postajajo otroci iz takozvanih »boljših družin«, kot se včasih nekoliko neprimerno izražamo.
Kje iskati vzroke za to? Kazno je, da te vzroke vedno bolj in bolj spoznavamo, toda neradi jih priznamo. Kar sledi, ni nobeno moraliziranje, marveč zelo pereč družbeni problem. Otroci »vsega siti;« kot pravimo navadno nimajo moralnih predsodkov, da ne bi uganjali kaj takega, kar ocenjujemo kot huliganščino ali tinejdžerstvo (včasih so temu rekli enostavno fakinaža). »Materialna lakota« naših staršev je sledila enemu samemu cilju: sebi in tudi otrokom ustvariti take pogoje, da bodo lahko brezskrbno živeli saj, če se je godilo slabo nam, zakaj ne bi privoščili svojim otrokom kaj boljšega! Takšen je navadno izgovor mater in očetov, ki ne pomislijo, da se podobna pedagoška načela vračajo na vrat staršev kot bumerang, ko čez nekaj let ugotovijo, da se je sinček popolnoma spridil, da je brez volje, brez idealov in da ga ne vežejo nobene družbenomoralne obveznosti.
Sociologi zatrjujejo, da so nekatere raziskave pokazale na izvor tega pojava. Otroci, ki neposredno izvirajo iz kmečkega okolja, se tudi v še tako spremenjenem okolju ravnajo po privzgojenih moralnih normativih (včasih pravimo, da so konservativni). Lahko bi trdili isto tudi za otroke, ki izvirajo iz nekdanjih malomeščanskih družin. Pri obojih zasledimo manj primerov, vrednih kritike. Otroci iz družin — poglejmo realnosti pogumno v oči — ki so se v povojnih letih pogostokrat z veliko prizadevnostjo po izboljšanju materialnih pogojev dokopale do nadpovprečnega materialnega položaja, pri tem pa podzavestno ohranile svoje stare družbene in družabne navade pa so predmet javnih razprav, negodovanja in kažejo na izhodišče problema.
Ob vsem tem končno ne gre samo za našo ljubo deco: gre tudi za starše, ki so glavni krivec za huliganske podvige svojih otrok. Če bi lahko z enako lahkoto kot so premagovali materialna vprašanja, premagovali tudi vzgojna in če bi temu primerno preoblikovali svoj odnos do družbenega življenja nasploh, bi bilo veliko manj pojavov tkzv. huliganstva, ki mu iščemo včasih hote, včasih pa tudi nehote vzroke povsod drugje, samo tam ne, kjer so v bistvu korenike tega vprašanja: v družbeni zrelosti staršev.
Juš Makovec
PROBLEMATIKA KMETIJSTVA NA ZASEDANJU OBC. SKUPŠČINE LJUTOMER:
Le še polovica prebivalstva dela v kmetijstvu
Nekmetje imajo samo za 2 odst. rodovitnih površin manj kot socialistični sektor — Cena zemlje ni zadovoljiva — Večji kompleksi so pogoj za boljše gospodarjenje družbenih gospodarstev — Novozgrajeni hlevi za prašiče niso polni.
Obširna analiza, ki so jo pripravili za nedavno zasedanje občinske skupščine v Ljutomeru obravnava nekatere zanimive primerjave in podatke. Tako je ugotovljeno, da posedujejo nekmetje v ljutomerski občini samo za 2 odst. manj obdelovalne zemlje kot družbena posestva oziroma zadruge. Velikost teh nekmečkih posestev je v povprečju 2,42 ha, dočim je povprečno posestvo zasebnih kmetovalcev, ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom 5,36 ha. Odstotek »nekmečke« zemlje pa bi bil še veliko večji, če bi upoštevali tudi ona gospodarstva v katerih je zaposlena ali žena ali otroci. To tudi pomeni, da je iz leta v leto manj delovne sile v kmetijstvu. Pred petimi leti je delalo v kmetijstvu še vsega 68 odst. letos le 50 odst. prebivalcev občine. Delno nadomestilo za pomanjkanje delavcev predstavlja mehanizacija. Vse tri kmetijske delovne organizacije imajo na razpolago 45 traktorjev, 6 kombajnov, 8 traktorskih škropilnic in večje število ostalih priključkov.
Ker je cena zemlje še vedno okrog 200 tisoč dinarjev, v prometu med zasebniki pa dosega tudi ceno 500 tisoč dinarjev, so družbena posestva odkupila letos le 34 hektarov
zemlje, kar je v primerjavi z letom 1963, ko je bilo odkupljenih 295 hektarov, zelo malo.
V zadnjih letih je obema zadrugama in kombinatu uspelo organizirati nekaj večjih zemljiških kompleksov: kombinat ima v Veržeju 82, na Cvenu 61, v Ljutomeru 65, na Krapju 22, v Krištancih 10, na Grlavi 45, v Lukavcih 30, na Moti 8, v Pristavi 26 in v Stročji vasi 30 hektarov zemlje. KZ Ljutomer ima večje komplekse v Radoslavcih 108, Cezanjevcih 50, v Ljutomeru 15, v Bučkovcih 50 in v Drakovcih 30 hektarov, kmetijska zadruga v Križevcih, v Bučkovcih 38 hektarov, v Vučji vasi 52, v Logarovcih 18, v Kokoričih 23, v Ključarovcih 19, v Križevcih 15, v Borečih 115, v Iljaševcih 11 in v Berkovcih 9 hektarov. Z ustvaritvijo večjih površin so družbena kmetijska posestva dosegla pogoj za normalno strojno obdelavo. Kmetijske delovne organizacije so izdelale arondacijske načrte, ki so vsakomur na vpogled. Kar zadeva dosedanje arondacijske postopke je potrebno reči, da v nekaterih primerih niso bili dovolj pripravljeni, kar je
pri zasebnih kmetovalcih ustvarjalo vtis, da gre za akcijo, ki naj bi kmetovalca oškodovala, pa čeprav je svojo zemljo dobro obdeloval. Čeprav kreditni pogoji kmetijskih delovnih organizacij pri odkupu zemlje niso najbolj primerni, bo potrebno tudi v prihodnje skrbeti predvsem za odkup one zemlje, ki v zasebni lasti ne bo imela dovolj delovne sile.
V preteklih letih se je v ljutomerski občini znatno zmanjšalo število krav molznic. Danes jih rede zasebniki okrog 4700 na družbenih posestvih pa 155 in še to samo pri ljutomer. kombinatu. Zmanjšalo se je tudi število prašičev tako da novozgrajeni hlevi pri kombinatu niso popolno izkoriščeni.
V Ljutomeru so pred kratkim svečano proslavili 20 let dela RK in podelili priznanja
Na gimnaziji v Ljutomeru izdelalo 80 odstotkov dijakov
Oba oddelka prvega razreda ljutomerske gimnazije sta izdelala s 73 odst., druga razreda pa z 85 odst. Vseh dijakov je 106, v letošnjem letu pa nameravajo sprejeti okrog 60 novih dijakov.
Velika kača v ljutomerskih šumah
Naj kar v začetku povem, da je živela ta kača že pred sto leti. Morda je bila le izreden primerek dolgega črnega goža. V naših primorskih krajih gož še danes ni tako redek. Človeku ni prav nič nevaren, saj ni strupen. Če ga na lepem zagledaš, pa se ustrašiš, saj je mnogo daljši in debelejši od strupenega gada ali modrasa. V Pomurju goža danes menda ni več. Dogodkom, ki jih opisuje prleški pisec Peter Skuhala, sta najbrž v dobršni meri botrovali ljudska domišljija in lahkovernost, kljub temu, da navaja Skuhala v svojih spominih letnice in imena. Spomnimo se sličnih senzacij, ki jih še danes beremo o lohneški morski kači ali himalajskem divjem možu jeriju. O njiju je pisalo vse svetovno časopisje, čeprav o tem doslej še ni nobenih verodostojnih dokazov. Tako piše P. Skuhala o veliki kači:
Šume Babji ložič, Ciprpajn in Log se držijo skupaj in ležijo nedaleč od Ljutomera proti vzhodu. Novejši pišejo Babji ložič (manjšalnica za log), ljudstvo pa izgovarja Babji rožič; znabiti zato, ker je šuma po svoji legi podobna rogu. Sedaj je mladoles. Ciprpajn ima svoje ime, če se prav spominjam, po svojem nekdanjem lastniku. Večji del pa je mladoles, le malo prvotnega debelega hrastja še stoji. Log je izkrčen. Na njega mestu leži rodovitno polje. Le cvenske njive in travniki, ki so kraj nekdanjega loga, in se imenujejo Pod logom, nas spominjajo na šumo, imenovano Log. V teh šumah živi za naše kraje velikanska kača. Le redko se prikaže, zato je še malo znana. Naslednje vrste naj pojasnijo stvar.
Za časa, ko se je začela prikazovati, je stalo po teh šumah debelo hrastje in je vladala po njih blagodejna temna in hladna senca. Leta 1857, bil sem dvanajst let star, so
me poslali oče v Ljutomer, da ponesem pismo na pošto. Takrat je bila pošta nasproti sedanje lekarne v hramu gospoda Ružiča. Mož je prišel s Primorskega v Ljutomer. Bil je vračnik na glasu, šaljivec in dobra duša. »Vragovič, idi rajši v krčmo, pa si küpi govajnske žüpe pa masi vina, ka se malo pokrepčaš, ve si šibka kak šiba na vodi,« je često rekel, kadar mu je hotela kaka reva plačati njegov trud. Slednja leta svojega življenja se je vozil s svojimi konji k bolnikom, pa ni računal ničesar. Pri njem torej je bila pošta. Oskrboval jo je samo en gospod. Bil je suh in dolg ter je nosil pod nosom sere brke. Zabaval se je s svojimi ptiči, ki jih je plašil po hiši. Večkrat me je nagovarjal, naj mu prinesem mlade slavčke ali penice. »Dobiš zeksar,« mi je rekel ter me poučeval, kje gnezdijo in kako se spozna, kateri je on ali ona. Pomnim samo še o škor-
cih, da ima mladi samec črno piko na jeziku.
Na pismo, skrbno zamotano v bel robec, sem pazil ko na svoje oko, pa ponosen sem bil, ker sem nosil pismo z dvajsetimi rajnški. A hitro sem pozabil na ta ponos. V Babjem ložiču sem došel možaka, ki je nesel v ručah na hrbtu vrečo moke od mlina na Muri. Brzih nog ga prehitim. Kakih dvajset korakov pred njim sem se ustrašil tako, da v trenutku nisem mogel z mesta, počasi pa sem nehote začel nazaj korakati. Smrtno bled nisem mogel spregovoriti. Kakor jaz poprej možaka se je sedaj izognil on mene. Ne vem, kako to, da ni opazil, da me obdaja smrten strah. Kmalu je začel korakati tudi on nazaj. Bled je bil ko stena, ko je prišel do mene, spregovoriti pa ni mogel. Precej dolgo sva stala nema in gledala nepremično po poti, kjer je ležala, zavita okoli hrasta, velika kača. Bila je nekaj debelejša od četrtlitrske steklenice. Ni bila torej posebno debela, a dolga je bila in odurna. Ko se zaveva, pravi možak: »Kaj bova pa sedaj? Po poti ne moreva naprej.« Kraj mi je bil znan, torej svetujem: »Pojdiva skozi šumo na vrati, tako se kače zogenva in prideva zopet na pot onkraj kače.« Storila sva tako. Kača je še vedno ležala ko prej. »Čujte,« pravim, »nihče nama ne bo verjel, da sva videla tako grozno kačo. Ubijva jo, da se
ljudje o tem prepričajo.« Strgala sva torej primačo ob brvi in jo nesla težko in s strahom proti kači. »Le po hrbtu jo udariva,« sem ga opominjal, »če ji hrbet streva, nama ne uide več.« Ko bi pa midva zapazila, da je kača kraj poti lazila naravnost proti nama, bi nama pač vsa srčnost zlezla v pete. Hvala bogu, da tega nisva videla prej, ampak šele tedaj, ko se je samo za laket pred nama gibala ravno vštric naju, kjer je lazila v luknjo. Udarila sva jo po repu s primačo, a zadela nisva. In to je bila sreča. Kaj, ko bi jo zadela, jo razkačila, in bi ona togotna zlezla iz luknje nazaj?
Sedemnajst let pozneje sem bil kaplan pri Sv. Miklavžu blizu Ljutomera. Neki možak mi je pripovedoval, da je naletel Marko Novak iz Stročje vesi v Logu na strahovito veliko kačo. Ležala je po dolgem na plotu, ki je branil kraj ceste mladoles. Na pol mrtev je Marko prisopihal domov in trdil, da je videl kačo ropotačo. S puškami so jo potem zasledovali, pa je niso našli. Tu pa tam so naleteli na kako zelišče, na katerem je, kakor so menili, zvita ležala. Še pred nekaj meseci so se o tem pogovarjali moji težaki, in tudi Markov pastir mi je o tem pravil. To mi je pripovedoval tudi Stajnko, ki je kačo takrat s puško iskal, in še živi. Marko je že davno mrtev. To je bil korenjak. Redki njegove starosti so znali pisat in brati, on pa je spisal celo knjigo o čebelarstvu.
V Stročji vesi sta dve naselbini Italijanov. Po njihovem polju teče potok Ščavni-
ca. Čez Ščavnico drži most v Log. Pri tem mostu so videli imenovano kačo pred nekaj leti Italijani. Tega posestva oskrbnik g. De Senibus, ki mi je to povedal, mi je obenem pokazal, kako debela je bila. Sklenil je prste na rokah tako, da sta se palca dotikala s konci in kazalca ravno tako. Torej je bila precej debela. V teku petintridesetih let so jo posamezniki videli le trikrat. Mora biti zelo boječa, da se tako ogiblje človeka. Ali je strupena? Kdo to ve? Hudobna pa ni, ker še ni nikogar napadla. Če kdo nanjo naleti, naj to naznani!
Martin Kovačič, posestnik na Spodnjem Krapju, mi je pravil, da sta videla pred menoj to kačo Gregorinčič, po domače Skalič s Cvena, v zagrajskem logu, tam, kjer jo je videl Marko Novak, in tam blizu jo je videl tudi Kovačič. Skalič je pribežal pol mrtev domov, Kovačič pa je skoraj omedlel.
V. Klemenčič
Po napornem delu v lendavskih vinogradih se vračajo ljudje utrujeni, vendar so kljub temu zadovoljni (Foto: Dominko)
POMURSKI VESTNIK, 8. julija 1965
5
RTV
Ljubljana
NEDELJA, 11. julija
8.05 Mladinska radijska igra, Marjan Marinec: Krasen cirkus; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo I.; 10.00 Se pomnite tovariši... Stane Tušar: Orglice; 10.40—11.45 Lahka glasba; 11.45 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo II.; 13.30 Za našo vas; 13.45 Pred domačo hišo; 14.00 Koncertna glasba za nedeljsko popoldne 15.05 Vedri zvoki; 15.30 Humoreska tega tedna; Feliks Derecki: Na novi življenski poti; 16.00—19.00 Nedeljsko športno popoldne; 20.00 Mojstri partiture Richard Strauss: Alpska simfonija; 21.00 Športna poročila.
PONEDELJEK, 12. julija
11.15	Nimaš prednosti!; 12.05 Slavni violinisti; 12. 30 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Spanring: Rezultati sortnih poskusov s križnicami za olje; 12.40 Pesmi in plesi iz Moravske in Slovaške; 14.05 S poti po Skandinaviji; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert ob 17.05;
18.00	Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Zvočni razgledi; 18.45 Novo v znanosti; 20.00 Izbrali smo vam; 20.45 Simfonični koncert.
TOREK, 13. julija
11.15	Nimaš prednosti!; 12.05 Ottorino Respighi: Rimski praznik; 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. ing. Jože Maček: Predenci med semenskim posevkom detelj za lastno uporabo; 12.40 Čez hrib in dol; 14.05 Pri skladatelju Franzu Schubertu; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert ob 17.05 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Popevke s tekočega traku; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 20.00 Majhen recital Pavla Šivica; 20.20 Radijska igra; Jan Solovič: Čez pet minut bo polnoč; 21.12 Serenadni večer.
SREDA, 14. julija
11.15	Nimaš prednosti!; 12.05 Z junaki Puccinijevih oper; 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Štefan Erjavec: Zakaj ostajajo strnišča nezasejana; 12.40 Slovenske narodne pesmi; 14.05 Iz koncertov in simfonij; 15.20 Zabavni intermezzo
15.30	Pojo Tridentinski alpinci;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Dva prvaka koncertnega odra; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Iz fonoteke Radia Koper; 18.40 Naš razgovor; 20.00 Lud-wig van Beethoven: Fedelio, opera v dveh dejanjih. .
ČETRTEK, 15. julija
11.15	Nimaš prednosti!; 12.05
Opoldanski divertimento;	12.30
Kmetijski nasveti — Dr. Janez Beglez: Mehurjavost; 12.40 Čez zelene trate; 14.05 Iz nekdanjih in zdajšnjih časov v jugoslovanski solistični glasbi; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Koncert ob 17.05; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Turistična oddajaj; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov;
21.00	Lirika skozi čas; Kitajska in Japonska; 21.40 Glasbeni nokturno.
PETEK, 16. julija
11.15	Nimaš prednosti!; 12.05 »Moja pokrajina«; 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Franjo Janežič: Škodljivci na lucerni; 12.40 Skozi vas; 14.05 Pastoralna razpoloženja v orkestralnih barvah; 15.30 Partizasko, proletarske in množične pesmi; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev;
18.00	Poročila — aktualnosti doma in po svetu 18.15 Revija slovenskih solistov, ansamblov in orkestrov zabavne glasbe; 18.45 Festivalsko poletje; 20.00 Lahka glasba; 20.30 Johannes Brahms: Pesmi usode; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 16. julija
11.15	Nimaš prednosti!; 12.05 Trije dueti iz francoskih oper;
12.30	Kmetijski nasveti — Ing. Pepca Perovšek: Organizacija kontrole mlečnosti krav in selekcija v kooperacijski reji; 12.40 Prek sončnih dobrav; 14.05 Iz romantičnih časov; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Pojeta: Šentjernejski oktet in vokalni kvintet Gorenjci; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Iz baleta Coppelia Lea Delibesa;
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Najbolj priljubljene popevke tega tedna; 18.45 S knjižnega trga; 19.30 Večerni radijski dnevnik; 20.00 Sobotni poletni večeri v plesu; 20.30 Henry Cedi: Obe plati postave; 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Radio
Murska Sobota
PETEK, 9. julija
17.00	Domača poročila; 17.10 Vsega po malem za vsakogar nekaj; 17.50—18.00 Želeli ste — poslušajte.
NEDELJA, 11. julija
9.05 Želeli ste poslušajte; 11.40 Na valu 202; 12.00 Domača poročila; 12.05 V nedeljo opoldne: Aktualna beležka — Mali nedeljski koncert — Z mikrofonom med občani — Pišta in Franca; 12.45 Oddaja v madžarskem jeziku; 13.30 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 14.00—15.00 Želeli ste poslušajte;
TOREK, 13. julija
17.00	Domača poročila; 17.10 Obvestila in reklame, zabavna glasba; 17.30 Športni komentar; 17.35— 18.00 Petindvajset minut z domačimi zabavnimi ansambli.
ODDAJA V MADŽARŠČINI
14.30 Radio Murska Sobota; 14.35 Poročila v madžarščini; 14.45—15.00 Glasba za razvedrilo.
TELEVIZIJA
ČETRTEK, 8. julija
18.40	Poročila; 18.45 Dokumentarni film o Sisku; 19.05 Zanimivosti v svetu; 19.15 Glasbene marginalije; 19.45 TV pošta; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Ansambel električnih kitar »Brezimni« — oddaja studia Skopje; 20.40 Studio 13 — mozaik iz družbenega in kulturnega življenja; 21.40 Kongres Pen kluba na Bledu — film; 22.10 TV Obzornik.
SLJEME, AVALA
18.30	Informativne oddaje; 19.45 Propagandna oddajaj; 22.10, Turizem, poročila; 22.40 Včeraj, danes, jutri.
PETEK, 9. julija
18.40	Poročila; 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse: Pravkar ste bili fotografirani; 19.00 Britanska enciklopedija; 19.15 Vigred približa se — narodna glasba; 19.45 TV akcija; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Retrospektivna slovenskega filma: Peščeni grad; 22.30 TV obzornik;
22.45	Francoski kulturni film.
SLJEME, AVALA
18.30	Informativne oddaje; 18.45 Izobraževalna oddaja; 19.45 Propagandna oddaja; 20.30 Švedska vžigalica — sovjetski celovečerni film; 22.00 Informativne oddaje.
SOBOTA, 10. julija
16.00 Atletski troboj Hrvatska-Slovenija-Srbija; 18.30 Poročila;
18.45	Zgode in nezgode: Primož Petelin, pretkan ko ubedin; 19.30 Vsako soboto; 19.45 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.30 S kamero po svetu; 21.00 Fiuggi: Turneja pesmi zaključek turneje najbolj znanih italijanskih pevcev popevk; 22.45 TV Obzornik; 23.00 Zgodbe za vas serijski film.
SLJEME, AVALA
18.30	Informativne oddaje; 19.30 TV pošta; 19.45 Propagandna oddaja; 20.30 S kamero po svetu; 22.45 Novele — serijski film; 23.15 Informativne oddaje.
KONČANO PRVENSTVO V SNL
Zadovoljiv zaključek nogometašev Mure
Končano je bilo prvenstvo v SNL za sezono 1964-65. Tokrat je bilo tekmovanje izredno zanimivo in razburljivo, saj se do zadnjega sodnikovega žvižga ni vedelo, kdo bo postal novi republiški prvak in se uvrstil v drugo zvezno ligo, še manj pa, kdo vse bo moral zapustiti SNL in preiti v nižje tekmovanje.
Borba za točke je torej bila izredno huda. Po nepričakovanem »zapetljaju« mariborskega Železničarja, ki je veljal za najresnejšega kandidata za prvo mesto, sta v zadnjih kolih tekmovanja vodili borbo za najvišji prestol enajstorici Slovana iz Ljubljane in Aluminija iz Kidričevega. Odločilo je njuno medsebojno srečanje in Slovan je postal zvezni ligaš. Vsekakor pa je tudi drugo mesto za nogometaše iz Kidričevega nepričakovano visoka uvrstitev.
Hujša je bila borba za obstanek v ligi. Čeprav so se nogometaši Delamarisa iz Izole že zdavnaj potolažili z usodo, da zapustijo SNL, se je vodila ogorčena borba za obstanek kar med sedmimi enajstericami, med katerimi so bili tudi nogometaši Mure iz Murske Sobote. Kljub izredno slabemu začetku, so nogometaši Mure v nadaljevanju tekmovanja igrali vse bolje in zasluženo pristali na osmem mestu tabele ter si s tem tudi zagotovili še nadaljnjo tekmovanje v SNL. V nižje tekmovanje pa bodo morale ekipe Delamaris iz Izole. Hrastnik ter Ilirija in Svoboda iz Ljubljane. Po sedanjih skle-
pih NZS, bo v novi tekmovalni sezoni SNL štela 12 članov. Tako bodo nastopala naslednja moštva: Aluminij, Železničar, Ljubljana, Triglav, Branik, Celje, Mura, Nova Gorica, Rudar, Kladivar, ki se je vrnil iz druge zvezne lige ter Rudar Velenje in Koper, ki sta postala nova člana SNL.
V zadnjem času se sicer veliko govori o tem, da naj bi iz SNL izpadli le dve moštvi
in da naj bi tudi v prihodnje liga štela 14 članov. Toda to so le želje nekaterih nogometnih podzvez, ki zahtevajo sklicanje izredne konference Nogometne zveze Slovenije. Če bo do tega prišlo, se za zdaj še ne ve. Seveda pa mora o tem zadnjo besedo izreči skupščina Nogometne zveze Slovenije, ki je za to edina pooblaščena.
Končna tabela :		SNL	1964/65			
Slovan	26	14	8	4	63:32	36
Aluminij	26	16	3	7	67:40	35
Železničar	26	14	6	6	53:35	34
Ljubljana	26	12	6	8	64:45	30
Triglav	26	11	7	8	46:40	29
Branik	26	13	2	11	43:40	28
Celje	26	11	4	11	50:56	26
MURA	26	8	9	9	56:47	25
N. Gorica	26	8	9	9	48:47	25
Rudar	26	9	7	10	42:47	25
Svoboda	26	10	4	12	65:58	24
Ilirija	26	6	8	12	32:48	20
Hrastnik	26	8	4	14	46:79	20
Delamaris	26	2	3	21	21:82	7
Feri Maučec
VIII. KOLESARSKA DIRKA PO POMURJU
Drugo mesto za Kolerja in KK Prekmurje
V počastitev 4. julija — dneva borca in 20-letnice osvoboditve je KK »Prekmurje« iz Beltinec priredil VIII. tradicionalno kolesarsko dirko »Po Pomurju« za turiste ekipno in posamezno ter za prehodni pokal Pomurskega vestnika. Na dvodnevni dirki, ki je bila dolga 150 km in razdeljena na tri etape je nastopilo 21 kolesarjev iz Kranja, Videm-Krškega, Ljubljane,
Hrastnika in Beltinec. Najuspešnejši so tokrat bili kolesarja iz Hrastnika, ki so ekipno zasedli prvo mesto ter ponovno osvojili prehodni pokal Pomurskega vestnika pred »Prekmurjem« iz Beltinec. Med posamezniki je v generalnem plasmanu zmagal Jože Majes (Hrastnik) s časom 4.09,13 pred Kolar Francom (Prekmurje), Kerin Vinkom (Videm-Krško), Križnar Antonom
(Hrastnik) Kaič Rudijem (Hrastnik), Grabar Jožetom (Prekmurje) itd.
Posamezne etape pa so se končale takole:
I.	etapa Beltinci — Lendava — Beltinci (45 km): 1. Majes (Hrastnik), 2. koler (Prekmurje), 3. Kerin (Videm-Krško), 4. Rihar (Rog), 5. Drinovec (Kranj) itd.
II.	etapa Beltinci — Lenart (48 km): 1. Majes (Hrastnik), 2. Križnar (Hrastnik), Koler (Prekmurje), Kavaš (Prekmurje), Drinovec (Kr.) itd.
III.	etapa Lenart — Beltinci: 1. Kerin (Videm-Krško), 2. Koler (Prekmurje), 3. Majes (Hrastnik), Križnar (Hrastnik), 5. Drinovec (Kranj) itd.
Najboljši domačin na letošnji kolesarski dirki »Po Pomurju« je bil mladi Koler, ki je na dveh etapah zasedel drugo mesto in eno tretje in v skupni razvrstitvi drugo mesto z istim časom kot zmagovalec. Koler je od lanskega leta vidno napredoval in torej sodi trenutno med naše najboljše kolesarje — turiste. Od ostalih kolesarjev domačinov je Grabar zasedel šesto mesto itd.
Letošnja kolesarska dirka »Po Pomurju« je uspela, le žal, da prireditelju ni uspelo dobiti etapnih nagrad, kar bi bila večja spodbuda za tekmovalce. Prvih šest tekmovalcev v generalnem plasmanu je prejelo denarne nagrade.
fm
MADŽARSKI NOGOMETAŠI V LENDAVI
Nafta: Medos 1:3 (0:1)
V nedeljo so v Lendavi gostovali nogometaši Medos (Labod) iz Madžarske in se v prijateljski mednarodni nogometni tekmi pomerili z enajsterico Nafte. Srečanje se je končalo z zmago Madžarov z rezultatom 3:1 (1:0).
Tekma je bila zanimiva, saj sta se tokrat pomerila dva enakovredna nasprotnika, le da so gostje iz Madžarske igrali tehnično lepše, kar pa so domačini nadoknadili z borbenostjo. Igralci Medosa so že v prvih minutah igre dosegli vodeči zadetek, nakar se je igra umirila in napadi obojestransko menjavali. Nogometaši Nafte so imeli v tem delu nekaj zelo lepih priložnosti za gol, ki pa jih niso izkoristili. V drugem polčasu si je Nafta prizadevala, da bi rezultat izenačila, vendar so gostje po nepazljivosti domače obrambe povečali vodstvo. Edini gol za
Nafto je dosegel Bači, za Medos pa sta bila uspešna Fulot 2 ter Keši. Tekmo je zelo dobro vodil Bojnec iz Murske Sobote. Povratno srečanje bo 18. julija na Madžarskem. Enajstorici sta nastopili v naslednjih postavah:
Medos: Hornai (Monoštori), Taloš, Kiš, Mihoka, Kocka, Cor, Keši, Nemet, Ilošvai ,Fulot, Takač.
Nafta: Farkaš (Poljaševič), Furšt Perša II, Bači I, Bači II Kerek, Horvat, Matičič, Gobec, Kulčar, Perša I.
Uspel kegljaški turnir v Lendavi
V počastitev Dnevu borca je KK Nafta iz Lendave, ki je tokrat slavil tudi 10-letnico obstoja; organiziral tradicionalni kegljaški turnir. Na turnirju je nastopilo 8 kegljaških ekip in sicer: Partizan, Tekstilec, Elektra in Zanatljija iz
Čakovca, Proleter, Sloboda in MIV iz Varaždina ter domača Nafta. Največ uspeha so imeli kegljači Partizana iz Čakovca, ki so dosegli 787 podrtih kegljev in zasedli prvo mesto pred Proleterjem iz Varaždina 769, Nafto iz Lendave 747, Tekstilcem iz Čakovca 694, Zanatlijo iz Čakovca 682, Slobodo iz Varaždina 655 itd.
Preteklo soboto je bil v Lendavi tudi mednarodni kegljaški dvoboj med ekipama KK Lovaszi iz Madžarske in KK Nafta. Zmagali so domači kegljači, ki so v disciplini 6 x 100 lučajev zrušili 2342 kegljev, gostje pa 2352. Zmaga domačinov bi bila prav gotovo izdatnejša, če bi na tekmovanju lahko nastopil tudi poškodovani Grzelj. Na koncu tekmovanja je predstavnik ZB Lendava v imenu pokrovitelja, zmagovalcem podelil pokale in diplome. Turnirja se iz neznanih vzrokov niso udeležili kegljači iz Ljutomera kot lanskoletni zmagovalec, čeprav so svojo udeležbo najavili.
S. K.
POMURSKA NOGOMETNA LIGA
Gradbenik odstopil
V zadnjem kolu pomurske nogometne lige je Turnišče nepričakovano visoko premagalo Puconce ter izboljšalo položaj na tabeli. Vodeči Bakovci so zmagali v Bogojini ter s tem 'najvišji naslov le potrdili. Tekma med Gradbenikom in Beltinci se je končala brez borbe s 3:0 za Beltince, ker je Gradbenik odstopil od nadaljnjega tekmovanja. Prav tako se je brez borbe končala tekma med Puščo in Šalovci, v korist šalovec, ker je bilo moštvo Pušče še vedno kaznovano. Nogometaši Brazde so bili v zadnjem kolu prosti.
S tem je bilo letošnje pomursko prvenstvo končano. Ostala so le še tri neodigrana srečanja in sicer med Radgono in Bogojino, Puščo in Puconci ter Radgono in Veržejem. Kot je že znano nekaj kol prej, je letošnji naslov pomurskega prvaka osvojilo moštvo Bakovec s prednostjo petih točk, ter si s tem pridobilo pravico nastopanja v slovenski conski ligi — vzhod. Toda vprašanje je, če se bodo nogometaši Bakovec odločili za višje tekmovanje zaradi finančnih težav. Na drugem mestu so pristali nogometaši Beltinec, ki so v zadnjih kolih odlično igrali, ge vedno pa se vodi ostra borba za tretje mesto, za katero se potegujejo kar štiri moštva, Veržej, Brazda, Puconci in Radgona. Bogojina in Turnišče sta se v zadnjih kolih precej popravili, kar zlasti velja za Turnišče ter svoj položaj na tabeli izboljšali, medte mko je jesenski prvak Gradbenik zdrknil kar na deveto mesto, Šalovci so se zaradi dveh dobljenih tekem brez borbe (Gradbenik. Pušča) otresli zadnjega mesta, ki je ostalo Pušči zaradi kazni.
Rezultati 22. kola:
Bogojina : Bakovci 1:2 Gradbenik : Beltinci 0:3 Pušča : Šalovci 0:3 Turnišče : Puconci 4:1 Radgona : Veržej preloženo Brazda prosta
Tabela						
Bakovci	20	15	1	4	64:30	31
Beltinci	20	12	2	6	66:34	26
Veržej	19	10	1	8	61:51	21
Brazda	20	9	3	8	49:44	21
Puconci	19	10	1	8	42:46	21
Radgona	18	9	2	7	60:46	20
Bogojina	19	7	5	7	43:54	19
Turnišče	20	9	0	11	49:44	18
Gradbenik	20	9	0	11	50:49	18
Šalovci	20	6	1	13	34:75	13
Pušča	19	3	2	14	22:64	8
Končano prvenstvo v SML
Mladinci Mure tretji
Končano je bilo tudi prvenstvo v slovenski mladinski nogometni ligi. Nadmočno so zmagali mladinci Olimpije iz Ljubljane, ki v teku celega tekmovanja niso doživeli niti eden poraz, ter tako vse možne točke kar je svojevrsten rekord. Zelo so razveselili tudi mladinci Mure, ki so pristali na odličnem tretjem mestu. To je vsekakor pohvale vredna novica, kar tudi pomeni, da imamo v Murski Soboti mnogo talentiranih mladih nogometašev, s katerimi je potrebno le nadaljnjega strokovnega dela in ne bi se smeli bati, da bomo morali uvažati nogometaše od drugod. Doseženi uspeh pa kaže, da se je že doslej precej posvečalo mladini.
Končna tabela SML
Olimpija	26	26	0	0	129:14	52
Rudar	26	18	5	3	85:24	41
MURA	26	14	5	7	65:49	33
Železničar	26	13	5	8	51:37	31
Maribor	26	12	5	9	58:39	29
Triglav	26	12	4	10	49:64	28
Slovan	26	11	4	11	63:74	26
Svoboda	26	11	2	13	60:71	24
Kladivar	26	8	6	12	46:63	22
N. Gorica	26	7	5	14	35:66	19
Celje	26	7	4	15	38:46	18
Delamaris	26	7	3	16	35:55	17
Ljubljana	26	4	5	17	26:69	13
Aluminij	26	3	5	18	35:100	7
OBČ. NOG. LIGA M. SOBOTA
Drugo mesto za Dokležovje
V predzadnjem kolu občinske nogometne lige Murska Sobota je vodeči Tehnostroj visoko premagal zadnje Borejce ter svojo prednost še povečal. Srečanje med Dokležovjem in Vrelcem, ki sta se potegovali za drugo mesto, se je končalo brez borbe s 3:0 v korist Dokležovja, ker nogometaši Vrelca niso nastopili. Tako je tudi drugo mesto pripadlo nogometašem Dokležovja. Tišina je bila v tem kolu prosta.
Rezultata:
Tehnostroj : Borejci 7:1 Dokležovje : Vrelec 3:0
Tabela Tehnostroj	15	14 0	1	86:19	28
Dokležovje	15	8 2	5	47:28	18
Vrelec	15	6 3	6	43:52	15
Tišina	15	5 1	9	52:72	11
Borejci	16	3 0	13	23:80	3
Šahovski turnir v
LENDAVI
V	zadnjem času je šah v Lendavi zopet zaživel. V počastitev praznika občine Lendava je šahovsko društvo organiziralo šahovski turnir, na katerem so nastopile ekipe iz Murske Sobote, Čakovca in Lendave. Na veliko presenečenje je zmagala ekipa Lendave, ki je premagala Mursko Soboto z rezultatom 4,5 : 3,5 ter igrala neodločeno 4:4 z ekipo Čakovca. Druga je bila ekipa Murske Sobote, ki je premagala Čakovec z rezultatom 4,5:3,5.
V	Lendavi se je te dni mudil tudi ing. Vidmar kot predsednik izpitne komisije za diplomske izpite na srednji tehnični šoli, kar so izrabili lendavski šahisti ter organizirali simultanko. Zmagal je Vidmar 14-krat ter 8-krat igral remi, kar je vsekakor uspeh za domačine. Predvideni so bili še turnirju v Turnišču in Ljutomeru, vendar domačini niso pokazali toliko volje, da bi izkoristili te redko priložnost. Tov. Vidmar je tudi nastopil v ekipi Lendave ter veliko pripomogel, da je Lendava zasedla prvo mesto na turnirju.
S. K.
TRENER USENIK V LENDAVI
Že nekaj dni se v Lendavi mudi tovariš Usenik, trener ljubljanskega namiznoteniškega kluba Olimpija. Z njim je prišlo v Lendavo tudi nekaj najboljših pionirjev in pionirk, ki skupno trenirajo z lendavskimi pionirji v dvorani TVD Partizan. Tako imajo lendavski pionirji zares idealno priložnost, da si izpopolnijo svoje znanje in tudi kvalitetno napredujejo.
ŠPORTNE IGRE BELIH RUDARJEV
V	počastitev dneva rudarjev je sindikalna podružnica Nafte iz Lendave organizirala razna športna tekmovanja svojih članov. Največ uspeha so imeli športniki strojnega obrata, ki so zmagali v odbojki, nogometu, streljanju, kegljanju in namiznem tenisu, dočim je obrat petro-kemije zmagal le v šahu. Strojni obrat je tudi prejel prehodni pokal. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, škoda le, da tekmovanja niso bila izvedena tudi v nekaterih drugih panogah, za katere vlada med člani kolektiva veliko zanimanje.
BERDEN-ŠADL tretja
V	nedeljo so bile v Banja Luki motorne dirke za državno prvenstvo. Dirk sta se udeležila tudi člana AMD »Štefan Kovač« iz M. Sobote Edi Berden s sovozačem Šadlom ter v kategoriji prikoličarjev zasedla tretje mesto za Salobirjem in Arčanom iz Celja.
Srebrna medalja za Franca Brodera
V Izoli je bilo te dni republiško prvenstvo pionirjev z brodarskimi modeli in jadrnicami. Tekmovanja se je udeležil tudi trinajstletni Franc Broder, učenec 7. razreda III. osnovne šole v M. Soboti, kot edini predstavnik iz Pomurja ter dosegel velik uspeh. Med številnimi nastopajočimi je zasedel drugo mesto ter prejel srebrno medaljo in diplomo. Ka-
kor sam pravi je bil ta podvig nepričakovan, je pa rezultat vestnega dela na osnovni šoli III v Murski Soboti ter nenehni pomoči občinskega odbora ljudske tehnike Murska Sobota. Za mladega tekmovalca je to prav gotovo veliko priznanje, za kar tudi zasluži čestitke.
Ženska rokometna reprezentanca Murska Sobota
NAŠ MALI INTERVJU
Primanjkuje sredstev in organizatorjev
Kolesarski klub v Beltincih je bil ustanovljen pred sedemnajstimi leti in je trenutno še edini tovrstni klub v Pomurju. Ob ustanovitvi se je imenoval KK Beltinci, leta 1951 pa se preimenoval v KK »Prekmurje« in to ime nosi še danes. V času svojega obstoja je skozi klub šlo mnogo dobrih kolesarjev, ki so na najrazličnejših tekmovanjih želi vidne uspehe. Obiskali smo predsednika in glavnega vodjo beltinskih kolesar-
jev tov. Andreja Mlinariča ter ga zaprosili za kratek razgovor.
Andrej Mlinarič je bil več let aktiven kolesar. Že leta 1946 je tekmoval za KK »Mura« v Ljutomeru, kjer je opravljal tudi funkcijo sekretarja. Kot tekmovalec je večkrat zmagal na raznih cestnih dirkah in krosih v Ljutomeru in Beltincih. Leta 1952 je prenehal z aktivnim tekmovanjem in se posvetil organizacijskemu delu. Že od leta 1948, ko je bil v Beltincih ustanovljen kolesarski klub opravlja funkcijo predsednika in
prav njemu gre zasluga, da imamo v Pomurju še edino tovrstno športno organizacijo.
V čem je vzrok, da imamo v Pomurju samo eden kolesarski klub?
Kolesarstvo je športna panoga, ki zahteva precejšnja materialna sredstva. Ker pa nam ravno primanjkuje finančnih sredstev, poleg tega pa še dobrih organizatorjev, menim da je prav v tem glavni vzrok, da imamo v Pomurju samo eden kolesarski klub.
Finančna sredstva predstavljajo torej največji problem?
Res je. Če upoštevamo, da se naši kolesarji udeležujejo vseh republiških in meddruštvenih tekmovanj, ki jih je bilo v lanskem letu osem, potem je dotacija 110.000 dinarjev, ki smo jo prejeli v lanskem letu zdaleč premalo. Ta sredstva nam ne zadoščajo niti za udeležbo na tekmovanjih, kaj šele za nabavo potrebne opreme (koles, dresov). Tako se dogaja, da si morajo tekmovalci sami nabavljati kolesa. Naš klub ima na razpolago le tri kolesa, kar pa je za 23 aktivnih kolesarjev premalo. Zato je bilo nujno, da so si nekateri kolesarji nabavili svoja kolesa. Seveda pa vsi tega ne zmorejo in bi bilo nujno, da bi klub nabavil vsako leto vsaj eno novo kolo.
Ali imate kakšno pomoč od ostalih organizacij?
Razumevanja ni preveč. Lansko leto smo bili deležni pomoči le od »Beltinke«, medtem ko so nam vse ostale organizacije odrekle pomoč. Na nekatere organizacije smo se tudi obrnili in jih prosili za pokroviteljstvo, vendar do danes sploh nismo dobili odgovora.
Vaše želje?
Da bi dobili nekoliko več sredstev in da bi se skupina naših kolesarjev že letos uvrstila v juniorske in seniorske vrste, kar je hvale vredno.
—m
Andrej Mlinarič
POMURSKI VESTNIK, 8. julija 1965
6
300 šivalnih strojev
za krožno šivanje, povsem novih, znamke Singer, Pfaff, Bernina itd po 400 šilingov, pogrezljivi od 700 šilingov dalje, Cikcak od 1.200 šilingov dalje itd.
Garancija!
Pirker, Graz, Schönaugasse 43, Österreich.
Lastniki vozil „Renault“!
Servisna služba Rezervni deli Storitve
Solidno in kvalitetno AGROSERVIS MURSKA SOBOTA
0-479
V soboto, 10. julija t. 1. ob 20. uri bo na olimpijskem plavalnem bazenu v Zdravilišču Radenska Slatina tradicionalna prireditev »Radenska noč — 65« z modno revijo na vodi — že tretja po vrsti.
Nastopil bo orkester Dražena Boiča s pevci Maruško Šinkovič, Ivico Šerfezijem in Džimijem Staničem. Revijalni del programa bo prispevala »Modna hiša« Ljubljana — Maribor.
Predprodaja vstopnic tri ure pred pričetkom prireditve.
Železniško transportno podjetje Maribor
razglaša
1)	10 prostih delovnih mest za vlakovnega odpravnika — pripravnika
2)	5 štipendij v III. letniku srednje šole 5 štipendij v IV. letniku srednje šole
Pogoji pod 1) zaključena srednja šola (gimnazija ali ekonomska) in zdravstvena sposobnost; pod 2) uspešno prvič zaključen II. oz. III. razred in zdravstvena sposobnost.
Absolventi srednje šole bodo zaposleni v eni izmed železniških postaj na območju ŽTP Maribor (po možnosti v bližini doma).
Poleg rednega osebnega dohodka po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja Imajo še brezplačno stanovanje in hrano ves čas teoretičnega usposabljanja v tečaju kakor tudi vse učne pripomočke.
Prijave pošljite najpozneje do 20. julija 1965 kadrovsko socialnemu sektorju ŽTP Maribor, Kopitarjeva 2. Lahko pa se tudi osebno oglasite zaradi informacij v sobi 79.
I
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 9. julija — Tomaž Sobota, 10. julija — Amalija Nedelja, 11. julija — Olga Ponedeljek, 12. julija — Mohor Torek, 13. julija — Dragan Sreda, 14. julija — Franc Četrtek, 15. julija — Vladimir
dežurna služba
ZDRAVSTVENEGA DOMA MURSKA SOBOTA
9. julija — dr. Vlajeva
10.	julija — dr. Lopert
11.	julija — dr. Lopert
12.	julija — dr. Miklič
13.	julija — dr. Vlajeva
14.	julija — dr. Lopert
15.	julija — dr. Županjevac
KINO
MURSKA SOBOTA — 9. in 11. julija ameriški barvni film: »DOBRI DUH PARIZA«. 12. in 13. julija angleški film: »NENAPOVEDANI SESTANEK«. 14. in 15. julija ameriško-italijanski kinemaskopski film: »PET OSTRIŽENK.«
ŠALOVCI — 10. in 11. julija francoski film: »ALARM NA JEZU.«
BUČKOVCI — 11. julija film: »TIGROV ZALIV.«
BELTINCI — 10. in 11. julija italijanski kinemaskopski barvni film: »SAMSON PROTI NASILNEŽEM.«
ČRENŠOVCI — 10. in 11. julija nemški film: »TISOČ OČES DR. MABUZE.«
GORNJA RADGONA — 10. in 11. julija italijansko-francoski barvni kinemaskopski film: »MONGOLI.«
VELIKA POLANA — 10. in 11. julija nemški barvni glasbeni film: »KRALJ ČARDAŠA.«
VERŽEJ — 10. in 11. julija španski film: »SKANO BOA.«
PRODAM
GUMI VOZ, 16 colov, dober, prodam. Marija Vnuk, Vratja vas, p. Apače.	M-466
GUMI VOZ, težki in lažji, prodam. Naslov v upravi lista.
M-465
4 SVINJE, visoko breje, težke od 150 kg naprej, 2 leti stare, prodam ali zamenjam za bikca ali teličko enake teže. Leopold Car, Sebeborci 39, p. Martjanci.	M-468
FIAT 600, prevoženih 40.000 km, moped »Partizan« in motorno kolo »Vespa«, 125 ccm vse v dobrem stanju, ugodno prodam. Leopold Car, Sebeborci .39, p. Martjanoi.	M-469
TRAVNIKA v K. O. M. Sobota, v »Müzgaj« dva travnika po 1 ha in v »Tilošaj« 1 ha, lahko tudi po 0,5 ha, prodam. Zglasite se pri Jožetu Vukanu, Tišina 48.
M-471
1.200 kg ječmena in slamo prodam. Naslov v upravi lista.
M-472
STANOVANJSKO HIŠO z vinogradom, sadovnjakom in majhnim gozdom na lepem sončnem kraju v bližini Slatine Radenec in G. Radgone prodam. Vprašajte pri Frančiški Klobasa, Okoslavci 61, p. Videm ob Ščavnici.
M-475
HIŠO, zidano (23 arov) ugodno prodam v Rakičanu 115, p. M. Sobota.	M-474
MLATILNICO »MAV«, boben 120 cm, ugodno prodam. Lipovci 41, p. Beltinci.	M-473
ŠTEDILNIK, električni, z dodatno pečko ugodno prodam. Filipič, Stefana Kovača 19, M. Sobota.
M-477
DVA VPREŽNA VOZA, motorno kolo 125 ccm, moped »HMW« in stroj za brušenje terace vse v dobrem stanju po ugodni ceni prodam. Lendavska 46, M. Sobota.	M-483
PLETILNI STROJ »Singer«, dvoredni, novejši tip, prodam. Gregorčičeva 2, M. Sobota.
M-482
zaposlitve
HONORARNA ZAPOSLITEV — Vabimo izkušenega risarja, ki bi nam bil pripravljen za ustrezen honorar sproti in ažurno izdelovati osnutke za razne vinjete, reklamo, črtane klišeje in kino diapozitive. Lahko tudi dijak s preizkušenimi risarskimi veščinami. — Oglasite se v upravi lista.
FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Dobra pomočnica — dobra plača. Kramarič, brivsko-frizerski salon, M. Sobota.
M-464
SOBE
USLUŽBENKO ali delavko sprejmem na hrano in stanovanje.
V prostem času za pomoč v gospodinjstvu. Kornel Pustai, Cankarjeva 32, M. Sobota.
M-476
Gostilničar SIJARTO — PUCONCI bo priredil VRTNO PLESNO VESELICO 11. julija 1965 po končani tomboli. Domače specialitete — klobase, dobra kapljica.
Vljudno vabljeni!
M-470
razno
OBVESTILO
Cenjene stranke obveščam, da vršim brivsko frizerske usluge po zelo nizkih cenah. Delam tudi ob nedeljah. Kvaliteta osigurana. Se priporoča Salon »Anica«, Bakovci.	M-480
dražbeni oklici
I 420/63
7. septembra ob 8. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 17 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga: Selo 1/2 vi. št. 21.
Cenilna vrednost 376.430 din Najmanjši ponudek 250.952 din.
Občinsko sodišče v Murski Soboti, dne 6. julija 1965.
V nedeljo v Moravskih toplicah in pri »Zvezdi« v M. Soboti:
JANJIFIKO“
iz SKOPJA
V nedeljo, 11. julija 1.1. ob 10. uri dopoldne bo gostoval v Moravskih toplicah znani umetniški ansambel »Manjifiko« iz Skopja z bogatim programom meksikanskih pesmi.
V nedeljo zvečer velika vrtna veselica na dvorišču »Zvezde« v Murski Soboti z nastopom ansambla »Manjifika«.
Vstopnina za vsak nastop »Manjifika«: 200 din.
Na obe prireditvi vas vabi kolektiv Gostinskega podjetja »Zvezda« iz Murske Sobote!
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
Janeza Mataja
IZ MURSKE SOBOTE
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so nam ob bridki izgubi dobrega očeta ustno ali pismeno izrazili sožalje, in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremljali k njegovemu zadnjemu počitku in mu poklonili toliko lepega cvetja.
Posebna hvala kolektivom »Pomurskega tiska«, »Prekmurskega magazina«, »Vesne« in »Dobre knjige« za poklonjene vence.
Hvala dr. Županjevcu, dr. Lanjščaku in bolniškemu osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota za izkazano pomoč v času njegove bolezni.
Se enkrat vsem, ki so prišli od blizu in daleč in ga spremljali na njegov zadnji dom, srčna hvala.
Murska Sobota, Starnberg, Ptuj,
Zagreb, 29. junija 1965.
Žalujoči: žena Marija, sin Ludvik z ženo Vilmo, Pišta z družino in Jožek, hčerka Margit z družino, Anica z možem Radom, Mariška in sestra Rozalija.
0-481
Kmetovalci!
TRAKTORJE znamke Steyer (rabljene), od 15 do 36 KS, z opremo ali brez, pluge, kosilnice itd. kakor tudi kmetijske stroje in tovorne avtomobile, vse po ugodni ceni prodam.
I. Schwartzer, Maschinenhandlung und Ersatzteillager, Jennersdorf, Burgeland, Österreich.
0-467
AB A — OPTIKA
VAJENEC
ABA — »OPTIKA«, MURSKA SOBOTA, ulica Štefana Kovača sprejme v uk vajenca. Zaželeno je znanje madžarskega jezika.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše ljube žene, mame, tašče in stare mame

Vere Šeruga
roj. Banfi, iz M. Sobote
se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremljali k zadnjemu počitku in prekrili njen grob z venci in cvetjem. Posebna zahvala dr. Vilmi Vlajevi, vsem sorodnikom, znancem in sosedom.
M. Sobota, Köln, 6. julija 1965 Žalujoči: mož Štefan, hčerke Sidonija in Marija z družinama, sestra in brat z družino ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje ljube žene, skrbne in dobre mame, stare mame in tete
Marije Lončar
roj. Zorko
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so med njeno hudo boleznijo in ob njeni smrti sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje in jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje. Zahvaljujemo se zdravnikom soboške bolnišnice, primariju dr. Vrbnjaku in osebju kirurškega oddelka za lajšanje pokojničinega trpljenja. Prisrčna hvala častiti duhovščini in pevcem za ganljive žalostinke.
Rakičan, 4. julija 1965
Žalujoči: mož Imre, sin Mirko z ženo Lojzko, vnuki Nada in Mirko, oče, brat Edvard z družino
0-478
ZAHVALE
Za vso skrb in prizadevnost pri urejanju in odkritju spominske plošče dr. Anici Rotdajčevi se najtopleje zahvaljujemo ZB Murska Sobota, posebno še tov. Jožetu Janežu, osnovni šoli Grad za program, govorniku Rudiju Raplu, članom ZB iz Zagreba, pihalni godbi DPD »Svoboda« iz M. Sobote, pa tudi vsem ostalim, ki so se udeležili svečanosti. Brata Janez in Tone, sestri Marika in Marija.
Grad, M. Sobota, Breza, 5. julija 1965
OBVEŠČAMO
naročnike gospodarsko-propagandnih storitev in raznih obvestil v Pomurskem vestniku in Radiu Murska Sobota, da Je zadnji rok za dostavo tekstov in naročil:
—	Za Pomurski vestnik: ponedeljek do 14. ure.
—	Za Radio Murska Sobota: en dan pred objavo; za nedeljske oddaje »Na valu 202«: v petek do 12. ure
Po tem roku ne jamčimo za pravočasno objavo poslanih reklamnih tekstov in obvestil.
Družbene organizacije, društva, zasebnike in razne ustanove obveščamo, da odslej ne bomo v nobenem primeru več kreditirali naročenih storitev, niti jih sprejemali zgolj po telefonu ali naročilnici, ker je potrebno naročene storitve takoj plačati — pred objavo.
Preden greste na dopust, se prepričajte, če ste svoje vozilo dobro pripravili za varno in zanesljivo vožnjo!
Obiščite servisno delavnico Avtomoto društva »Štefan Kovač« v Murski Soboti, Lendavska 54/a, kjer so vam na voljo servisne uslug:e — poceni, hitro in solidno-
Člani, ki so poravnali članarino, naj pridejo po brošuro »Temeljni zakon o varnosti prometa na javnih cestah«, po cestno turistično karto Jugoslavije in informacije za potovanje v tujino.
Ostalim koristnikom javnih cest, ki še niso člani, priporočamo, naj se čimprej včlanijo v društvo, kajti naša množična organizacija jim omogoča ugodnosti širom po domovini in tudi v tujini na osnovi članske izkaznice in kupona POMOC-INFORMACIJE.
Vsa pojasnila dobite v pisarni AVTOMOTO DRUŠTVA, MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 54/a pismeno ali po telefonu na štev. 27-772, vsak dan od 6. do 14. ure.
Zadostuje, da zavrtite telefonsko številko 21-172 in se po najkrajši poti sami prepričate.
VARNO IN SREČNO VOŽNJO vam želi kolektiv AMD.
POMURSKI VESTNIK, 8. julija 1965
7
Minuli teden v črnem okviru
Toča je spet pustošila
Po prvih še nepopolnih podatkih, ki smo jih dobili na Zavarovalnici v Murski Soboti, je toča, ki je padala 2. in 5. julija povzročila precej škode. Največ škode je na vinogradih in poljščinah. Na kmetijskem kombinatu Gornja Radgona je toča prizadela 150 ha vinogradov in uničila od 20 do 90 odst. pridelkov, medtem ko je na 350 ha površinah s poljščinami do 60 odst. škode. Tudi v vinogradih vinogradniškega gospodarstva Kapela je na 66 ha do 90 odst. škode, na poljedelskih površinah (47 ha) pa do 60 odst. O škodi, ki jo je napravila toča, poročajo tudi iz Ljutomera, vendar še ni podrobnih podatkov. Prav tako je škoda precejšnja tudi na zasebnih površinah, ni pa še znano, v kolikšnem obsegu.
Iz Lendave poročajo, da je v okolici Benice toča, ki je padala 5. julija, na 180 hektarjih poljedelskih površin, ki so last KIK »Pomurka« povzročila precejšnjo škodo.
Verjetno, da je škoda, kjer je pustošila toča, še večja, vendar podatkov o tem še nimamo. Predstavniki Zavarovalnice v Murski Soboti v teh dneh ocenjujejo škodo, ki je nastala zaradi elementarnih
nesreč v zadnjem obdobju in bomo bralce o tem lahko obvestili šele v naslednji številki.	-ič.
STRELA UPEPELILA GOSPODARSKO POSLOPJE
Med neurjem, ki je v petek zvečer divjalo nad Pomurjem, je okrog 19. ure udarila strela v gospodarsko poslopje, last Kolomana Janeža iz Šalamenec. Požar, ki se je širil z bliskovito naglico, je popolnoma upepelil gospodarsko poslopje. Nastalo škodo ocenjujejo na okrog 2 milijona dinarjev.
Ob 20.30 uri istega dne je strela povzročila požar na gospodarskem poslopju Martina Bonifartija iz Gerlinec 121. Z hitro in učinkovito pomočjo sosedov in vojakov iz bližnje karavle, je uspelo, da so požar omejili. Nastalo škodo ocenjujejo na okrog 600.000 dinarjev.	t. c.
NESREČA PRI DELU
Minuli četrtek se je pri delu v opekami v Dobrovniku huje poškodoval kurjač Franc Bogdan iz Dobrovnika. Kurjač Bogdan si je pripravil svetilko na karbid, ker je zmanjkalo električnega toka, ki pa mu je v roki eksplodirala. Takoj po nesreči so ga prepeljali v soboško bolnišnico.	t. c.
NESREČA Z IZPOSOJENIM AVTOMOBILOM
Ivan Sakovič, doma iz Ihana pri Domžalah, si je v nedeljo izposodil osebni avtomobil Zastava 750, z reg. štev. MB 117-66, last Alfonza Vučaka s Cankove. Do nesreče je prišlo zaradi objestne in neprevidne vožnje Sakoviča na cesti III. reda v Domajincih pred odcepom ceste za Topolovce, kjer se je z avtomobilom prevrnil v obcestnem jarku na streho. V času nesreče je bil Sakovič vinjen. Objestni voznik Ivan Sakovič je bil le lažje poškodovan, medtem ko materialna škoda znaša po nestrokovni ocenitvi okrog pol milijona dinarjev.
t. c.
NA MOSTU PREHITEVAL
Minuli četrtek zjutraj, nekaj pred 6. uro se je na cesti I. reda v Lendavi na Kolodvorski ulici dogodila prometna nesreča med mopedistom 42-letnim Jankom Zgrabljičem iz Petišovec in kolesarjem 19-letnim Rudolfom Žgancem iz Peklenice 112. Pri nesreči je bil hudo telesno poškodovan mopedist Zgrabljič in so ga prepeljali v murskosoboško bolnišnico, Žganec pa je dobil le lažje telesne poškodbe in je iskal zdravniško pomoč v lendavskem zdravstvenem domu. Materialno škodo ocenjujejo na okrog 30.000 dinarjev.
Do nesreče je prišlo, ko je Rudolf Žganec prehiteval na mostu še drugega kolesarja in ni nakazal spremembo smeri vožnje, istočasno pa je Žganeca začel prehitevati mopedist Zgrabljič in sta pri tem trčila.	t. c.
NI UPOŠTEVAL PROMETNIH PREDPISOV
V četrtek sta ob 8. uri trčila na križišču v Bakovcih tovorna avtomobila. Prvega je vozil Geza Poredoš iz Vaneče, drugega pa Geza Benko. Do trčenja je prišlo, ker Poredoš ni upošteval prometnega znaka v križišču. Nastalo škodo so ocenili na 50.000 dinarjev.
t. c.
IZLET S TUJIM AVTOMOBILOM
V soboto ponoči je skupina predrznih mladoletnikov iz Lendave ukradla avtomobil upravitelju glasbene šole in se z njim divjaje odpravila na nočni izlet v Radence. Vožnja v vinjenem stanju se je prekinila v M. Soboti, kjer se je družba povečala za tri člane. Ob prihodu v Radence so prestopniki napadli nepoznano osebo in ji ukradli denar. Vrtoglava vožnja se je nadaljevala nazaj v Lendavo, kjer so hoteli neopazno vrniti ukradeni avtomobil. Pri tem delu jih je opazila neka ženska in vso stvar prijavila organom LM, ki so prestopnike ujeli.
Na avtomobilu je večja škoda. Vodja tega izleta je poznan v Lendavi kot izredno predrzen mladoletnik, ki mu ta podvig ni prvi. Nekaj dni po tem je ponovno ukradel moped, pa so ga organi LM priprli. Občani, ki se že dalj časa sprašujejo kako dolgo se bodo še ponavljala taka početja, so tokrat ogorčeni, ker gre za avtomobil invalida. Bilo bi zares potrebno izreči stroge kazni ne glede na to, kdo je storilec takih dejanj.
S fičkom v drevo
V ponedeljek zjutraj, kmalu po 3. uri se je dogodila huda prometna nesreča na cesti II. reda med vasmi Hotiza in Grede. Voznik osebnega avtomobila Zastava 750, z
registrsko številko MS 21-57, ki ga je vozil Rade Kučuk iz Turnišča, je vozil iz smeri Lendava proti Črensovcem. Na blagem ovinku je zavozil s cestišča na travnik, kjer se je zaletel v drevo. V avtomobilu sta še bila dva sopotnika in sicer Štefan Toplak iz Turnišča in Jože Čizmazi iz Renkovec. Kučuk ima hude telesne poškodbe po glavi in zlomljeno levo nogo, prav tako pa sta hudo poškodovana tudi Toplak in Čizmazi. Vsi trije so bili v kritičnem stanju prepeljani v soboško bolnišnico.
Do nesreče je prišlo po vsej verjetnosti zaradi tega, ker je Kučuk zaspal, saj so se vračali z veselice v Lendavi. Materialna škoda znaša po nestrokovni ocenitvi okrog 800 tisoč dinarjev.	t. c.
V Beltincih pogorel hlev
V nedeljo, kmalu po 14. uri, je strela zanetila požar na velikem hlevskem objektu KIK »Pomurka« iz Murske Sobote, poslovna enota Bel-
tinci. Na hlevu, ki je bil v hipu v plamenih, je v kratkem času zgorelo celotno ostrešje in približno 30 ton sena.
Požar, ki je takoj alarmiral vse bližnje gasilske enote, med njimi tudi gasilsko četo iz Murske Sobote ter številne domačine, bi lahko povzročil pravcato razdejanje med 100 glavami goveje živine, če je ne bi takoj začeli reševati. Tako ni zgorela niti ena žival kljub temu, da nastalo škodo cenijo na približno 20 milijonov dinarjev.
Pri tem primeru ponovno
ugotavljamo, da bi bila lahko škoda neprimerno manjša, če bi pri gradnji beltinskih hlevov upoštevali požarno varnostne zidove, ki so nujno potrebni, neprevidna gradnja pa je omogočila, da se je požar razširil na celotno poslopje. Razen tega pa na pogorelem hlevu tudi ni bilo strelovoda — urejen je sicer na bližnjem objektu — vendar bi bilo dobro, če bi preverili njegovo funkcioniranje, saj je znano, da strelovod, če ni dobro izpeljan, lahko le več škoduje, kot koristi.	T. Časar
MILAN FILIPČIČ :
REICHSTAG V PLAMENIH
23. DECEMBRA 1933 — SODIŠČE IZREČE OBSODBO
Leipziški proces je trajal tri mesece: začel se je 21. septembra; razpravo so zaključili 16. decembra; nato se je sodni zbor povlekel za teden dni in 23. decembra izrekel razsodbo. V tem tednu se je nemška vlada pošteno spotila. Prav tako se je v tem tednu antifašistično gibanje po vsem svetu krepko vrglo v zadnji boj. Nacistična Nemčija je zahtevala najtežje kazni. Proces je spodletel. Kako zadostiti tolikemu hrupu nacistične propagande, ki je že celo prerokovala obtožencem smrtno kazen? Kaj ni Göring še kot priča kričal o vislicah in grozil? Svet je še vedno živel pod vtisom njegovih besed, ki jih je izrekel na sodišču:
»Če obsodbe ne bo, bom znal krivce udariti.«
In za Göringa drugih krivcev ni moglo biti, kot so bili obtoženci, ki jih je sam določil. Govoril je nedvoumno, še štiri dni, preden je sodišče izreklo obsodbo, je dal dopisniku »Berliner Nachtausgabe« naslednje pojasnilo:
»Upam, da bo leipziški proces, ki je razočaral vse nemško ljudstvo, kmalu končan. Le-ta nam je pokazal, da se ne smemo upirati na abstraktne paragrafe, kadar sodimo podle politične zločince. Na ta način se znajdemo v nemogočem položaju.«
General »Železni Herman« skorajda nevarnost svetuje sodišču, naj se ne naslanja na zakone. Če njegove besede prevedemo v preprosto govorico, tedaj to pomeni: politične nasprotnike moramo uničiti mimo vseh zakonov. Vrhovni zakon je nacistično načelo »führerstva«. Za dosego cilja so dovoljena vsa sredstva.
Triindvajsetega decembra 1933 je bila vsa Nemčija uprta v Leipzig. Trg pred sodno palačo je nudil enako sliko kot prvi dan procesa. Tam so se gnetli policisti kot čebele v panju. Zasedli so ceste, sodno palačo in hodnike.
V	dvorano je vstopilo devet sodnikov, ki so bili ogrnjeni v svoja svečana oblačila. Kot vedno so tudi tokrat dvignili roke v hitlerjanski pozdrav. Zasedli so svoja mesta. Predsednik IV. senata sodnik Bünger je vstal in ukazal straži:
»Pripeljite obtožence!«
Dvorana je obmolknila. Straža je pripeljala obtožence. V dvorani je prežala smrt. Le še nekaj sekund in Bünger bo prečital obtožbo o življenju ali smrti petih ljudi:
»V imenu Reicha razglašam naslednjo razsodbo:
Obtoženi Torgler, Dimitrov, Popov in Tanev so oprosečni.
Obtoženi van der Lubbe je zaradi veleizdaje in uporniškega požiga in poskusa navadnega požiga obsojen na smrt in na trajno izgubo državljanskih pravic ...
Pravici je zadoščeno.«
V	dvorani so nacisti sklonili glave. Bili so vajeni, da so morah po cestah in po stanovanjih. Tu so se glavni obtoženci — komunisti — umaknili krvavemu nacističnemu obračunu. Tri mesece so poslušali proces in verjeli so v propagando, da bo zadnji dan »velika« predstava. Zgodilo se je, česar niso mogli verjeti. Bili so preplitvi v svojih hujskaških dušah, da bi lahko razumeli, da Hitlerjeva vlada le ne more javno obračunati s Torglerjem in Bolgari, če se je temu uprlo svetovno javno mnenje.
Vlada Reicha je kapitulirala. Res pa je, da se v utemeljitvi razsodbe na vsaki strani pojavlja značilna pripomba: »Krivda ni dokazana.« To velja za Torglerja in za vse tri Bolgare. Toda leipziško sodišče je v utemeljitvi razsodbe še vedno vztrajalo, da sodi van der Lubbe v komunistični tabor, da je komunistična stranka orgovoma za požig Reichstaga in da je hotela zanetiti državljansko vojno.
Nacisti se niso hoteli odreči svoji razlagi požiga Reichstaga, sicer bi bila vsa njihova politika v letu 1933 slečena do golega. S to utemeljitvijo so morali oprivičiti svoj teror in prehod Nemčije v Hitlerjevo obdobje. Zato je utemeljitev polna potvorb in laži.
Obsodba v Leipzigu je bila izrečena. Torgler, Dimitrov, Tanev in Popov so bili oproščeni. Toda Göring je držal besedo; takoj po razsodbi so bili v sodni dvorani spet aretirani. To so opravili Görigovi policisti.
Tisti dan je prispela v Leipzig mednarodna delegacija, da bi se sama prepričala o dejanskem stanju oproščenih. Göringove grožnje so bile preveč jasne. Na hodniku sta čakali Dimitrova mati in sestra. Torglerja je čakala žena. Tudi Taneva je čakala žena. Čakali so oproščene. Zaman. Romali so spet v zapor, spet so se za njimi zaprla vrata ječe.
Zanimiva je beležka, ki jo je vnesel v svoj dnevnik 22. decembra 1933, dan pred razglasitvijo obsodbe v Leipzigu, ameriški poslanik v Berlinu William E. Dott:
»Neki novinar, čigar informacije so bile vedno zanesljive ..., je prišel zjutraj k meni in mi povedal, da mu je neki visoki nemški uradnik, po mojem mnenju šef gestapa Rudolf Diels — sporočil, da bo jutri sodišče Reicha vse komuniste z izjemo van der Lubbeja... oprostilo. Toda Georgija Dimitrova, bolgarskega komunista, ki je bil iz svoje lastne domovine izgnan, naj bi na povelje ministrskega predsednika Göringa umorih, preden bi le-ta zapustil Nemčijo. Informator mojega prijatelja (novinarja) je dodal: ,Vem, da je moje življenje v nevarnosti, ker vam to govorim, toda za mano je grozna noč...’«
Svetovna javnost je bedela. Tudi o tem dejstvu je bila obveščena že naslednji dan.
22
Hilbudij je prekoračil čez noč ravnino in se naslonil ob hrib, da bi mogel že v jutru zgrabiti gradišče Slovanov. Še malo ni mislil, da ne bo zmagal. Bal se je samo za vojake. Zato je poklical nekega Tračana in ga poslal naprej.
Ta se je hitro prelevil v pastirja in malomarno odjezdil. A lisičje oči so mu opazile vsako sled v travi in predirale gosto grmovje po bregovih.
Zagledal je konjsko sled. Skobalil se je s konja in trgal kislico, ki je rasla ob potoku. Žvečil je listje, brskal po travi, kakor bi iskal še drugih zelišč. Toda meril je le skoke, katere je delal preteklo noč Iztokov konj. Vsepovsod ta iztegnjena sled.
23
Ko je Svarun ukazal odhod, je prva izginila četa gibkih lokostrelcev z Iztokom na čelu. Popeli so se naravnost na reber. Vili so se med grmovjem kakor risi za plenom, plezali preko pečin, po strmini lezli po vseh štirih kakor potuhnjena zverjad. Kmalu so dospeli do mladega gostega lesa. Ukazal jim je naj se raztegnejo v dolgi trojni vrsti porebri in poležejo v travo in grmičevje. Dokler on ne sproži, se ne sme nihče ganiti.
Od tod je zagledal Hilbudijevega ogleduha. Roka se mu je sama od sebe skrivila, da bi segla za pleča po strelico in jo poslala njemu za vrat Pa se je premagal. Hitro je odpel jermen, tul mu je zdrknil s hrbta.
24
Vsi bojni znaki so izginili in Iztok je zdrsnil tiho po bregu. Na dnu si je odlomil šibo, pričakal jezdeca in ga prepričal, da je Svarun v gradišču brez vojske.
Ko se je Tračan vrnil do Hilbudija in mu sporočil, kar je zvedel, se poveljniku čelo ni razvedrilo. Plenitev mu je bila zoprna.
»Ropanje cesarju na ljubo, da napase nekaj lačnih tolp, ki so pridrvele čez zimo v mesto!«
Sredi popoldneva je vstal in dal povelje za odhod. Zamišljen je jahal ob vojski, ki se je počasi premikala po globeli. Vojaki so molče stopali drug ob drugem.
Dolina se je stisnila. Sence so se zgrnile nad čete. Bližali so se tesni soteski.
POMURSKI VESTNIK, 8. julija 1965
8